Osebne vesii. Novo predstojništvo minoritske province. Od 19. do 22. julija se je vršil v Ptuju pod predsedstvom p. generala rninoritov dr. Bede Hessa provincijalni kapitelj. Za provincijala jugoslovanske province je bil izvoljen p. dr. Bonaventura Burič. Novi g. provincijal je Dalmatinec in se je rodil 1873 v Kaštel Lukšiču. Za tajnika province je bil izvoljen p. dr. Ladislav Glavina, za kustosa p. Ambrož Vlahov in Bernard Kulič, za definitorja p. Marko Kraljevič in p. Serafin Grškovič. Gvardijan v Ptuju je postal p. Mirko Godina, v Št. Vidu pri Ptuju pa p. Konštantin Ocepek. Mesreče. Posestnik ponesrečil s kolesom. Na ko- lesu se je peljal od Sv. Jakoba v Slov. goricah proti Mariboru 57 letni posestnik Jožef Ketiš. Na strmini mu je odpovedala zavora in začel je brzeti navzdol. Da bi vsaj nekoliko zmanjšal nevarno nagiico, je skušal zavirati z nogo, kar je pa bilo zanj usodepolno. Vrglo ga je a kolesa in je obležal nezavesten z razbito lobanjo. Hudo poškodovanega so spravili v mariborsko bolnianico. Dva poškodovanca se zatekla v bolnišnlco v Ptnj. V Rapeeah se je razletela puška, s katero je streljal na lisico 20 letni posestnikov sin Ivan Bedrač. Eksplozija je povzročila strelcu hudo poškodbo na levi roki. — V Majskem vrhu pri St. Vidu sta napadla dva moška 591etno viničarko Ano Stumberger in sta jo hudo .poškodovala. Zgoraj omenjena se zdravita v ptujski bolnišnlci. Trčenje tovoraega vojaškega in osebnega avtornobOa. V Ljubljani se je zgodila 22. julija na križižču Vodovodne in Dravske ceste huda avtomobiiska nesreča. Vo- jaški tovorni avto, katerega je šofiral vojak in poleg njega je sedel neki podporočnik, je pripeljal do križišča. V tem trenutku je pripeljal po Vodovodni cesti iz smeri Kleč proti Ljubljani osebni avto, last nekega Ijubljanskega industrijalca. Oba avtomobila sta se zaletela drug v drugega in se močno poškodovala. šoferjuvojaku in industrijalcu se ni zgodilo nič hudega. Podporočniku je pri nesreei odrezalo nos in so ga koj prepeljali v Vojaškc bolnišnico. Ko je videl vojak-šofer eastnikovo poškodbo, si je hotel končati življenje, a so okoli stoječi preprečili samomor. žetezniški delavec povožen od avtomc bila. V Gorjah pri Bledu se je zgodilr 21. julija prometna nesreča. Železniškeg; delavca Franca Černe, doma \z Krnice, j na povratu proti domu povczil avtomob' g. Janka Bačarja. Povoženi je dobil p; škodbe na glavi in na znotraj ter so g.: predali v ljubljansko bolnišnico. Otrok utonil v potoku. V Zaborštu " občini Dol je utonil v potoku Mlinšic: štiriletni Gostinčarjev Jožek. Voda je ne sla otroka kakih 800 metrov daleč do z& tvornice tovarne »Jub«, kjer ga je dela vec potegnil na suho. Poklicani zdravnil: otroku ni mogel več pomagati z umetnirr dihanjem. Razne požarne nesreče. Med nevihto ki je divjala po Mislinjski in Paški dolini, je udarila strela v gospodarsko po slopje posestnika Martina Drea pri Sv Andražu nad Velenjem. Poslopje je uni čil požar s hlevi, orodjem in s krmo zr živino. Škoda znaša dobrih 75.000 din. Dne 20. julija ob pol dveh zjutraj se i pojavil rdeči petelin v vasi Krka pri Nc vem mestu na velikem kozolcu-dvojnik; na šest oken, ki je bil last possstnika Fi Jermana. Kozolec je pogorel do tal in : njim vred v njesn spravljena pšenica, rž