JZcftu smučišča ua Veliki pluuiui
Sedemdeset odgovorov na
T vprašanj
1.	Ste zadovoljni z uspehi v letu 1964?
2.	Kdo je med vami najzaslužnejši v letu 1964?
3.	Najzahtevnejša naloga v letu 1965?
4.	So sredstva, ki so bila v letu 1964 na razpolago zadostovala?
5.	Vaše želje članstvu, katere bo Konoplan posredoval?
6.	Dogodek, kateri vam je ostal letos v prijetnem spominu?
7.	Spomin na najbolj neprijeten dogodek v letošnjem letu?
DR. FRANC JERO-VEC, predsednik društva, knjigovodij za področje Domžale-Kamnik
JOŽE KLEŠNIK, predsednik DS INDUPLATI
OTMAR LIPOVŠEK, predsednik TVD Partizan Jarše
KAMILO MARINC, direktor INDUPLATI
1.	Deloma. Društvo je sicer v okviru delovanja republiškega združenja odigralo svojo vlogo, vendar je bilo premalo samoiniciativnih akcij.
2.	Težko bi imenoval nekoga, menim pa, da so to skupaj vsi člani UO društva, kakor tudi posamezniki.
3.	Tolmačenje novih predpisov v gospodarstvu, predvsem novega kontnega načrta, v kolikor bo predpisan.
4.	Naše društvo je zelo skromno in je imelo 1. 1964 potrebna sredstva deloma iz prireditev (seminarji, tečaji) deloma iz participacije na izdanih publikacijah združenja.
5.	Večja povezava društva s člani.
6.	Vožnja z »Jugoslavijo« od Dubrovnika do Splita.
7.	Službeno potovanje v Sarajevo, službeni opravki, 1250 km vožnje, 60 ur brez spanja v polnem vlaku.
1.	Čeprav zaradi že znanih vzrokov ne dosegamo planskih nalog, je v letu 1964 uspeh poslovanja podjetja zadovoljiv.
2.	V tako velikem kolektivu, kot je naš, iskati najzaslužnejšo osebo, je zelo delikatna naloga in ne morem si predstavljati, čemu bi služila. Smatram, da so uspehi, katere smo dosegli, rezultat prizadevanja celotnega kolektiva,
3.	Zagotoviti potrebni material za nemoteno proizvodnjo. Pričeti z rekonstrukcijo oplemenitilnice.
4.	Manjkalo nam je obratnih in investicijskih sredstev.
5.	Želim, da bi bili uspehi v letu 1965 vsaj takšni, kot smo jih dosegli letos.
6.	Noben prijeten dogodek mi ni ostal v prijetnem spominu.
7.	Karambol v Domžalah na poti v službo. Imel sem srečo, da je bil prizadet samo »tičko«.
1.	Sem.
2.	Nogometaši in celotno načelstvo našega Partizana.
3.	Dobiti moralno in materialno podporo tudi pri slabših rezultatih.
4.	So morala.
5.	Vsem zdravje in osebno zadovoljstvo v letu 1965.
6.	Razumevanje in sodelovanje med vsemi in z vsemi.
7.	Spomin na 9 funkcij, katere imam poleg propagandnega dela in urejevanja Ko-noplana ter strokovne knjižnice v podjetju. Pri vsem tem obiskujem 5-krat tedensko šolo!
1.	Letos smo z uspehi zelo zadovoljni, tako s finančnimi rezultati in z obsegom proizvodnje.
2.	O eni sami osebi ne morem govoriti, ker vlada pri nas že davno teamsko delo. Sklepe najvišjega Teama v podjetju DS in UO obravnava team kolegija v smislu, kako operativno izpeljati naloge in tako se to delo nadaljuje do slehernega člana kolektiva, ki sodeluje pri skupnih ciljih. Torej če govorimo o zaslužnosti v kolektivu, moram vsakemu posebej priznati njegov delež.
3.	Trenutno ocenjujemo za najzahtevnejšo nalogo v letu 1965 nabavo surovin. Naši perspektivni plani so usmerjeni v razvoj tehničnih tkanin iz sintetičnih vlaken. Prav to področje nabave pa ne kaže za prihodnje leto optimističnih pričakovanj.
4.	Ker so sredstva širši pojem, jih delim na osnovne in obratne. Obratnih je bilo dovolj na razpolago, na drugi strani pa imamo z opremo težave in tudi v prihodnjem letu — verjetno — ne bomo mogli že v celoti uresničiti naše želje. Do danes pa tudi še nimamo izločen plan investicij za leto 1965.
5.	Ob koncu leta so moje želje, da bi tudi v bodoče bilo sodelovanje v kolektivu tako kot doslej in da bi bili še v naprej vsi člani kolektiva zainteresirani na naših uspehih, kakor je bilo to v preteklosti.
7.	Izpolnjena davna želja — dograditev kotlarne.
8.	Neprijetnih dogodkov se nerad spominjam, pač pa bi rad bil bolj zdrav.
Ing. TONE MATlClC, predsednik DITTS
JANKO UKMAR, predsednik sindikalne organizacije v INDUPLATI
IVAN VAVPOTIČ, predsednik ZB za Jarše, Preserje
LADO ZABUKOVEC, sekretar OO ZK v INDUPLATI
MARJAN ZUPAN, predsednik mladine v INDUPLATI
PAVEL ZUPAN, predsednik UO INDUPLATI
1.	Kolikor smo sejali, toliko smo pač želi — to velja tudi za naše društvo.
2.	Slednji član kolektiva je doprinesel svoje, zato je težko iskati najzaslužnejšega.
3.	Da bo bodoči UO društva strnil svoje članstvo v res homogeno in predvsem delovno celoto.
4.	Za skromno društvo kot je naše, so sredstva zadostovala.
5.	Da bi bilo leto 1965 v vseh ozirih uspešnejše.
6.	Do decembra ni bilo nič posebnega; počakajmo še na zadnji mesec!
7.	Spomini na neprijetne stvari hitro oblede in gredo v pozabo, in to je naša sreča.
1.	Sem, in sicer brez običajnega »lahko bi bilo še boljše«.
2.	Pri tem se omejujem na splošno ugotovitev: ves kolektiv. Zato je težko izločiti posameznika.
3.	Investicijska vlaganja v sodobnejšo strojno opremo in vključitev konfekcije v izvozne obveznosti.
4.	Niso, a smo se vseeno »pretolkli«.
5.	Želim, da še naprej razvijamo dobro medsebojno tovarištvo in sodelovanje.
