France Bevk Medvedek Capljač. Zgodba za najmlajše. llustriral Fr. Košir. Medvedek Capljae tudi tiisto nioč ni nuogel zaspati. Mislil je na strica Podplatarja. Želja, da bi ga videl, kako pleše, mu ni dala miru. Sklemil je, da ga poišče, četudi bo potem tepen. ^ Vstal je pred jutrom in se na tiho splazil od brloga. Vedel je, da ne dela prav, srce mu je razbijalo od strahu. Koračil je naglo, kar so mu dale kratke noge. Mudilo se mu je. Bal se 1 je, da ga zalezuje oče. Poitem bo huda. Neprestano se je oziral. Preplašil se je vsakega šuma. Bil je sam sredi gozda. Ali je mar vedel, kje naj išče strica? Medvedič je bdl bisitre glave. Vedel je, kaj mora storiii. Skirbelo ga je le, da bo moral dolgo boditi, pr&den ga najde. In ako ga 6reča človek s pihalnikoim? Ob tej misli ga je stresel mraz do ko6ti. Toda tudi >to ga ni preplašilo. Še na misel mu ni hodilo, da bi se vračal. Motal se je med dreveei, rinil skozi grmovje. Manjše skale je kar preskakoval. Prišel je do kolovoza in vohal ma vse Sitraoii. Ni več dišalo ne po medvedu ne po človeku. Na pot si ni upal. Hodil je med gTmovjem. "V smer, kaamor sta bila prejšnji dan odšla medved im človek. Ni hodil dolgio, ko je zagledal vas. Stala je na pobočju. Capljač je še nikoli ni videl tako od blizu. Oče mu jo je bil nekoč pokatzal od daleč. »V rtisitih belih kupih kamenja,« mu je rekel, »imajo ljudje svoje brloge.« Stal je med grmovjem in gledal. Človek in stric sta gotovio šla v vas. Tam ju bo našel. Morda stric pravkar pleše, a človek mu piska na dudo. In če sta že odšla dalje? To ga je skrbelo. No, pMjtem pojde pač za njima. Medvedič je poskakoval preko giaajne. Bil je razigran, kakor da so ga povabdli na veselico. Ljudi se nič ni bal, še mislil ni nanje. Mislil je le na strica Podplatarja in na zabavo, ki ga čaka. Za gmajno so se vlekli sadovnjaki. Capljač se je ustavil ob plotu in ga preplezal. Kakor je bil dolg in širok, je cepnil v travo. Nato pa dalje med drevesi. Sadovnjaik se mu je zdel kot gozd, a vendar ni bil gozd. Nikjer ni bilo skal, niti gnnovja, listja in mahu. Na itleh je ležalo sadje. Ozrl se je okoli sebe. Nikjer ni bilo žive duše. Bil je lačen, zato je pobiral im jeded. »Tu je ;pa lepo,« si je mislil. Zavidal je strica. Hodi po svetu, pleše im je, kadar se mu poljubi. Na komou vrta je stala hiša. Poleg hiše je stal uljnjak. Iz njega je dišalo po medu. Tako močno, da >se je Capljaču smrčftk kar zavijal od poželenja. Naglo je hlačaJ ija. Ne. saj to mu ni bilo popolnoma novo. Oče mu je že večkrat pripovedoval o gradovih," pokiili medu. Z Momljačko sta bila nekoč enega našla iii se do siitega nalizala sladkega niedu. Ln še ga je bilo ostalo. Tako je Capljač slišal pripovedovati. Zdaj je stal itt štrmel. Re^s pravo čudo! Okrog in okrog so v rojih letale čebele. Uhajale so V špranje 98 ....... ¦-.*¦"• ^ '"¦¦ pisanili panjev in zopet prihajale iz njih. Čmrlji niso bili nič proti temu. In iz tiBtih špianj je tako lepo dišasLo, da ga je kar grabdlo za srce. V tistem trenotku je pozabil celo na strica. Ln na človeka ter na mjegovo dudo. Mislil je le na kupe medu. Toda ni vedel, kako naj se loti sladkega bogastva. Stal je pred uljnjakoom, sline so mu teikle iz gobčka. Tedaj so mu prišli na uho neki posebni glasovi. Piskalo je in brenčalo, zdaj visoko zdaj nizko. »Dudel, dudel, di.