ječmen, 30 voz krme ter detelje, štirjc vozovi in razno poljedelsko orodje. Na pomoč pribrzeli gasilci so preprečili, da se podtaknjen ogenj ni razširil na v bližini stoječa poslopja. Škoda znaša 60.000 din. — Iz neznanega vzroka se je pojavil ogenj na njivi, na kateri je bilo zloženo snopje, lastnina posestnika Antona Črnko v Limbušu pri Mariboru. Gasilcem iz Studencev je uspelo, da so požarno nesrečo, katera je uničila precej snopov, zajezili. — V drugič je zgorela po nesreči v Konjiški vasi stanovanjska biša poseatniku Plesvnikn. Nad pečjo, -v kateri je pekla hčerka kruh, so bile deske, ki so varovale krmo od dima in isker, med deskami je nastala vročina, ki je zanetila ogenj. Škoda je občutna. Razne novice. Naš ban obiskal Mursko polje. V Stari Novi vasi pri Križevcih si je nabavilo gasilsko društvo ob priliki 30 letnice novo motorno brizgalno. Blagoslovitev je opravil g. kanonik Weixl od Sv. Križa, kumoval ji je g. ban dr. Natlačen, ki je bil ob prihodu na slovesnost prisrčno sprejet in pozdravljen od ljudskih množic, veržejske garde in gasilskih društev. Po blagoslovitvi je g. ban govoril o pomenu gasilstva. Iz Stare Nove vasi se je peljal g. ban v Ljutomer, od tam pa v salezijanski zavod v Veržej, kjer so ga pričakovali ter pozdravili poleg predstojnikov zavoda več odličnih prijateljev, kot g. kanonik Weixl, soboški kirurg dr. Vrbnjak, član banskega sveta g. Bajlec iz Sobote, načelnik gasilskih društe / g. Snoj in g. Joža Hrastelj iz G. Radgone. Pred odhodom si je ogledal visoki gost zavod, kapelo in gospodarsko poslopje. Kjerkoli se je g. ban pojavil na Murskem polju, povsod je bil deležen prisrčnih in navdušenih pozdravov. »Kmetski list« se obrača na katoliško cerkev. Ni postal spokornik, ker volk ostane volk, čeprav obleče ovčja oblačila. Obrnil se je na cerkev za to, da naj načelo svobode prizna tudi našemu »izmučenemu slovenskemu ljudstvu« ter naj mu s svojo podporo pomaga do svobode. To bi bilo nekako priznanje katoliški cerkvi, da je zaščitnica svobode. Da je to priznanje neiskreno, je pri takšnem liberalcu kot je »Kmečki list« samo po sebi umevno. Neko drugo priznanje pa je treba ugotoviti, ki ga je »Kmetski Ist« izpovedal nevede in nehote, kakor se večkrat zgodi kakšnemu krivcu. To je priznanje krivde JNS, ki je vzela kmetu in vsemu ljudstvu svobodo ter ga s svojo nesrečno politiko spravila v »izmučeno stanje«. Dobro, da se poznamo. Narodna obrana v Studencih je v zvezi z Narodno obrano na Pobrežju in s »starokatoliško cerkvijo« priredila 18. julija pri Mariborski koči na Pohorju »starokatoliško« službo božjo. Dobro, da je krinka padla, imamo vsaj jasen položaj, da še vemo v bodoče ravnati! Dosedaj je bila letos Slovenija po uradoili centvah oškodovana po toči in od povodnji za 12 milijonov dinarjev. Največ škode je povzročilo letos strahovito neurje, ki je opustošilo 12. junija s točo in poVodnijo: Gornji grad, Kamnik, Konjice, Krani, Krško, Slovenjgradec ter Maribor levi breg. Mnogim posestnikom so odnesli ta dan z bliakavico narasli hudourniki vso zemljo, izpodkopali hiše, odnesli iz hlevov živino ter odplavili drva in les. Samo v občini Zreče prl Konjicah je bilo omenjeni dan 70 posestnikov oškodovanih za en milijon dinarjev. Potok Dravinja je 30 m