6.	Olimpijske igre v Tokiu.
7 Preveč pogosto vihranje črne zastave pred vhodom v podjetje.
1.	Z uspehi sem popolnoma zadovoljen.
2.	Smatram, da je v kolektivu več zaslužnih, katere žal ne vidimo.
3.	Najzahtevnejša naloga bi bila za kolektiv, da se uredi kotlarna.
4.	Vsa razpoložljiva sredstva smo pravilno potrošili.
5.	Moje želje članstvu bi bile, da se zberemo kot vsako leto na proslavi ZB. Letos se bomo 22. decembra v naši dvorani. Tega našega zbora oziroma proslave se bo tokrat udeležil tudi predsednik ZB Slovenije tovariš Jože Borštnar.
Želim, da se proslave udeležijo res vsi člani ZB.
6.	Dogodek, ki mi je ostal v prijetnem spominu, je proslavljanje 20-letnice osvoboditve Gornjega grada.
V prijetnem spominu mi bo ostal tudi sprejem zakona, ki določa minimalni osebni dohodek 42 000 din za vse udeležence NOV, ki so se udeležili borb pred
9.	9. 1943.
7.	Nerad se spominjam tragičnega dogodka smrti mladega sodelavca Jožeta Ulčarja.
1.	Ne. Premalo je bilo storjenega za pomladitev članstva in za izobrazbo članov ZK.
2.	Mislim, da se nobeden izmed nas ne more pohvaliti kot »zaslužen«.
3.	(Glej 1. odgovor!)
4.	Organizacija ZK nima svojih sredstev.
5 Želim, da bi se naše vrste pomnožile in da bi novo vodstvo našlo boljše prijeme za sprovajanje v življenje politiko ZK.
6.	(Nima.)
7.	(Nima.)
1.	Letos sem se vrnil iz JLA in poznam delo samo iz poročila, podanega na mladinski konferenci. S tem sem bil zadovoljen.
2.	Najzaslužnejši so vsi mladinci in vse mladinke, ki dvigajo ugled organizacije.
3.	Povečati zanimanje mladih za delo v mladinski organizaciji.
4.	Bila so skromna, vendar so zadostovala.
5.	V letu 1965 želim vsem članom v našem kolektivu veliko uspeha pri nadaljnem delu.
6.	8. september 1964 — vrnitev iz armije.
7.	K sreči se ne spominjam neprijetnih dogodkov.
1.	V glavnem sem. Veliko pa je še pomanjkljivosti, ki pa pretežno izvirajo iz objektivnih razlogov.
2.	Vsakdo, ki si je v kolektivu prizadeval za izpolnjevanje planskih nalog in za dobrobit podjetja.
3.	Nadaljnji razvoj podjetja, realizacijo izvoznih nalog, izobraževanje delavcev in pristop k intenzivnejši gradnji stanovanj.
4.	Ne. Ce bi jih imeli več, bi bili rezultati še boljši* vendar se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo.
5.	Članom kolektiva želim čim več uspeha pri delu, dober zaslužek, večjo delovno disciplino, proizvodnji dober material in dokončno 100 %> usposobitev kotlarne. Vsem pa zdravja in srečno 1965!
6.	Prijetnega dogodka v službi se ne spominjam. Vesel pa sem TV oddaj, ki jih gledam na svojem televizorju, ki sem ga nedavno kupil.
7.	Nenadna smrt sodelavca F. Klemenca,
Nekaj o zavarovanju
Prepričan sem, da precej članov kolektiva ne ve, kako je pri nas urejeno premoženjsko zavarovanje. Ker pa plačuje podjetje vsako leto precej milijonov dinarjev za zavarovanje našega premoženja — osnovnih in obratnih sredstev, mislim, da bo koristno, če nekaj besed o tem posredujemo tudi bralcem našega lista.
Vsako premoženje ali imetje je stalno izpostavljeno takšni ali drugačni nevarnosti: zgradba, inventar ali surovine lahko pogorijo, denar je v nevarnosti pred krajo ali ropom, stroj se lahko pokvari, član kolektiva se lahko na delu ali izven dela ponesreči, itd. Da bi se izognili tem nevarnostim oz. da bi pokrili, nesrečo, ki bi podjetje lahko prizadela, je vse naše premoženje zavarovano proti tistim nevarnostim, katere je najbolj mogoče pričakovati, da prej ali slej lahko nastopijo. Ni samo od nas odvisno, katere predmete zavarujemo, ali samo tiste, ki so najbolj izpostavljeni nevarnosti ali celo premoženje, ki ga podjetje upravlja. Ker je vse naše premoženje družbeno, saj ima od njega koristi širša družbena skupnost in ne samo naš kolektiv, je družba sama zainteresirana, da je vse njeno premoženje zavarovano in da se tako v primeru delnega ali popolnega uničenja obnavlja iz posebnih sredstev, ki jih ustvarjajo naše zavarovalnice iz premij, katere za zavarovanje premoženja plačujejo zavarovanci. Ta družbeni interes se kaže v naših pravnih predpisih, ki urejujejo zavarovalstvo. Po naših predpisih ločimo prostovoljno in obvezno zavarovanje. Prostovoljno zavarovanje nastane vedno s pogodbo po volji zavarovanca in zavarovalnice zaradi zavarovanja določenega predmeta pred nevarnostjo, ki zavarovanemu predmetu grozi. Obvezno zavarovanje pa nastane vedno po sili zakona, ker ta obvezuje zavarovanca (tako tudi nas), da sklene z zavarovalnico pogodbo o zavarovanju. To zavarovanje se zaradi tega imenuje obvezno pogodbeno zavarovanje. Tako se loči od zakonskega zavarovanja, ki nastopi avtomatično, na podlagi samega zakona in ki nekoga zavaruje pred določeno nevarnostjo ali rizikom. čeprav ta ni sklenil posebne zavarovalne pogodbe. Tako zavarovanje je v našem zavarovalnem sistemu urejeno npr. za potnike v javnem prometu.