« Tako pretresljivo in milo, da je Caplač pozabil na med in so mu nehale teči sline. OziTal ee je okrog. Odkod prihajajo ti glasovi? Kmalu se mu je razjasnilo. Bila je duda. Piskala je na vasi.nied hišami. Na drugi strani pl«ta. Človek igra, a stari medved poakakuje in pleše. Medvedič si ni dolgo pomišljal. Kar se je dalo naglo, je stekel po vrtu. Dosegel je jpiot in pogledal skozi. Kar je zagledal, je bilo nad vse pri-čakovamje. Priklenilo ga je na mesto. Med hišami je stal človek, ki ga je videl že prejšnji dan. Nosil je iste petelinje hlače, isti klobuk s peresom. Pod pazduho je stiskal mešiček. Napenjal se je y lica in pihal v svirel. Prsti so mn hiteli po luknjicah. To je bilo, ki je dajalo tako pretresljive, zdaj visoke, zdaj nizke glasove. Capljač je pa gledal človeka samo za trenotek. Očd so se mu upa-le v strica, ki je plesal. Stal je na zadnjih šapah. Sprednji šaki je molil od sebe, kot bi prosil vbogajme. StopicaJ je z ene šake na drugo, pri tem se je obračal v krogu. Zdaj je kazal Capljaou trebuh, a zdaj hrbet. Plesal je, toda ni bil vesel. Prav tako kot prejšnji dan so nm žalostno gledale oči. . Okoli in okoli pa so stali ljudje. Veliki im majhni. Taki, ki so hudi, in taki, ki vržejo drva na tla in bežijo pred medvedom. Človeka s pihal-nikom ni bilo. Gledadi so, kako Podplaitar pleše. ČudiJd «o se in se smejali. ¦ . ¦ j- ¦ ¦ » - ..-- ¦ ¦ -.'•¦ • :-- " .-¦-'¦¦ ,/'¦¦¦¦¦¦¦ ¦ : Medvedku so bili na poti, da ni dobro videl strica. Toda hotel ga je videti V6ega, od gobca pa do šak. Lezel je na plot. Toda plat je bil trhel, ni vzdržal njegove teže. Podrl se je pod njka. Kako je hrestnilo m zaro-potalo! Caplač se je prevalil na hrbet. Ljudje so se ozrli. Tudi človek, ki je igral na dudo, je pogledal proti plotu. Nehal je piskati. Stric Podplatar je nehal plesati. Toda še zmeraj je stal na zadnjih nogah, sprednji šaki je držal predse, kot da prosi. Vse je bilo tilio. Ljudje so bdli kot oleseneli od strahu. Tudi Capljač se je brl prestrašil. Pobral se je na noge, a je stal na podrtem plotu in gledal. Kaj se bo zgodilo? »Medvedk je zavreščala neka žeaiska. Tedaj so zaikrioali tudi ostali. Vsi brez izjeme, majkni in veliki. Tudi mož z dudo je zakriičal. Ko so zakričali, so pobegnili. Mož z dudo je bežal najhitreje. Capljač pa ni vedel, da se ga ljudje bojijo. Kako bi si bil mogel kaj takega misliti! Tudi njega je obšel strah od gobčka do konca krempljev. Šele itedaj je mislil na nevarnost. Morda ©o ljudje iekli po kole, da ga pobijejo. Ali pa po človeka s pdhalnikom, da ga pokadi. Zdaj inu je bilo žal, da ood poslušal očota. Toda ni urtegnil misliti na kesanje. Moral se je rešiti. Še dobro, da je imel zelo urne noge. Saj niti sam ni Tedel, da zna tako liitro teči. Ko je bežal pred ooetom s planine, ni šlo tako naglo. Tako jo je ubrral, da so se mu zapletale šake. Preskakoval je grmiče in skale. Kdaj pa kdaj je štrbnmknil po tleh, kaikor je bil dolg in širok. Toda že se je pobral in tekel dalje. E>o®egel je gmajno. Tedaj šele se je upal za hiip ozrerti. Zdelo se mu je, da nekdo teče za njim. Ni utegnil dodobra pogledati, kdo je. Morda je človek je s pihalnikom, ki bi ga rad pokadil. Capljač se aii več usNe bo ga vec,« je vzdihnila medvedka. »In če pride, ga bom tako nartreskal, da si bo zapomnil,« je zagodrnjal medved. »Samo ljudi bo razdražil. Nato bodo prišli in nas vse pobili...