Književnost in umetnost —k Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. Maloštevilni in vrhutega med tri države razkosani Slovenci ne boino nikdar igrali važne politične vloge. Položaj naših bratov v Korotanu in ob sinji Adriji pa nam nalaga dolžnost, da vztrajaino v idealili svojih dedov: na prosvetnein polju stopiti med prve narode sveta ter se osvoboditi in okrepiti gospodarsko, vzgledujoč se po Celiih. Svicarjih in malih severnogermanskih narodih. Ne straši naj nas mali naš broj! vsaj gospodovati in izkoriščati niti ne želimo; tem lažje pa se poglobimo v svojih težnjah, tem sinotrneje zasledujenio določno svoje cilje. Tetnelj stremljenju nam polaga šola: toda šolski pouk ostane brezploden, če v praktičnem življenju ne nadaljujemo na njegovi osnovi. Geografija je veda o površini zeuilje; površine ji doslej človek skoraj nič ni pretvoril. Da se preživi, je sprva nabiral plodove in korenja, lovil na suhem in v vodi. Ko pa bera in lov nista več prehranjevala razmnoživših se množic, začel je gojiti koristne rastline in udomačil živali. Zatrl je zveri, ujede in zajede. Iztrebil je puščavo v travnik, preoral pnšnik v njivo; tu goji koristne in potrebnc rastlinske vrste, izboljšujoč in (-plemeniujoč jih; uničujc pa plevel in neštete rastlinske zajedalce. Zemljedelcu je postavil vasi, sezidal mesta obrtniku, trgovcu in činovniku; da olajša proniet, zgradil je cestc, pota, mostove ter končno železnice itd. Učeč se zemljepisja v šoli. občutili snio vedno spone političnih tnej, često nevarnili in skrajno krivičnib. Nekako oddahneš sc, čitajoč gospodarsko geografijo: bujno življenje vzplapola na kopnem in vodah, pred očnii dozorcvajo pestri plodovi ncumornih rok. S pričujočiin ličnim delom je Šaralxm izpolnil zevajočo vrzel. Hvaležno bode teineljita njegova predavanja sprejel vsak izobraženec pa tudi priprost človek. Prepotrebno priročno knjižico je izročil vedno naraščujočemu številu trgovskih strokovnjakov, poklicanih. da zatro v trgovini nesolidno annado šušmarjev, verižnikov, navijalcev cen in drugih nikdar sitih zajedalcev. Naprednemu kmetovalcu je odprl pogled po šir- nem svetu. Narodneinu gospodarju je podal v kratki. jcdrnati, lahkouinljivi doinači besedi to, kar smo poprej iskali v mnogih spisili najbolj kulturnih narodov. Da je knjiga res dobra in posnetek najboljšega. jamči nam že ime pisateljevo. Šarabon piše dokaj zanitnivo in zelo pregledno. »Zgodovinski razvoj trgovine« zaniina pač vsakogar. »Človek v tiaravi«, »kolonizacija« nam vzbudita mlade spomine., ko smo čitali Gerstiickcrja. V »produkciji« se seznanimo z malonc vsemi rastlinami, ki nam nudijo živež, odejo. leke in nasiadila itd.; tu srečaino koristne živali ter prepotrebne in dragocene miiicrale. Kako neznatna je jugoslovenska produkcija in kako primitivrto trgujerno in prometujmo mi! Slušajoč »o morju«, vzklikamo z nesrečnimi vojniki Cira ml., thalassa, thalassa (morjc, morje). »Gradba ladij in pristanišča« zaključujeta vzorno delo; »Naravno zaledje Trsta in Reke je slovansko. S pristanišči imamo odprto pot v celi svet, tn na morju bomo dobili velikopoteznost in se oprostili ozkih teritorialnih spon«. Več nego sto (nemških, angleških, francoskih iii itali:ansk;li) spisov .ie proučil pisatclj (znan tudi kot odličen poliglot), polagajoč temelj prvi slovenski gospodarski geografijii«. Odveč bi bilo knjigo posebej priporočati; želeli bi jej prav skoro druge izdaje; toda žal, podatki zadnjega desetletja (svetovna vojna) nam ne bi podali jasnejše slike nego je pričujoča.