Iz zgornjega imenovanega obveznega pogodbenega zavarovanja sledijo vse naše zavarovalne police, razen police za nezgodno zavarovanje članov kolektiva. To zavarovanje je prostovoljno in ga je podjetje sklenilo z zavarovalnico v izključno korist svojih članov. Police pravzaprav niso nič drugega kot pogodbe sklenjene med podjetjem in zavarovalnico za posamezna osnovna in obratna sredstva proti določenim nevarnostim — rizikom. Z eno polico se lahko zavaruje ena sama stvar ali pa več stvari, tako da vse te stvari skupaj tvorijo predmet zavarovanja. Drugače velja glede nevarnosti. V tem pogledu se lahko z eno polico zavaruje več stvari samo proti isti nevarnosti ali riziku, ne more pa se zavarovati ena ali več stvari z eno polico proti več različnim rizikom. Prav zaradi tega ima naše podjetje za celotno zavarovanje svojega premoženja več polic, kot bi jih imelo sicer. Skupno z EE družbenega standarda, za katerega se vodi zavarovanje ločeno, imamo letos zaključenih 42 polic ali zavarovalnih pogodb.
Kaj je bistvo zavarovalne pogodbe? S pogodbo zavarovanec in zavarovalnica zavarujeta določen predmet (predmet zavarovanja), proti določeni nevarnosti — požaru, vlomu, ropu, strojelomu in podobno. Zavarovalnica se zaveže, da bo v primeru, če bi bil zavarovani predmet zaradi nevarnosti proti kateri je zavarovan, uničen, izplačala zavarovancu vso njegovo vrednost ali del uničene vrednosti, če bi bil uničen samo delno. Zavarovanec pa se zaveže plačati zavarovalnici letno premijo, ki je v polici določena in odvisna od vrednosti predmeta zavarovanja. Bolj točni pogoji o zavarovanju so določeni v pravilniku za razne
vrste zavarovanja, ki jih izdaja Skupnost jugoslovanskega zavarovanja.
Na začetku sem omenil, da plačujemo za naše zavarovanje zavarovalnici v obliki premij letno precejšnja sredstva. Da si bomo lažje predstavljali koliko za to podjetje letno žrtvuje, naj omenim, da bodo ta sredstva letos znašala približno 7 500 000 din. To res ni malo in za marsikaj koristnega bi tako velike zneske mogli vsako leto uporabiti, vendar če premislimo, da se velik del našega družbenega premoženja obnavlja prav iz teh sredstev in da lahko tudi mi sami kdaj utrpimo večjo škodo, potem lahko le ugotovimo kako velikega pomena in kakšno pozitivno vlogo igra naš zavarovalni sistem.
Poročilo nabavnega oddelka za mesec oktober
Zaloge premoga so primerne in lahko mirno pričakujemo zimo. Pri rudnikih smo uspeli, da nam dobavljajo kljub kritični situaciji celotne pogodbene količine, čeprav so upravičeni na 20 */» zmanjšanje. Kvaliteta premoga t. j. čistost oziroma pranje ni tako vplivala pri gorenju, ker nismo imeli toliko dežja kot v prejšnjem mesecu. V kratkem bomo pokrili deponijo, tako da ne bomo imeli težav zaradi vlage in mokrote premoga.
Bombažno prejo smo dobivali še kar v iskanih količinah, razen nekaj zaostanka pri bombažni preji Nm 16/2. Predilnice imajo močne izvozne obveznosti in moramo stalno urgirati izdobavo.
Stanične (zelene) preje še vedno nismo dobili, ker se tovarna v Ložnici izgovarja, da ni pravočasno prejela barve.
Konopljen? vlakno dobivamo v okviru naših potreb in je tudi dobre kvalitete. Domači lan dobivamo v tako malih količinah, da ne krijejo naših potreb. Lan iz uvoza imamo odobren, vendar kljub stalnim urgencam v banki ne moremo izposlovati potrebnih deviznih sredstev.
Preskrba z barvami in kemikalijami je dobra in prejemamo uvožene pošiljke pravočasno.
Pri nabavi pomožnega materiala je situacija iz meseca v mesce enaka, oziroma še slabša. Primanjkuje najosnovnejših materialov tako cevi, železa, električnega materiala, vijakov, celo lopat ni mogoče dobiti. Zaradi tega smo primorani kupovati povsod, kjer le dobimo pa če tudi dražje. Cene sc nikakor nočejo stabilizirati in se še vedno opaža povišanje zdaj pri enem, zdaj pri drugem artiklu.
Nova pridobitev pomembne vrednosti. Viličar na diezel-pogon in- šofer France L. na njemu. Pravijo pa, da bo ostal France zvest svojemu traktorju
Pri porušenem jezu
2e dolga desetletja sc ob vznožju homškega hriba Bistrica razcepi v tri strugi. Srednja je naravna, levi in desni odcep pa sta delo človeka. Kdaj se je odločil, tega ni zapisanega vsekakor pa takrat, ko so se rodili prvi mlini in žage in kasneje tovarne, ki so rabili to vodo.
Prvotno je bil jez lesen. Slaba stran je bila v tem, da ga je vsaka večja voda uničila in ga je bilo treba popraviti. Tudi INDTJPLATI je bil pri vzdrževalnih stroških soudeležen. Kasneje je postal v članstvu vodne skupnosti celo prva oseba. V tem svojstvu sc je naše podjetje lotilo solidnejše gradnje jezu in tako smo pred leti dobršen del jezu betonirali. Poleti 1963 smo delo nadaljevali in z zadovoljstvom ugotavljali rentabilnost vloženih sredstev.
25. oktobra letos je tudi Bistrica, kakor večina slovenskih rek in potokov narasla preko normale ter s svojo silo porušila delo človeških rok. Vodna stihija je podirala in poplavljala.
V	ponedeljek 9. novembra smo si ogledali škodo in napravili nekaj posnetkov.
V	trojki je bila moja naloga, da napišem nekaj za Konoplan in, da s svojim dežnikom nudim streho Mirkotu, kateri nam je kazal pot in si šel ogledat poplavljena dela. Zadnji v koloni je bil ing. Novak. Naš fotoreporter Mirko je bil kmalu moker, ker mu dežnika nisem mogel držati nad glavo. Sli smo v gosjem redu. K sreči naša ekskurzija ni bila dolgotrajna.