daleč prestopil svojo strugo, v dolžini štirih kilometrov je raztrgal občinsko cesto; samo ta škoda je bila ocenjena na 100.000 dinarjev. žagam je voda odnesla ves les, zasula je polja z gruščem, odnesla je vse mostove, vsi hudourniki so strahotno uničevali gorske soteske in tihotne gorske vasice. Najden utopljenec. Poročali smo, da je utonil 9. julija v Paki nekoliko slaboumni Poklač Boltažar iz Sel. Sedaj so našli njegovo že precej razpadlo truplo v Paki. Srečni najditelji velikega zaklada. Neprestano se piše po časopisju o skritih zakladih, ki so bili zakopani in čakajo na dvig. Malokdaj pa prodre v javnost vest, da bi bili te zlate zaklade res našli ter dvignili in se z njimi osrečili. Sedaj se je pa vendarle enkrat razneslo po svetu iz mesta Panama v osrednji Ameriki, da so naleteli v pokrajini Kirčikvina trije iskalci zlata na zlati zaklad, ki predstavlja vrednost tri milijone dolarjev. Od trojice najditeljev je eden Nemec, drugi Francoz in tretji Američan. 3000 kg težak zaklad je bil odkrit v votlini v dveh podzemskih rovih in spravljen v 120 zlatih palicah. Na vseh palicah je vtisnjen pečat stare kraljeve krone. Obstoja domneva, da je zlato iz dobe, ko so Španci osvajali Ameriko, pa ga oni, ki so ga skrbno skrili, pozneje niso mogli odnesti. Ko se je zvedelo, da je najden omenjeni zaklad, ni nikdo prav verjel, da je to tudi resnica. Panamska vlada je poslala na mesto najdbe svoje uradnike, ki so se prepričali na lastne oči, da ne gre za kako časnikarsko izmišljotino, ampak da je bila ogromna teža skritega zaklada resnično najdena. Uradno poročilo pravi, da si je tamošnje domače prebivalstvo od roda do roda pripovedovalo o zakopanem zakladu, vendar ni znal nikdo, kje bi ga bilo treba iskati. Zgoraj omenjena trojica iskalcev je bila dolgo časa na delu, preden so našli zlato, o katerem so govorili domačini že par sto let. Administrativnl adresar dravsko banovlne v založbi Tiskovne založbe, r. z. z o. z. v Mariboru vsebuje nad 2500 krajev naSo banovlne. Prl vaakem kraju so priobčenl sledeči podatkl: samoupravna in kataatralna obCina, ljudska Sola, aodnija, pošta, telegraf, telefon, župnlja, železniška postaja (razdalja v kilometrih), carinarnica, finančna in davčna uprava, orožniSka poataja, srednje Sole itd. Adreaar vaebuje tudi seznam najpomembnejših lnštitucij Ljubljane Jn Maribora. Vai podatkl so priobCenl v obliki zgoščenih tabel v knjigi In nudijo izvanredno preglednoat ln toCnoat prl minimalnl Izgubl časa. Adreaar je pravl priročnik za poalovnega človeka, uradnika, trgovca, obrtnika itd. Pripravljen je po oficielnih podatkih do 1. julija 1937. Vzlic obširnemu pripravljalnemu delu, etroškom tlaka in aestavljanja seznamov Jo cena knjlgi dolo čena na samo 50 din. Knjiga se radl potrebo in koristt aama najbolj priporoča. Nobeden poalov ni človek bi je ne smel pogrešati, v vaakem uradu in pisarni je nenadomestljiva. Naroča ae prl Tiakovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva 26. Obžalovanja vreclnl slučafi. Obupal radi živčne bolezni. Maribor je doživel 21. julija izreden obup nad življenjem. 