UD K 552.161 (497.12) = 863
Kontaktnometamorfne kamenine v okolici Črne pri Mežici Contact-metamorphic rocks from Črna at Mežica
Ana Hinterlechner-Ravnik Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Intruzija granita pri Črni je povzročila kontaktno metamorfozo obda-jajočih pelitov in kremenovo-glinenčevih peščenjakov. Razvita sta dva faciesa: predvsem amfibolov rogovčev facies in tudi K-glinenčev cordi-eritni rogovčev facies. Pri zadnjem kaže mineralna asociacija mikro-klin + cordierit + andaluzit na njegov nižji del, na ortoamfibolov sub-facies. Prvotna laminacija sedimentov je ohranjena kot laminacija rogovčev.
The intrusion of the granitic bodies at Crna produced the contact effects in the surrounding pelitic and quartzo-feldspathic rocks. Two facies are developed, namely, the hornblende hornfels facies and the higher temperature orthopyroxene hornfels facies. In the latter the mineral assemblage of microcline + cordierite + andalusite has been observed pointing to the orthoamphibole subfacies. It is noteworthy that the lamination of the original rocks is recognizable in banded texture of the hornfels.
Globočnine granitnega pasu karavanške magmatske cone na širšem območju Črne na Koroškem so povzročile kontaktno metamorfozo vulkanskih in sedi-mentnih kamenin, v katere so prodrle. Vzorce kontaktnometamorfnih kamenin sedimentnega porekla sta nabrala P. Mioč in M. 2 n i d a r č i č ob poti zahodno od Lipolda proti Končniku. Granitni pas pa se stika ob samem robu tudi z izhodnim zelo šibko regionalno spremenjenim sericitno kloritnim skrilavcem štalenskogorske serije, ki vsebuje spilitizirani diabaz (J. Loeschke in K. Weber, 1973). H. V. Graber (1898) je natančno opisal genezo rogovca. Po neposrednem kontaktu prvotnih sedimentov in granita je sklepal, da se je del kontaktnometamorfnih kamenin skupaj z granitom ob prelomu ugreznil. Na južnem obrobju granitnega pasu so izhodne kamenine povsem spremenjene v blestnik in gnajs. Enako velja za številne bloke v granitu samem. Gre za sred-njezrnati in debelozrnati kremenov peščenjak z bazalno sericitno kloritno osnovo, kakršnega doslej pri nas v štalenskogorski seriji nismo poznali. Najdemo ga v karbonskih plasteh južno od Olševe, kjer se zmenjuje s pelitskimi različki in vsebuje zelo redke leče albitiziranega kremenovega porfirja.
Različni odtenki vijoličasto rjavega rogovca so odvisni od količine rdečkastega biotita. Vzorci brez biotita so sivkasti. Rekristalizacija je napredovala
v smeri prvotne laminacije in je zato ohranjena. Sestava mineralnih asociacij in velikost zrn sta odvisni od prvotne sestave in velikosti zrn po posameznih laminah. Vozlasti rogovec kaže transverzalno skrilavost, ki seče tudi drobne blaste cordierita, in je mlajša od kontaktne metamorfoze (si. 1). Istočasno ohranjena fina laminacija, vezana na prvotno razliko v sestavi in strukturi, izključuje nastanek kontaktnometamorfnih kamenin iz retrogradno spremenjenih regionalnometamorfnih različkov.
Cordierit ima različno mikrostrukturo in je značilen mineral raziskanih me-tasedimentov. V metapelitih severnega obrobja granitnega pasu leže blasti intermediarnega cordierita v finozrnati osnovi rdečkastega biotita, muskovita, klorita in kremena. Pogosto so neizrazito dvojčični in polni finih vključkov, ki ustrezajo mineralom v osnovi skrilavca in neprosojnim mineralom. Tak cordierit je značilen za zunanje dele toplotne avreole v začetnih pogojih kristali-zacije amfibolovega rogovčevega faciesa (W. E. Troger, 1967). Možen potek reakcije je naslednji:
muskovit + klorit 4- kremen ->■ cordierit + biotit + HsO
V bolj raznoličnem blestniku in gnajsu na južnem obrobju granita, ki sta rekristalizirala pri višji temperaturi, in zlasti v sedimentnih blokih, zajetih v granitu, pa je cordierit prosojen, monokristalen ali izrazito dvojčičen. Ponekod vsebuje luske rdečega biotita. Pogosto je delno ali popolnoma spremenjen v pinit. V njegovi združbi so kremen, oligoklaz, rdečkasti biotit, akcesorni muskovit in gobasti andaluzit. Redki vzorci vsebujejo poleg cordierita mikroklin (si. 2), ki pomeni začetek piroksenovega rogovčevega faciesa, oziroma K-glinen-čev cordieritni rogovčev facies po H. G. F. W i n k 1 e r j u (1974). Mikroklin ima tipično mrežo. Možen potek reakcije je po H. G. F. W i n k 1 e r j u (1967, p. 72) naslednji:
R muskovit 4- biotit + 15 kremen 3 cordierit + 8 K-glinenec + 8 HaO
V teh vzorcih ni muskovita, niti sillimanita, nastopa pa še vedno andaluzit. Zrna so velika 1 do 3 mm.