Uničeni jez. Prvo dejanje je končano, v drugem pa bodo nastopili ljudje in stroji, ki naj zasilno popravijo nastalo škodo
Kader iz drugega dejanja tragedije »Na našem jezu«. Delavci zabijajo pilote, da ojačijo bodoči provizorični nasip
Ob celem delu struge je narasla voda naredila precejšnjo škodo. Na mnogih mestih bi kar podvomil, da je to struga tiste Mlinščice, ki priteče z reprezentančno količino vode do naše tovarne. Višje je močno razpokan beton na manjšem jezu, za katerega pa nismo ugotovili čemu služi.
Na cilju nas je pozdravila kaj neprijetna slika. Leseni del jezu v dolžini približno 8 metrov je odplavljen. Betonirani del pa spodjeden in popokan. Pri obnavljanju bo treba vse zgraditi znova.
Pojemajoča voda je poiskala novo strugo z izhodom v razpoki.
Delavci, katere smo videli pri zabijanju lesenih stebrov za ogrado nove struge, so že precej naredili. Ko bodo gotovi, je tolmačil Mirko, bo buldožer odrinil naplavljeno kamenje ter napravil umetno strugo tako, da bo voda ponovno pritekala v Mlinščico.
Načrt predvideva samo zasilno rešitev. Glavno delo pa bo treba izvršiti v pozni spomladi in poleti 1965. Sedaj ni čas za betoniranje, ker je delo dolgotrajno in ni mogoče predvidevati daljšega nizkega vodostaja.
Za konec morda še vprašnjc. Nam je Mlinščica še potrebna?
V času redukcije električne energije nam je bila še zelo potrebna. Dokler še stoji domača električna centrala, vodo rabimo. Rabimo jo tudi za nekatere odplake.
Veseli pomembnih gospodarskih uspehov, katere je dosegel kolektiv, pozivamo vse sodelavce k nadaljnemu izpolnjevanju postavljenih nalog.
Houett* leits 19G 5
®	:	s§£
pa želimo vsem bralcem našega lista obilo zdravja in osebnih uspehov
Organi samoupravljanja, uprava, organizacije in uredništvo Konoplana v INDUPLATI JARŠE
Proizvodnja v oktobru 1964
Sprememba v delovnih dneh, ki je nastala zaradi spremembe izmen v juliju, to je en delovni dan manj v oktobru kot je bilo planirano, se seveda odraža v doseganju oktobrskega plana. Na splošno smo lahko še kat' zadovoljni, posebno če upoštevamo nekatere negativne okoliščine kot so: slaba para zaradi slabega premoga, pomanjkanje bombažne preje (20/1) in seveda redukcija električne energije v prvih dvanajstih dneh.
Doseganje plana je bilo naslednje:		
	Plan oktober 1964	Indeks oktober 1963
Predilnica	94,0 %	97,6 «/o
Tkalnica	96,6 %	99,8 »/o
Plemenitilnica	94,6 «/o	83,0 «/o
Tiskarna	86,0 ”/o	74,6 %
Konfekcija	86,0 »/o,	98,0 «/o
Prej omenjene negativne okoliščine so negativno vplivale tudi na produktivnost tako, da v tkalnici kot tudi v oplemenitilnici ni ostala na septembrski ravni, temveč je rahlo padla.
Prodaja v oktobru 1964
S prodajo v mesecu oktobru ne moremo biti zadovoljni, saj smo postavljeni plan realizirali le 88,6%. Vzrokov, za izpad pod plan je več, vendar je glavni ta, da nismo imeli na razpolago tkanin višje vrednosti, in sicer jadrovine, tehničnih tkanin, platna za bunde in slično. Preskrbljeni smo predvsem z robljenimi prti, za kar pa sedaj ni visoka sezona, prav tako z markiz-nim platnom, ki bo iskan v spomladanskih mesecih.
Kumulativni letni plan je bil izpolnjen 100%, toda potrebno bo storiti veliko, da se približamo letni planirani realizaciji. Povpraševanje po tkanini za izdelavo ponjav je še zelo veliko, zato pa smo po tem vprašanju povzeli določene mere, da se ublaži nedo-statek.
Makulature smo imeli v oktobru 11 111 m2, kar predstavlja veliko količino nad vsem dosedanjim povprečjem. V prejšnjem mesecu 1. 1963 je bilo le 4 117 m2. Največ makulature je bilo pri izdelku — lanacryl.
V oktobru smo se udeležili Sejma gostinstva v Mariboru, in sicer v času od 3. do 11/10 1964. Interesenti so se oglašali, vendar pa do prodaje ne bo prišlo prej kot v februarju ali marcu, ko se prične gostinstvo oskrbovati z našimi proizvodi.
Planirano izvozno količino smo v oktobru presegli za 13, 88 % in kumulativno za dobo devetih mesecev za 5,71 %.
VESTI
Leta 1965 — politika samofinanciranja z devizami
VII. seja UO. — Smernice in stališča ZIS v politika deviznega financiranja gredo za tem, da se ustali poraba deviznih sredstev za reprodukcijski material. Skratka — kdor bo izvažal bo lahko tudi uvažal. V našem primeru je razmerje 1 :6 zato bomo morali dobiti potrebna sredstva. Kaže, da bo potrebno tudi bombaž iz domačih predilnic delno plačati z devizami, ker ga predilnice uvažajo.
Se bolj kot doslej bo treba zatorej stremeti za izvozom naših izdelkov,
Impregnacijski stroj bodo rekonstruirali
Naši tehniki delajo na tem, da rekonstruirajo impregnacijski stroj. To je potrebno za to, da se v končnem rezultatu proizvod na tem stroju ne bo več skrčil preko dovoljenega odstotka.
Rekonstrukcija bo v mnogočem razbremenila vesno sušilnico v oplemenitilnici.
Redni letni dopust šele po 11 mesecih neprekinjenega
dela
UO je članom ponovno tolmačil Zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da dobi zaposleni dopust šele, ko je bil neprekinjeno na delu 11 mesecev. Po 1 dan dopusta za vsak na delu preživeti mesec pa dobijo le sezonski delavci.
Z nediscipliniranimi sodelavci nobenega usmiljenja
Ponovno se je primerilo, da poedinci prevečkrat izostajajo od dela. Vzrok zato so »plavi ponedeljki«, vinjenost pred pričetkom dela. UO se je postavil na stališče, da takšne samovolje ni mogoče tolerirati, zato bomo tudi v prihodnje prizadete odstranili z dela ter jih predali v disciplinski postopek s predlogom, da se jih odstrani od dela v podjetju.