« »Jej, jej,€ je zajavkala Momljaoka. Tedaj se je prikazal Capljač. Bil je lako zdelain, da ga je bilo groza pogledati. Podplati so mu bili raztrgani, dlaka razmršena, gobec razpraskan in krvav. Sopel je ko meb. in se tresel po Tisem "telesu. Toliko, da se je še držal na nogah. Zavlekel se je v kot. Milo je gledal, Jcakor da z očmi prasi, naj mu prizamesejo. Materi se je takoj zasmilil. Da se je le vniil, pa je bilo dobro. Tudi oče se je razveselil njegove vrnitve. Toda kar tako mu ni emel prizanesti. Da ga spravi v iako akrb, pob nemajmi! >Da boš vedel drugdč slušati!« je dvignil šako. Capljač si je s šapami zakril glavo in zacvilil od strahu. Dobil je samo eno. Še la je bila šibkejša, kot jo je pričakoval. Menda je oče spoznal, da * 100 . je sdn že zadosti kaznovan. Vemdar so mu začele teči solze. Jokal je tudi zaradi utrujenosti in prestanega strahu. Potegnil se je pod lesmko. Tam se je kisal, si brisal solze in si mel ooi. Medvedičd so ga prišli gledat. 3>Boli?« ga je vprašala Omokaoka. Capljač pa nič. Niid besede. Seveda ga je bolelo. Sklenil je, da ne ostane več doma. Najrajši bi kar na mestu odšel po svetu. Hlačar gotovo hodi gledat, kako stric pleše. In zato ga nihče ne (tepe. Tedaj je zašumelo v grmovju. Kaj je? Capljač si je s šapama obrisal solze in pogledal. Pred njim je stal medTed. Bil je stric. Šapar, Švedrač in Cmokačka so jo pobrisali v brlog. Preplašili so se. Capljač je pozabil tna bolečino in na bridkost. Gledal je, gledal, ni mogel verjeti. Ni razumel, kako da siric nenadoma »toji pred njim. Menda se mu je bilo ob pogledu na inedvediča prebudilo hrepenenje po gozdu in po domu. Izrabil je zmedo ljudi in pobegnil. Tekel je za Capljaoem. Toda ianel je že stare iioge, ni ga mogel dohajati. A imel je dober nos, ki mu je pokazal pravo sled. Da, gotovo je bilo tako. Videiti je bil zelo upehan. Verige ni več moeil ne obrooka v hriplju. Gobec nra je krvavel. »Tečeš ko zajec,« je rekel Capljaču. »Zakaj si pa jidkal?« Medvedek mu ni utegnil odgovoriti. GodrnjaTS je prišeJ iz hiloga. Ofcroci so mu povedali, da je nekdo iu. Prišel je gledait, kdo bi neki bil. »O, moj brat!« je vzkliknil. »Da te le zopet vidim!« Več ni mogel reči. Bil je zelo giaijen. Brata sta se objela. Vsi skupaj so odšli v brlog. Momljačika je imela isolzne oči. Medvediči so se stisnili v kot in zijali v strica. Capljač ga je videl že dvakrat, a še nikoli tako od blizu. Zdel se mu je kot nov. »Sedik je rekel Godrnja-vs. »Gotovo si trudein.« »Res, noge se mi kar tresejo,« je pritrdil stric in se spustal na zemljo. »Eh, stare so že, stare moje kosti!« " Brat nyi je porinil velik kos mesa. • - »Na, jej! Daaies si gotovo še tesč.< »Res, danes še nisem jedel. Mesa že leta im leta nisem pokusil.« In ga je željno trgal od kosti. »Ali iti ga človek nikoli ni dal?« »Nikoli. Piiali so me le s takim, ki ne da nič moči. Zato sem vee oslabel. 1 Tudi zobje mi niso več prida.« Godrnjavisu se je milo storilo. Brait je bil mlajši od njega. Toda zdaj je bil tako pastaram, tako mršav. Skoraj nič ga ni bilo v hlačah. Pomenljivo se je ozrl po Momljački. »Pa gobec ti je krvav.« »Da,« je priitrdil braf. »Ko sem tekel, se mi je zapletla veriga, odtrgal ee mi je obroček. Pa to ni nič,« je iztegoval jezik in si lizal ramo. »To je bila zaie huda šola.« »Huda, huda.