Raziskane kontaktnometamorfne kamenine izhajajo iz metamorfoziranega pelita in kremenovega peščenjaka z bazalno kloritno sericitno kremenovo osnovo. Prisotnost andaluzita in cordierita kaže na visoko vrednost razmerja AIžOs/KjO v prvotnem sedimentu. En sam laminiran vzorec, ki vsebuje poleg zelene rogovače tudi kremen, plagioklaz, sericitne agregate, epidot in zeleni biotit, izhaja verjetno iz bazičnega tufa. Kontaktnometamorfne bazične različke v okolici Schaide je opisal H. V. Graber (1930) in domneval, da izhajajo iz diabaza štalenskogorske serije. Potreben bi bil natančen pregled bazičnih vključkov v granitu, ki jih sicer prištevamo h granitni asociaciji.
Stopnja metamorfoze raziskanih sedimentov ustreza celotnemu območju amfibolovega rogovčevega faciesa in prehodu v K-glinenčevo cordieritni rogovčev facies. Asociacija mikroklina, cordierita in andaluzita, vendar brez muskovita in sillimanita, dokazuje kristalizacijo v ortoamfibolovem subfaciesu, ki predstavlja nižji del K-glinenčevo cordieritnega rogovčevega faciesa. Območje pritiska in temperature kontaktnometamorfnih sprememb, ki ga kažejo meta-morfne mineralne asociacije raziskanih metapelitov, variira od cca 0,5 kb in
Tabla 1 — Plate 1
SI. 1 — Fig. 1
Laminirani biotitno muskovit-ni kremenov vozlasti skrilavec z intermediarnim cordieritom. Drobni blasti cordierita vsebujejo številne fine vključke biotita in hematita, verjetno
tudi klorita. Jasno izražena
prečna skrilavost
Vzorec 20435/1, nikola paralelna, 16 X
Banded biotite-muscovite-quartz spotted slate with intermediate cordierite. Fine biotite and hematite inclusions in small cordierite blasts. Distinct
transversal cleavage Sample 20435/1, nicols parallel. 16 X
SI. 2 in 3 — Figs. 2 and 3
Biotitno kremenov oligoklazni skrilavec s cordieritom in mi-kroklinom. Cordierit delno pi-
nitiziran Vzorec 19414 2, nikola paralelna (si. 2) in navzkrižna (si. 3), 25 X
Biotite-quartz-oligoclase schist with cordierite and microcline. Cordierite partly altered to pinite
Sample 19414/2, nicols parallel (fig. 2) and crossed (fig. 3), 25 X

520° C do največ 2,5 kb in cca 650° C (H. G. F. Winkler, 1967, p. 70 in 1974, p. 59). Najvišji možen pritisk ustreza približni globini 9 km. Vendar značilne mineralne asociacije niso občutljive za spremembo pritiska. Globina in ustrezni pritisk sta bila zato verjetno precej manjša.
Literatura
Graber, H. V. 1898, Die Aufbruchszone von Eruptiv- und Schiefergesteinen in Sud-Karnten. Jb. geoL R.-A., 47. Bd. 1897., 2. Hf., 225—294, Wien.
Graber, H. V. 1930, Neue Beitrage zur Petrographie und Tektonik des Kristal-lins von Eisenkappel in Siidkarnten. Mitt. Geol. Ges. Wien, 22. Bd. 1929, 25—64, Wien.
Loeschke, J. und Weber, K. 1973, Geochemie und Metamorphose palao-zoischer Tuffe und Tonschiefer aus den Karawanken (Osterreich). N. Jb. Geol. Palaont. Abh., Bd. 1, Hf. 142, 115—138, Stuttgart.
Troger, W. E. 1967, Optische Bestimmung der gesteinsbildenden Minerale. Teil 2. E. Schweizerbart'sche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart.
Winkler, H. G. F. 1967, Die Genese der metamorphen Gesteine. 2. Aufl. Springer-Verlag, Berlin.
Winkler, H. G. F. 1974, Petrogenesis of Metamorphic Rocks. Third Ed. Springer-Verlag, Berlin.