Polovico stroškov za šolanje jim bo povrnjeno
Eriki Gorjup in Albini Rojc je UO na svoji VII. seji odobril povračilo stroškov za šolanje v 50 % višini od dejanskih.
Imenovani sta v ta namen naslovili na UO prošnje.
Varilci pri delu. Zadnji vari in v tehničnem oddelku bo toplo
Pregledali bomo realizacijo sklepov
UO je na svoji VII. seji sprejel sklep, da bo uvodoma v vsako sejo pod 1. točko obravnaval pregled sklepov zadnje seje s potrebnim poročilom o realizaciji teh. S tem bo zagotovljena še večja avtoriteta samoupravnih organov.
Prejeli bodo povračilo vrednosti za nastalo škodo na osebnem imetju!
V oktobru je nastal v tkalnici manjši požar, katerega sta prisebno pogasila Miro Šimic in Franc Cerar. Pri gašenju si je prvi poškodoval čevlje in hlače drugi pa samo hlače. UO je zato namenil sredstva, da si nabavita nove dele oblačila oziroma novo obutev.
Odprodaja predilnih strojev se bo zakasnila
Induplati je v razgovoru s kupcem Motvoz in plat-no-Grosuplje dosegla sporazum po katerem bomo pre-dilne stroje prodali kasneje, ker jih trenutno sami rabimo.
Sporazum je ugoden za oba partnerja.
Objavljali bomo poročila o nesrečah
Uredniški odbor Konoplana je sprejel na svoji redrii seji oktobra letos sklep, da se redno objavlja v našem listu tudi poročilo o nesrečah naših sodelavcev. Poročilo bo pripravil naš referent za higiensko tehnično zaščito pri delu Anton Škarja.
Nesreče v mesecu oktobru
V oktobru je bilo v našem podjetju pet nesreč. V staležu bolnih se nahajata še dve osebi, ostale tri pa so bile zaključene v mesecu oktobru.
Pri vseh nesrečah leži precej krivde na delavcih samih, ker vsak posameznik ni dovolj pozoren pri delu ali pa na poti v službo.
Nesreče so se pripetile v naslednjih obratih:
Predilnica:
1.	Petrovka Dobrijevič, delavka iz mokre predilnice se je udarila s krilom vrat na komolec leve roke.
Tkalnica:
2.	Terezija Pavlič je zapeljala zaradi slabe razsvetljave z dvokolesom v jarek ob cesti, ki je bil namenjen za kanalizacijo. Pri padcu se je močno udarila na desno koleno.
2.	Zinka Kern se je ponesrečila pri tkalskem stroju. Delavka je hotela obrniti revolversko glavo, katera je obtičala na nepravem mestu. Pri tem pa se je revolver nenadoma obrnil in delavki poškodoval prstanec in sredinec desne roke.
Oplemenitilnica:
1.	Anton Rogelj se je ponesrečil pri impregnacijskem stroju. Delavec je hotel ožemalne valje razpreti s pomočjo kolesa, ki je pritrjeno na os z zagozdo. Ko je hotel kolo zavrteti, je to padlo z osi, delavcu na palec desne noge.
Obrat za vzdrževanje:
1. Rihard Kregar, delavec v ključavničarski delavnici je meril na stružnici kos medenine. Pri tem delu je snel zaščitna očala. Ko pa je stroj zopet stavil v pogon, mu je v času, ko je natikal zaščitna očala na qbraz, priletel v desno oko drobec medenine.
Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč v mesecu oktobru:
1.	zaradi nesreč v mesecu septembru 3 dni
2.	zaradi nesreč v mesecu oktobru	68 dni
skupaj	71 dni
Leseni most, ki je »nekoč« povezoval Homec z Radomljami. Posnetek je bil napravljen po poplavah oktobra letos
Naša mladina v Mariboru in Ptuju
V soboto. 24. oktobra je novi mladinski sekretariat organiziral ekskurzijo v Maribor in sicer v tekstilno tovarno »Svila«.
Zanimanje za to ekskurzijo je bilo, še celo izredno veliko, tako, da je prav škoda, da je naš avtobus tako majhen. Sicer je res, da jih nekaj ni prišlo; to pa le zaradi vztrajnega in gostega dežja, ki nas je spremljal ves dan.
Avtobus je bil torej lepo poln, ko smo se odpeljali proti Mariboru. Tudi razpoloženje je bilo odlično. Med vožnjo smo videli dva spomenika na krajih, kjer so Nemci med vojno zverinsko ubili sto naših ljudi.
Prva naša postaja je bil »Veseli Štajerc«, kjer smo se malo pretegnili in podprli: nato pa spet veselo naprej proti Mariboru. V »Svili« so na prav lepo sprejeli in sicer po nekakšnem ustaljenem postopku. Vodja centra za izobraževanje v »Svili«, tov. Branko Pungert-nik nas je peljal v predavalnico centra, kjer nas je v imenu uprave pozdravil in nam v kratkih besedah opisal nastanek in razvoj ter perspektive tega kolektiva, ki šteje okrog 620 članov, kar predstavlja eno desetino zaposlenih v jugoslovanskih tekstilnih podjetjih svi-larskc stroke. Tov. Pungertnik nam je povedal še mnogo zanimivosti in sicer, da je podjetje v rekonstrukciji in sicer modernizirajo strojni park v tkalnici in oplemcnitilnici. V tkalnici je bilo do sedaj preko
dvajset tipov strojev in povprečno število obratov okoli sto. S to modernizacijo se bo to povprečje dvignilo na okrog 140 obratov. Podjetje ustvarja približno toliko bruto dohodka kot naše. Cisti dohodek delijo v razmerju 55 : 45 za osebne dohodke. Zaradi te zelo dobre delitve lahko izvajajo rekonstrukcijo skoraj izključno z lastnimi sredstvi. Tudi povprečni zaslužek je zelo lep in sicer 45 OuO dinarjev, ki ga bodo do konca leta dvignili na 50 000 dinarjev. Povedal nam je tudi, da uporabljajo naslednje surovine: prave svile — 20 "/o, umetne svile, rayona — 40 ”/», ostalo pa so sintetska vlakna in sicer nylon, perlon, dralon in PAN vlakna. Izdelujejo tkanine za rute, zavese, modne ženske tkanine itd.