591etni Nikolaj Pfeffer, industrijalec iz Reke, se je Ivrnil z Dunaja od zdravnika k svoji sestri, ki ima v Mariboru na Glavnem trgu s svojim možem g. Klesičem znano »Vel%o kavarno«. Iz poslopja »Velike kavarne«, in sicer iz četrtega nadstrdpja se je radi živčne bolezni opoldne omenjenega dne pognal na dvorišče Pfeffer ter je obležal s polomljenim udi na mestu mrtev. Nesrečnež si Je pred skokom z britvijo še prerezal vrat. Obupi nad življenjem na dnevnem redu. Tekom 23. julija je doživel Maribor kar štiri aamouinore, oziroma poskuse. — I dravske brvi ee je pognala v Dravo 18 lc*» na tovarniška delavka Alojzlja Lešnllfc Potapljajočo se je opazll ribiČ, skuSal Jl fc priskočiti na pomod ln jo rešiti, a mu jt žrtev obupa Drava prehitro odnesla. Obopanka je zapustila dve poslovilni piami, V enem je navedla kot vzrok smrti — n»srečno ljubezen. — V Danjkovi barakl A v Magdalenskem predmestju so našli »strupljeno in v nezavestnem stanju 64 letno mestno revo Jožefo B. Prepeljali so Jo v bolnišnico. — V bolnišnico je bila oddana 27 letna Frančiška K. Iz Bistrice prl Limbušu v okolici Maribora, ker sl je i* samomorilnega namena prerezala žile na levi rokl. — V Framu pri Mariboru si je pognal v levo stran prsl kroglo 211etnl mesar Anton V. Krogla je izstopila na hrbtu. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico. Vzrok obupa je že zopet razočaranje v Ijubezni. Ovadba številne vlomilske družbe. Orožniki iz Selnice so ovadili mariborskemu državnemu pravdništvu 23 mlajših moških, ki so od leta 1934 naprej oškodovali 20 posestnikov in drugih oseb za 35.000 dinarjev. Kradli so po Dravski dolini, na Dravskem polju, po Slov. goricah in Savinjski dolini. Šlo je z njimi vse, kar jim je prišlo pod tatinske prste. Ukradeno obleko, čevlje in razne druge predmete so pod ceno prodajali po Mariboru. Badi poškodbe na glavi v prostovoljno smrt. Ivan Prešiček, 51 letni upokojenl rudar v Trbovljah, je bil enkrat zasut, enkrat pa je dobil hud udarec na glavo v kamnolomu. Radi omenjenih nesreč se mu je mešalo in so ga našli na »Spitzbergu« pri Trbovljah obešenega. Pogrešali so ga že sedem tednov. Iz neznanega vzroka si sain končal živIjenje. V samski hiši v Trbovljah je iz neznanega vzroka izvršil samomor 46 letni samski delavec Franc Kaplar. Obupani je bil že dokaj let zaposlen pri rudniku ter je bil mirnega značaja in vse se čudi, kaj ga je gnalo v prostovoljno smrt. Izpred sodlščai Višek nepoboljšljivosti. Pred mariborekim okrožnim sodiščera je dajal 21. julija odgovor 51 letni Franc Breznik s Slemena nad Selnico ob Dravi. Prisodili so mu 14 mesecev ječe, ker je 21. junija v Pesnici ukradel viničarju suknjo in telovnik v vrednosti 200 din. Obsodba se glasi radi tega tako ostro, ker je bil Breznik že 83 krat predkaznovan in je prebil pretežni del svojega življenja po zaporih. Slovenska Kraiina. Visok obisk v Slovenski Krajini Nenapovedano se je pripeljal 19. julija v Soboto ban dr. M. Natlačen. Ustavil se je z avtomobilom pred plaarno in stanovanjem odvetnika ln člana banskega sveta Bajleca, ki Je povabil visokega gosta k sebi na stanovanje. Prl Bajlecu Be je g. ban nekaj časa razgovarjal z glmnazijBkim ravnateljem g. Zobcem, z ravnateljem »Martinižča« g. Vogrinom, z župnikom g. VojkoviCem ln s Sefom Borze dela Kerecom. V Soboti si Je ogledal g. ban novl Delavski dom, kjer je nastanjeno okrajno načelstvo. Po ogledu Delavskega doma, kjer ao ga pozdravili: g. podnačelnik Vertovšek, mestni podžupan čeh ln orožniBkl kapetan, si je g. ban ogledal nove prostore Borze dela ter delavskega azUa in prostore obCinske uprave v gradu. G. ban se je Izrazil pohvalno glede leplh prostorov ln Je naglasil prienanje delavnostl in napredkii občine. V bolniSnici je bil g. ban pozdravljen od primarija dr. Vrbnjaka, ki mu je razkazal nezadostee ter neprlmerne prostore za toltko bolnikov. O. ban je uvldel, da je soboška bolnišnica daleč premajhna za Slovensko Krajino ln je napovedal, da bo zgrajena v kratkem nova na že kupljenem zemljiSču. Nova In moderna zgradba bo dovolj prostorna za bolnike Iz Slov. krajine. Za bolnišnico Je posetil g. ban kmetijako šolo v Raklčanu, o kateri se Je upravičeno lzrazil, da »o njenl prostoii mnogo premajhni. Načrt za zgradbo fiole J<» bll lzgotovljen, preden je bil on postavljen za bana. Sicer je bila Sola dograjena fiele letos, a so kljub temu že zagotovljeni krediti za njeno razširjenje ln dozidavo poslopja. Kmetijska Sola v Rakičanu bo otvorjena v najkrajšem času. Posebno odlikovanje za Rakičance je bllo, da se je g. ban pomudil nekaj Casa na primiciji g. novomašnika Rajnerja ln je Imel na navzoče pomemben nagovor, katerega so sprejeli vsi gostje s hvaležnim srcem. Pcsebno globok vtis so napravile na vse banove pohvalne besede, ki so bile namenjene kmečki hiši, ki Je bila med Slovenci že od nekdaj vir, ki je krepil narodove življenjske sile. Slovenska duhovščina, kl je izšla in Se izhaja prctežno iz vasi, izpod kmeCkih streh, je bila našemu narodu od nekdaj drago- cen nadomestek domafiega plemstva, saj je plemenitila naS narod v verskem, kulturnem ln go•podarskem pogledu. KmeCkl hlfii se lmamo Slovenci v veltki merl zahvalltl za nafi narodnl ob•toj ln razvoj, zato naj Bog živi ln blagoslavlja slovensko vas ln slovensko kmeftko hiSo! Ko se Je visoki gost prisrčno poelovil od veeh na primlcljl zbranih, mu je navduSenl narod Wical: »Na skorajšnje svldenje!« • Crensovcl. V Zabjaku pri Crensovcih je potegnil brodar Rok Erfenjak v četrtek 22. julija lz Mure truplo lqpo oblečene 20 do 22 let stare ženske. Na Celu Je lmela neznanka 6 cm dolgo ter zevajočo rano ln več potplutb po telesu. Truplo so prenesll v mrtvašnico pokopaliSCa pri Sv. Martinu, kjer so ga pokopali. Obstoja sum, da je postala neznanka žrtev zločina. Tešanovcl. Mali kazenski senat v Mariboru 5e imel 20. julija opravka z 21 letnim požigalcem Aleksandrom Vaš, ki Je bil rojen v Betlehemu v Ameriki. Imenovani, kl Je po poklicu kovaškl pomočnik, je zažgal 2. maja gospodarsko poslopje Irme Kuhar v Cičečki vasl in Je povzročil pogorelki 4000 din Skode. VaS je bil obsojer na Ieto dni zapora. SOletnico je obhajal g. Nace Brvar, župnik na Bizeljskem. c'aieku3irf-L»io topovo posedajo Angleži za otffamfco \nžrAh obmorskih postojank, Indijec Kuda Bux se vozi z zavezanimi očmi po najbolj prometnih ulicah Londona na kolesu in vzbuja občo pozornost, ker se spretno izogiba. Romun Mihael Nae je vlsok 2.30 metra, tehta 140 kg in bo nastopil kot boksar. Na sliki ga vi- dimo skupaj s tovarišem. BogaMm brazllijansklm farmerjem v Jnžnl Amerikl Je preostalo od lanskega leta 13 milijonov vro4 tcave. katero mečeJo sedal v morje radl tega, da bl ne padle cene letoSnjemu pridelku.