Dvor: 
kozolci 
padajo
Več kot stoletje so se na pol|u pod vasjo bo-hotili dvorski kozolci. Več kot stpletje se je v njih sušilo seno, klasje ter drugi pridelki z bliž-njjh rodovitnih njjv. Pod dodatnimi strehami, ki . j.irr», tukajšnji dornacjpi pravijo »pjajš«.. so bili šhtanjeni vozovi ter kmečko orodje, okrog njih so se igrali otroci. kogar pa je po poti domov ali na polju zatekla nevihta, je pod rijihovim okri-Ijem našef varno zavetje.
Da, tako je bilo vrsto let. Letos pa je tok ra-zvoja — kakor nekateri pravijo širjenju gra-moznice od Guncelj proti Stanežičam — po-segel tudi v vasico Dvor Kozolci na naši foto-grafiji so letošnjo jesen vzeli slovo
Kozolci padajo — kdaj bomo mi1? bi se lahko vpraševali dvorski kmetje, kajti skupaj s ko-zolci soizgubili tudi vsen]iveohnjih, takodaje njihovo nadaljnje kmetovanje zares ogroženo-Ostane jim tolažba, da so v zameno za podrte kozoicedobili nove, zbetonskimistebri, kisosi jih postavili bliže vasi. Prav tako si nekaj obe-tajo tudi od njiv, ki nastajajo na navoženizemlji na območjih, kjer je gramcz že izčrpan A vse to je le skromna zarnenjava za izgubljeno.
Ob krčenju rodovitne zemlje, ki smo mu priča dan za dnem, včasih preradi pozabljamo,
Koliko na prebivalca naše občine?
Spor med knjigo in Slovenci
(jm) Informacijski boom iz Gutenbergove galaksije, razcvet masovnih medijev — knjiga bije — odločilni boj. Najbrž ni naroda na svetu, ki bi, v sorazmerju s svojo številč-nostjo, tako zelo poudarjal pomen knjige, hvalif njeno moč in plemenitost. Za grb bi imeli najraje odprto knjjgo.
da s tem izgubljamo tudi elemente slare kmečke arhitekture, med katerimi so ravno ko-zolci naša slovenska posebnost. Nekdaj bo-gaia, danes pa že močno izropana zakladnica materialne kultureje s takimi posegi vsak.dan bolj skromna.
Andrej Mrak