Po tem uvodnem predavanju nas je pozdravil predsednik Mladinske organizacije »-Svile«, tov. Ludvik Pckovšck, ki je tudi izrazil obžalovanje, da ne more z nami na ogled tovarne, ker je kot mojster partije v tkalnici zelo obremenjen. Naši mladinci so se zelo zanimali za življenje v tovarni, za delo samo, za življenje v prostem času, stanovanjsko politiko, družbeni standard ipd. Tov. Pungcrtnik nam je tudi povedal, da bodo s prvim januarjem naslednjega leta prešli na 42-urni delovni tednik, vendar ne tako kot mi, s prostimi sobotami, temveč šest delovnih dni po sedem ur.
Po tem razgovoru smo odšli na ogled podjetja in sicer najprej v tkalnico in pripravljalnico. V tkalnici smo videli stare statve tipa »Zangs« in »Riitti« v raznih izvedbah, avtomate, ki menjajo čolničke, skratka, precej starih strojev, precej pa tudi že modernih svi-larskih avtomatov in sicer češke, tipa »Kowo« z elektromagnetnim tipalcem votka. Videli smo tudi njihovo največjo novost in zanimivost in sicer statve brez čolnička, kjer vnaša votek v zev vodni curek. Statve teko skoraj brezšumno s 360 obrati na minuto. Votek odvija posebni mehanizem s kopsa, stisnjena voda ga pa v curku prenese skozi zev. Res pravo čudo moderne tehnike.
Tudi v pripravljalnici smo videli pretežno stare stroje tipa »Schiircr« in »Hacoba« ter novi avtomatski votkov navijalni stroj tipa »Schwciter«, kjer delavka samo veže pretrge in odnaša polne zabojčke, ostalo pa opravi stroj. V njihovi škrobilnici smo videli star škro-bilni stroj, verjetno še starejši, kot naš stari.
V ostalih oddelkih tovarne nismo videli več toliko novega. Zanimiva je oplemenitilnica, kjer imajo dva razpenjalno—sušilna stroja — španrama, tretjega pa so preuredili v nanašalni stroj za vodoneprepu-sten premaz svile za dežne plašče. V barvarni smo videli moderne jiggre in stare barvalne kadi. Zanimivo je bilo tudi v filmski tiskarni, kjer imajo štiri tiskarske mize z gumijastimi tekači, na katere tkanino lepijo z enkratnim lepilom. V načrtu rekonstrukcije imajo predvideno za prihodnje leto nakup in montažo avtomatskega tiskarskega stroja zanimivo je sedaj tudi to, -'da delajo v filmski tiskarni sami moški in da tiska en sam tiskar; pač zaradi širine blaga — 80 do BO cm.
Po ogledu tovarne smo se še vedno v dežju odpeljali v Ptuj. Po načrtu smo si ogledali mestni muzej v ptujskem gradu. Sprejeli so nas zelo prijazno in za borih sto dinarjev smo si ogledali največji, najbolj ohranjeni in najbogateši slovenski grad.
Izredno simpatična vodnica nas je vodila po gradu in nam tudi povedala precej iz njegovega nastanka in razvoja. Stari grad, ki obsega dobro tretjino sedanjega, je kupil škotski plemič znanega imena, Leslcy od starih lastnikov, škofov. Ta je grad povečal, prizidal dva krila in dal napraviti na stropih čudovite štukature. Grad je nato prešel v roke Herbersteinov in sicer s peroko Lcslijeve vnukinje z enim od Herbersteinov. Posestniki gradu so bil nekaj časa tudi Habsburžani, vendar ne za dolgo, zamenjali so jih zopet Herbersteini. V njihovi posesti je grad ostal do konca vojne. Takrat se je poslednji lastnik izselil v Avstrijo, kjer še živi.
Oprema gradu je res edinstvena po starosti in originalnosti ter predstavlja vrednost, ki je ne moremo izraziti. Prava paša za oči, za poznavalca in tudi nepoznavalca. Stari gobelini s prizori iz grške mitologije so najdragocenejši del grajske zbirke v kateri so še razne omare, pisalne mize, ženske omare za nakit in skrinje za perilo, slike, stenske tapete, porcelan — kitajski in domači, prvi slovenski porcelan iz Zoisovih delavnic, beneška in meranska zrcala, dragoceni lestenci, zbirka orožja in mučilnega orodja, peči iz porcelana in še mnogo druge opreme in predmetov v stilu renesanse, gotike, baroka, rokokoja, empira, bidermajerja, romantike in poleg teh predmetov še razni, tudi dragoceni, ponaredki stilnega pohištva in drugih predmetov. Vse to smo videli v prvem nadstropju gradu. Drugo je zaprto in ga pripravljajo za ogled. Odprto bo, vsaj po predvidevanjih, prihodnje leto. V pritličju smo si ogledali še izredno zanimiv etnografski muzej in muzej NOB.
Po ogledu gradu smo se odpeljali nazaj v mesto, ker smo se ogreli v prijaznem gostišču, se posušili in podprli z jedjo.
Na poti proti domu je je dež še vedno padal vendar je bila vožnja prijetna in je hitro minila.
Druga siran medalje
V	novembrski številki Konoplana smo objavili dva prispevka z naslovoma PRVI KORAK V HULIGANSTVO in RAZBIJAL JE STREŠNO OPEKO. Sem avtor obeh člankov, zato je moja dolžnost, da objavim dopolnilo k tej zadevi.
V	prvem primeru je napeto vzdušje med upravnikom naše menze in materjo Tončka B. ustvarilo nerazumljivo otresanje jabolk takrat, ko je pod njimi sušila mati perilo. Le to se je umazalo. Mogoče bi bilo perilo umakniti, vendar nihče prizadete na to ni opozoril. Obiranje ali tresenje jabolk je naročil upravnik menze.
Reakcija na to je bila razumljiva. Prizadeta tovarišica pa v nobenem primeru ni zagovarjala početje svojega sina, ki pri petih letih starosti res še ne zna razsoditi, kaj je prav in kaj ne, medtem ko bi na nasprotni strani to presojanje pričakovali.