« Godrnjavis je capljal po brlogu. Stric je jedel. »Nekoč sie me klicali •za Podplatarja,« je spregovoril. »Človek me je imenoval Plešimož. Na to ime zdaj bolje slišim.« GodmjaTB in Momljaoka sta bila tiho. »Sicer pa so me dmeli ljudje radi,« je razlagal ®tric. »Ne da bi se hvalil, naučdl sem se izvrstno plesati!« Medved iai medvedka sia se zopeit spogledala. Plešimož se je hvalil z nečim, kar je bilo sramotao za medvedji rod. Morda mu gre pamet že na otročje. :. .-.rii ¦¦• r/r: )d'•ji^'. . . 101 Nastala je tišima. Plešimož je bil videti zelo sestradan. Obiral je kosti in se oziral po medvedičiii. « »Ti eo •mjini?« je vprašal. ^B »Da,« je pritrdila Momljačka. »Pa je križ z njimi. Tako so nepoelušni, ^M da je le kaj! Vsak dan jih je treba kaznovati.« ^| »Tisti itam,« je stric pokazal na Capljača, »se je upal kar v va/s. Iz ^^ njega bo še kaj.: ^^ »To bo iz njega, da ga bodo ljudje ubdli,« je zagodmjal oČe. ^H »Če bi ga ne bil mašel, bi «e nikoli več ne videli,« je kiinal Plešimož. ^M >Toda — teči pa zna, teai.« ^B Capljaču so rasla ušesa. To je bila očitna pohvala. Oče in maiti sta kar ^J molčala. Strica pa je imel od ti&tega Irenotka rajši kot vse na svetu. Zdaj ^l se mn je upal približati. Sledili so mu tudi ostali medvediči. Gledali so ~*^k starca v gobec, kako požira meso. j »Ali nam baste zaplesali?« se je oglasil Capljač. s Hatel je, da bd vsi vddeli, kako stric pleše. 9 »Ali se mar to spodobi?« se je razhudila mati. »Stric je iruden. Pustite M ga, da bo jedelU 9 »Bom že, bom že,« je stric zadovoljno momljal. »Otroci morajo imeti 9 svoje veselje.« fl Najedel se je in si oblizal šake. Nato se je skobacat pokonci. Noge ^H eo se mu itresle v kolenih. JH »Težko bo &k> brez drude,« je rakel. »Pa bom poizkusil.« ^9 In je zares začel plesoti. Sparednje šape je molel predse kot na vasd. 1 Z zadmjiani je stopical v krogu, kat bi itlačil repo. Tedaj se ni držal več 1 žalostno kot pred Ijudmi. Gobec se mu je odpiral v nasmeh. J 102 Godrnjavs je mračno gledal izpod čela. Momljačka ni vedela, kam bi uprla oči. Medvediči eo vTJakali od veselja, »Dosti, dosti,« je zagodrnjal oče. »Še, še,< je prosila Cmokačka. »Pustiite sfcrica v miru,« je zacepetal Godrajavs. »Dajle mu, da se odpočije!« Plešimož je nehal im se sesedel na zemljo. >Oh!« je vzdiluuil. »Koliko so se mi le ljudje nasmejali!« Naito eo bild tilio. GodrnjaTB je nizko nosil glavo in miialil. »Ali si srečal katerega naših po svetu?« je vprašal brata. »Srečal. Nekatere sean videl v železnib. kletkah. Njim se godi »lab^e, kot se je godilo meaii. Vedno so zaprti. V i&mradu in ob slabi hrani. Jaz sem vsaj hiodil iz kraja v kraj. Če pomi»lim. mi je skoraj žal, da sem pobegni!.« Stric je sklonil glavo. »Ne govori budalosti!« je vrgel Godrnjavs. »To naso niJcake budalosti,« je odvmil Plešimož. »Star sean že. Poleg tega ne znam loviti. Ne vem, kako se bom preživel.« >Ptrd nas ostaneš, pa je.« »Da bi bil na tvojih ramenib.?« je Plešimož zmajal z glavo. »Ne, ne!« »Kar molči, da se ne bova skregala,« je rekel Godrnjavs malce ostro. »Še sem močam in zdrav. Če smo živeli doslej, bo že šlo tudi zanaprej. Ne, Momljačka?« Mamljaioka je prikimala. »Grdo bi bilo,« je rekla Plešimožu, »če bi te zdaj gonili po svetu.« In tako se je zgodilo. Plesimož je ostal v brlogu. V veliko vestelje medvedičefv. (Dalje.)