Glede metanja kamenja na streho provizorija v Preserjah 89 b pa tole: šestletni Dušan N. je to storil. Ugotoviti škodo je nemogoče, ker so isto storili tudi drugi otroci, žal starejši in bolj preudarni. V članku imenovani Dušan N. pa je, to tudi javno objavljam, eden redkih pridnih in ubogljivih otrok v naselju. Dejstvo, da sem ga ravno zalotil pri dejanju, me je navedlo do pisanja že omenjenega članka. Ne opravičujem se, poudarjam pa ponovno, da bomo v prihodnje nastopili proti »razbijačem« ali drugačnim pobalinstvom zelo ostro. Prav verjetno bomo po sklepu Hišnega sveta II. uporabili za to denarne kazeni, ki bodo občutne za starše, katerih dolžnost je, da vzgojno vplivajo na svoje otroke.
Prepričan pa sem dodatno, da je stanovati v okoliščinah, kot je to v Preserjah 89 b težko, še težje pa je, če se dodatno stanovalci med seboj ne razumejo in celo nagajajo drug drugemu v vseh mogočih oblikah.
Dodatni hišni red za omenjeno stavbo bo točno določil kaj kdo sme in česa ne sme. Določil bo tudi čas nočnega miru in priporočal medsebojno razumevanje v izjemnih primerih.
Otmar Lipovšek
Induplati na II. mestu
Naša članska nogometna enajsterica INDUPLATI je zasedla v jesenskem delu tekmovanja s 14 točkami drugo mesto v NPL (Nogometni podzvezi Ljubljana). Zmagovalec je povsem zasluženo postala enajstorica Usnjarja iz Vrhnike.
Za uvod si oglejmo še enkrat letošnje tekme:
Datum		Kraj	Moštvi		Rezul- tat	(Pol- čas)
6.	sept.	Črnomelj	B. Krajina	: Induplati	1 : 2	(1 : 0)
13.	sept.	Jarše	Induplati :	Hrastnik	4 :3	(2:0)
20.	sept.	Kočevje	Kočevje :	Induplati	2 : 0	(1 : 0)
27.	sept.	Jarše	Induplati	: Usnjar	1 : 3	(1 : 0)
4.	okt.	Dob	Dob : Induplati		2:2	(0:2)
11.	okt.	Jarše	Induplati :	Proletarec	4 : 3	(3 :1)
25.	okt.	Jarše	Induplati :	Rudar II.	6 :0	(4:0)
8.	nov.	Medvode	Medvode :	Induplati	1 :2	(1 : D
15.	nov.	Kisovec	Kisovec :	Induplati	3 : 3	(3:0)
22.	nov.	Jarše	Induplati	: Mengeš	3 : 2	(3:0)
Ob koncu prvega dela tekmovanja lahko ugotovimo naslednje:
— Induplati je premagal močnejša moštva
— Induplati je komaj premagal na tabeli zadnje plasirano moštvo ali igral celo neodločeno.
Uspeh je sedaj tu in osnova, da enajstorica ostane v tej skupini. V spomladanskem delu bo nujno treba zmagati tudi v gosteh, sicer se bo situacija na tabeli spremenila nam v slabo.
Morda je v celotni situaciji zanimivo še stališče nogometu naklonjenih ljudi v občinskem obsegu. Moštvo Domžale igra letos v Slovenski conski ligi vendar s slabim uspehom. Sanacijo si poedinci zamišljajo tako, da bi naj dala obrobna moštva (Mengeš, Ihan, Dob in Induplati) v to moštvo svoje najboljše igralce ter tako rešila Domžale. Nastane pa vprašanje, kako naj v nadaljevanju uspevajo ta moštva, ki le kolektivno dosegajo pač primerne uspehe. Mar naj po omenjeni zamisli vsa ta moštva enostavno propadejo, kar ni izključeno. Zgodi se lahko, da bi moštva brez dveh treh najboljših igralcev prišla v podoben položaj kakor danes Domžale. In kdo in kako naj se potem sanira nastali položaj?
Nogometaši Domžal so prejeli od Sklada za razvoj telesne kulture Domžal letos 1 milijon dinarjev dotacije. Prepričan sem, da denar ni bil zavržen niti ne dvomim, da ga ne bo dovolj dvakrat toliko v prihodnjem letu. Odkod naj se torej vzame denar, ki je sedaj zelo pičel.
Mladinski team nogometne sekcije INDUPLATI pred tekmo z Mengšem v Jaršah
Mar ne bi bilo možno razmisliti o teritorialnih skupinah. Na primer Domžale s svojimi petimi moštvi, Duplica in morda še Medvode ter Vrhnika. V takem sestavu bi bilo dosti več obiska na igriščih, stroški prevozov bi bili neprimerno manjši in igralo bi se samo zaradi športa.
Kvaliteten nogomet pa si lahko ogledamo v Ljubljani, kjer bo po vsej verjetnosti Olimpija nastopila v I. zveznem razredu. Res kvalitetnega nogometa pa si v Domžalah tudi s predlagano sanacijo ne moremo zamišljati niti pričakovati, da pri tem popolnoma pozabimo na dve besedi: DENAR in AMATERSTVO.
Na koncu našim fantom iskrene čestitke k doseženim uspehom in poziv k nadaljevanju začetega dela.
Ob prelomnici leta želimo vsem nogometašem kakor tudi vsem ostalim članom TVD PARTIZAN Jarše ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1965
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Dornik Karol, dvor. delavec, vstopil 26. 10. 1964,
2.	Ocepek Ivan, električar, vstopil 2. 11. 1964,
3.	Trajbar Pavel, predilec, vstopil 2. 11. 1964,
4.	Zarnut Ljudmila, predica, vstopila 4. 11. 1964,
5.	Orehek Jožef, predilec, vstopil 4. 11. 1964,
6.	Urankar Marija, previjalka, vstopila 7. 11. 1964,
7.	Cerar Ludvik, predilec, vstopil dne 11. 11. 1964,
8.	Miletič Milan, dvor. delavec, vstopil 11. 11. 1964,
9.	Kožar Štefanija, tkalka, vstopila 13. 11. 1964,
10.	Jeraj Julijana, previjalka, vstopila 16. 11. 1964,
11.	Gos tič Mihaela, tkalka, vstopila 16. 11. 1964,
12.	Dvanajščak Marija, tkalka, vstopila 18. 11. 1964,
13.	Pavlovič Matilda, predica, vstopila 23. 11. 1964,
14.	Peretič Cvetka, tkalka, vstopila 23. 11. 1964,
15.	Cimžar Marija, predica, vstopila 24. 11. 1964,
16.	Drešar Katarina, predica, vstopila 24. 11. 1964,
17.	Vohar Angela, tkalka, vstopila 24. 11. 1964.
Izstopi:
L Bedo Marjeta, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 20. 10. 1964,
2.	Florjančič Malija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 20. 10. 1964,
3.	Tufarevič Marija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 24. 10. 1964,
4.	Pavlin Ivan, kurjač, samovoljno zapustil delo dne 26. 10. 1964,
5.	Kodrič Marija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 27. 10. 1964,
6.	Rakef Kati, tkalka, upokojena dne 2. 11. 1964,
7.	Dornik Karol, dvor. delavec, samovoljno zapustil delo dne 4. 11. 1964,
H. Jagodic Ana, previjalka, samovoljno zapustila delo dne 2. 11. 1964,
9. Žižek Angela, mok. pred., izstopila na podlagi lastne odpovedi dne 2. 11. 1964,
10.	Trafela Julijana, mok. pred., izstopila na podlagi samovoljne zapustitve dela dne 4. 11. 1964,
11.	Stanešič Mirko, dvor. delavec, izstopil na lastno željo dne 4. 11. 1964,
12.	Stupica Marko, pravnik, izstopil dne 5. 11. 1964, zaradi samovoljne zapustitve dela,
13.	Hafner Marija, predica, umrla dne 14. 11. 1964,
14.	Dopona Marija, tkalka, samovoljno zapustila delo dne 14. 11. 1964.
Poročili so se:
1.	Rateh Marija, šivilja, poročena Pevec,
2.	Obrul Julijana, tkalka, poročena Gaberšek,
3.	Vidmar Marica uslužbenka in Jerman Stane barvar.
Mladoporočencem želimo mnogo sreče.
Upokojenci
ZAHVALA
Zalokar Kati, roj. 11. 2. 1914 v Radomljah. Osnovno šolo je obiskovala v Radomljah. Izhaja iz kmečke družine. V našem podjetju je službovala že pred II. svetovno vojno. Med okupacijo je imenovana izstopila in se je ponovno zaposlila leta 1961 v opleme-nitilnici podjetja. Med okupacijo je aktivno sodelovala za NOB in ji je bilo sodelovane priznano. Imenovana je vložila zahtevek za priznanje pokojnine po čl. 73. Upokojena je bila z dnem 9. 8. 1964.
Kralj Franc. roj. 29. 1. 1905 v Radomljah. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Izhaja iz obrtniške družine. Pred vstopom v naše podjetje je služboval v Mlinskih industrijah. V naše podjetje je vstopil 2. 10. 1958. Najprej je bil nameščen kot dvoriščni delavec. Ker je podjetje ustanovilo delovno mesto gasilec in ker je imel tov. Kralj za to potrebno kvalifikacijo je bil premeščen na delovno mesto gasilec. Na tem delovnem mestu je ostal do upokojitve dne 30. 9. 1964.
R a k c f Kati, roj. 14. 12. 1913 v Loki pri Mengšu. 6 razredov osnovne šole je dovršila v Mengšu. Izhaja iz male kmečke družine. Že v zgodnji mladosti je morala za zaslužkom. Tako je bila najprej zaposlena kot dninarica. Leta 1931 se je imenovana zaposlila kot tkalka v našem podjetju in bila zaposlena vse do upokojitve dne 2. 11. 1964.
Upokojencem želimo še mnogo zdravih in srečnih
let!
Ob tragični smrti mojega moža in očeta PAVEL ŠENK-a
sc iskreno zahvaljujem sindikatu v INDU PLATI ter uslužbencem in sploh vsem sodelavcem za izraze sožalja in za pomoč, ki ste ju nama nudili. Posebna hvala vratarjem in ostalim za lepo cvetje in številno spremstvo na pogrebu.
Sr. Jarše, nov. 1964.
žena Štefka in sin Pavle
ZAHVALA Ko je umrl moj oče
dr. Janko ŠIŠKA
ste ga člani kolektiva spremili v tako velikem številu in mu prinesli toliko lepega cvetja, da mi je bilo v veliko tolažbo. Vsem iskrena hvala.
dr. Marija ŠIŠKA
ZAHVALA
V ponedeljek 16. umrla naša sodelavka
novembra je nenadoma
MARIJA HAFNER delavka v prcdpredilnici
Marija Hafner se je rodila 5. maja 1932. leta v Mengšu kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Že v zgodnji mladosti je ostala brez staršev in se je zato kmalu odločila za delo. Bila je zaposlena v Vati na Viru, v Leku, v Melodiji Mengeš in na Golniku. Nekaj več kot 6 let (s presledkom) je bila zaposlena tudi v INDUPLATI Jarše, kjer smo jo poznali kot pridno in vestno delavko.
K zadnjemu počitku smo jo spremili v sredo 18. novembra na pokopališče v Mengeš.
ZAHVALA
Ob tragičnem dogodku v katerem je izgubila življenje moja draga mama
Marija Bleje
izrekam sodelavcem iz tkalnice ATR in gasilcem naše edinice za izraze sožalja in za darovano cvetje iskreno hvalo.
Ob nenadni izgubi naše drage sestre MARIJE HAFNER
se najlepše zahvaljujemo upravi podjetja sindikalni podružnici Induplati ter vsem njenim sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost ter poklonjeno cvetje
sestra Štefka por. Grošelj in sorodniki Mengeš, novembra 1964.
Mengeš, oktobra 1964.
sin Franci
VSEBINA
Lepa smučišča na Veliki planini
Sedemdeset odgovorov na 7 vprašanj
A. Gnidovec — Nekaj o zavarovanju
F. Adamič — Poročilo nabavnega oddelka
Lado Zabukovec — Proizvodnja v oktobru 1964
Pri porušenem jezu
J. Mavko — Prodaja v oktobru
Vesti
A. Škarja — Nesreče v mesecu oktobru
F. Berglez — Naša mladina v Mariboru in Ptuju
Druga stran medalje INDUPLATI na II. mestu Obvestila iz kadrovske službe Upokojenci Osmrtnica in zahvale
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani