naš tednik Številka 42 Letnik 44 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 23. oktober 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Zveza slovenskih zadrug pozitivno zaključila poslovno leto 1991 Zadružne strukture so globoko povezane s prebivalstvom in to je njihova prednost Na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug v Celovcu je predsednik Mihi Antonič ugotovil, da so bili rezultati v poslovnem letu 1991 dobri in da je Zveza slovenskih zadrug zopet lahko zabeležila porast na skoraj vseh področjih. Kritično pa je Antonič ugotovil, da v zadnjih letih ni bilo mogoče zaposliti zadostnega števila domačega kvalificiranega kadra. Zato slovenska gospodarska podjetja že težko čakajo, da bodo v nekaj letih lahko pozdravila prve absolvente Dvojezične trgovske akademije. Dalje na strani 6 POSOJILNICE VABIJO Ta teden naše domače Posojilnice zopet vabijo na teden varčevanja. Povsod po južnem Koroškem so pripravili za naslednji teden v Posojilnicah posebne ponudbe, katerih se zelo radi poslužujejo tudi najmlajši varčevalci. Oglasi ELEKTRO Installationen, Handel und Steuerungstechnik Eduard Raduschnig Gösselsdorf Telefon (04236) 2166 £UDORA\ ROLAND VALLERY SCHLOSSERMEISTER 9100 VOIHcrmarhl 10 Oktober Slraße 12 Schlüsseldienst Schlosserei Der kreative Metallbau Ä GOTTFRIED PI GlawaR Ges. m. b. H. 9150 Bleibijrg Telefon 0 42 35 / 20 52 • Zimmerei • Stiegenbau • Parkett Izdelava vseh tesarskih del ZIMMEREI KULMESCH Ges. m. b. H. SÄGE-UND HOBELWERK ŽAGA IN SKOBLJARNA Rinkenberg/Vogrče 80 9150 Bleiburg/Pliberk Telefon (04235) 3214 POSOJILNICA V SINČI VASI JE VABILA NA ODPRTJE Popoln servis za stranke v sodobno urejonih prostorih Podjunska Posojilnica-Bank se je odločila za sanacijo starega zadružniškega poslopja v Sinči vasi. V to je investirala okrog 2,5 milijonov šilingov. Uredila je sodobne bančne prostore in tudi prostore za pisarne in prodajne prostore, katere bo Posojilnica dala v najem. Projekt je odlično načrtoval domači arhitekt Tomo Hudi, zidarska dela pa je opravilo podjetje Schieber iz Sinče vasi. Material za gradnjo je sinčevaška Posojilnica kupovala pri dobrolski Zadrugi. Nadalje so med drugim dela pri sanaciji Posojilnice opravili tesarsko podjetje Kulmesch in firma Glawar iz Pliberka, firma Vallery iz Velikovca, mizarsko podjetje Kimovec in Štručki (zasteklitev) iz Dobrle vasi. Za sanitarne naprave v novih prostorih Posojilnice je poskrbela firma Findenig iz Metlove, tesarska dela je opravil Ewald Pischounig iz Dobrle vasi. Podjetje Raduschnig iz Goselne vasi pa je poskrbelo za električne naprave v novem poslopju. Bau + Möbeltischlerei 9141 Eberndorf Hof 7, Tel. 04236/2030 OPREMA POSLOVNIH BANČNIH PROSTOROV m m __________Domej: To je never- ngštednikiiotoa nesramnost! Neverjetno — toda res! Predsednik Koroške kmetijske zbornice Walfried Wutscher in direktor Zbornice dr. Ernest Gröbla-cher sta pismeno sporočila, da je v Zbornici in v Kärntner Bauer „Amtssprache Deutsch!“ Skupnost južnokoroških kmetov je izjavo ostro zavrnila. Frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov dipl. inž. Štefan Domej je pismo ostro zavrnil in dejal, da bo morala SJK zdaj ubrati pač druge poti, da bodo tako slovenski kmetje prišli do svoje pravice. Domej: „Slovenski kmetje morajo prav tako plačevati prispevke za Zbornico,“ ki pa je očitno odgovorna samo za nemško govoreče kme- te, saj pravi, da je uradni jezik samo nemščina.“ Katere korake bo zdaj ubrala Skupnost južnokoroških kmetov, je Domej v danem trenutku pustil še odprto. „Dejstvo je, da na Koroškem prostovoljno nič ne gre, kar se tiče dvojezičnosti. Očividno je, da se tudi po 40 letih mnogi še vedno bojijo nacionalističnega pritiska," je ugotovil Domej, ki je najavil, da bodo slovenski kmetje pač morali iskati svojo pravico po pravni poti. Na odklonilno stališče Zbornice je Skupnost južnokoroških kmetov že opozorila ministra dr. Fischlerja. S. K. Forderungen der Gemeinschaft der Südkärntner Bauern Sehr geehrter Herr Fraktionsobmann! Der Vorstand der ho. Landwirtschaftskammer hat sich in seiner Sitzung v. 12. 10. 92 mit der am 6. 10. 92 persönlich Herrn Präsidenten Wutscher überbrachten Forderung befaßt. Die Vorstandsmitglieder haben in weiterer Folge den Antrag diskutiert und darf das Ergebnis derselben zusammenfassend mitgeteilt werden. Die grundsätzliche Meinung des Vorstandes ist die, daß eine Lösung nicht in die Kompetenz einer Landwirtschaftskammer . . . Die Arbeit der Landwirtschaftskammer wird im Landwirtschaftskammergesetz LGB1. Nr. 12/59, Wiederverlautbarung 1979 geregelt. Im Rahmen dieses Gesetzes bewegen sich sowohl die Aktivitäten der Funktionäre als auch die der hauptamtlichen Mitarbeiter der ho. Landwirtschaftskammer. Zu Ihrer Anfrage konkret wurde angeführt, daß eine Zweisprachigkeit im Kärntner Bauer im Hinblick auf zitiertes Gesetz nicht vorgesehen ist. Amtssprache in der Landwirtschaftskam-nrer und in ihren angeschlossenen Dienststellen (Außenstellen, Bildungshaus Krastowitz, Ossiacher Tauern, Perkohof) ist Deutsch. Ebenso ist Deutsch die Amtssprache, der wir uns im Kärntner Bauer, dem Fach- und Mitteilungsblatt der Kärntner Landwirtschaftskammer bedienen. Es bleibt in diesem Zusammenhang zu sagen, daß eine Lösung der von Ihnen herangetragenen Forderung dem Kärntner Landtag mit seinen politischen Mandataren Vorbehalten bleibt. Demzufolge erscheint dem Vorstand die Einsetzung der von Ihnen weiters geforderten Arbeitsgruppe als nicht zielführend. Weiters wurde im Vorstand festgehalten, daß ein außeror-i dentliches Entgegenkommen gegenüber der Gemeinschaft :er Südkärntner Bauern bereits darin dokumentiert ist, daß r allen Ausschüssen der ho. Landwirtschaftskammer ein Ver--reter Ihrer Fraktion nominiert ist. Die Kammer für Land- und Forstwirtschaft ersucht um Kenntnisnahme der Überlegungen der Vorstandsmitglieder zu Ihrer übermittelten Forderung. Der Präsident: Der Kammeramtsdirektor: Walfried Wutscher Dr. Ernest Gröblacher Kljub letošnji suši so nekateri kmetje le pridelali nekaj sadja, iz katerega bo čez mesec dni nekaj dobrega domačega mošta. Na sliki vidite „strokovnjaka“ za prešanje mošta Franca Grilca, pd. Šulna v Libučah, ki ga je letos naprešal nekaj Sodov — toda Samo Za dom. Slika: Fera Politika Politika TEDNIKOV KOMENTAR P/se Jože Wakounig Razprava postaja bolj žolčna, in če se bo nadaljevala po tej poti, ne bo prinesla nič dobrega. Seveda bo marsikdo rekel, daje stvar sama po sebi že slaba, zaradi česar je jasno, da se more iz nje skotiti samo kaj slabega. Gre za to, ali naj se koroški Slovenci priznamo k temu, kar smo, k svojemu prirojenemu in podedovanemu no najtesneje povezane. Ne sramujmo se priznanja, da smo Slovenci in Slovenke! Prav tu pa se začne zatikati. Nekateri trdijo, saj vemo, kaj smo, tega se tudi bolj ali manj zavedamo, a ne obešajmo tega na najglasnejši zvon. So dobri, zavedni, zaskrbljeni Slovenci med njimi, ki tako ALI SEM ALI NISEM? slovenstvu, ali pa naj se skrijemo za neko pokrajinsko svojskost. Je li tako imenovano pri-znavalno načelo demokratično ali pa je le sredstvo nacionalizma in potujčevanja? Načelno je treba povedati, da v politiki nobena stvar ni samodejno za vse večne čase dobra. Tudi iz najmehkejše volne lahko zviješ vrv, ki te zaduši. Če hočemo ali ne, po zahodnoevropskih merilih velja za ugotavljanje številčne moči narodnih skupnosti tako imenovano lastno priznanje. Seveda manjšinske skupnosti lahko izvajajo lastna štetja; to je dosti laže tam, kjer se manjšinski narod razlikuje od večinskega tudi po veri. Tako lahko npr. verske skupnosti izvajajo lastna štetja (kakor Ogri na Romunskem). Pred asimilacijo seveda tudi to ne varuje. Tu varuje samo trdna narodna zavest, povezana z zdravim ponosom. Demokracija nam ne daje samo pravic, nalaga nam veliko več dolžnosti. Poglavitna je, da izrabljamo (v najboljšem pomenu!) svoje pravice, da se jih poslužujemo. Taka pravica, taka dolžnost je seveda, da izpovemo, kar smo. Priznajmo, kar nas je slovenske besede, da nam je materinščina slovenščina, da se čutimo s svojo narodno in kulturno pa zgodovinsko, sploh s celotno svojo dedišči- pravijo. Ob vsem jih kljub temu ne morem razumeti. Zakaj naj bi se skrivali! Gotovo, so neprijetne izkušnje, so bridka doživetja, vendar glasniki teh naukov na lastni koži takih doživetij ne morejo kazati. Kdor se pravočasno postavi, lahko stoji. Kako mi koroški Slovenci hočemo zahtevati zase pravice, če ne bomo povedali, kdo in kje smo? Če hočem biti Slovenec koj tako zase, ne tudi za javnost, se seveda izognem številnim bremenom in težavam. Ni se mi treba brigati za volitve, za kulturne prireditve pa za vse, kar tako živo narodno telo zahteva. Take ljudi bi primerjal z epiku-rejci. Epikur (ok. 300 pr. Kr.) je tudi učil, naj človek živi in uživa na skriv^ nem, naj se ne briga za javnost. Seveda tudi ni veroval v posmrtno življenje, v prihodnost. Hočemo biti v javnosti. Hočemo svoje zastopstvo v javnih političnih telesih. Vsaka taka volitev je tudi vsakič priznanje. Sam tudi priznam, da je vsaka volitev zame osebno močen izziv. Ne razumem tistih, ki pravijo, no, pri občinskih volitvah že še volim Slovence, drugače pa naj niso tako glasni. Glasni moramo biti vedno in povsod. Preveč s(m)o se namreč navadili, da se oglašamo preveč po tiho. Kako mi koroški Slovenci hočemo zahtevati zase pravice, če ne bomo povedali, kdo in kje smo? 3. kongres „Narodne skijOsti v Evropi“ Dvojezične bi mole biti vse topografske dačbe „Državna pogodba zahteva za dvojezično ozemlje dvojezične topografske napise. Uredba k zakonu o narodnih skupnostih vsebuje le krajevne napise. Toda topografija je več, kot samo krajevne table.“ Tako dr. Unkart na 3. kongresu „Narodne skupnosti v Evropi“. Piše Janko Kulmesch Stritzl: „S tiskovnimi izjavami ne bi prišlo do izgredov“ Kongres — prireditelj: Koroška deželna vlada — je bil preteklo sredo in četrtek v Celovcu, njegova tema pa se je glasila: Narodne skupnosti v Evropi — svoboda v mnogovrstnosti. Prvi dan (p včerajšnjem poteku kongresa bomo poročali v naslednjem NT) so oblikovali graški univ. prof. Moritz Csäky („Prispevek manjšin k avstrijski identiteti"), direktor društva „Geschichtsverein für Kärnten“ Johann Lesjak („Slovenci v zgodovine Koroške"), dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein („Prispevek Cerkve k sožitju"), uradnik Deželne vlade dr. Franz Sturm („Stanje in perspektive normativne zaščite manjšin"), Peter Ker-sche („Recepcija slovenske literature v nemškem jezikovnem prostoru") in mag. Janko Ferk („Prevodi iz avstrijske literature v slovenščino"). Prof. Csäky je prikazal zgodovinska ozadja avstrijske identitete in poudaril, da so narodne manjšine njen konstitutivni del. „Če bi izločevali ta del avstrijske identitete, bi to povzročilo individualno in kolektivno nevrozo, nenazadnje pa izgubo identitete", tako prof. Csäky. Hkrati je poudaril, da imajo koroški Slovenci poleg avstrijske državne identitete tudi lastno narodno, ki je po- gojena predvsem kulturno, zgodovinsko ter jezikovno. Dr. Franc Sturm je opozoril na dejstvo, da je vprašanje zaščite narodnih manjšin vedno bolj evropsko, mednarodno vprašanje ter ne zadeva posameznih držav. Poudaril je tudi, da „predstavlja obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem za koroško gospodarstvo prednost, ki je ne gre podcenjevati". Vrhu tega je Evropska skupnost pripravljena gmotno podpirati prekomejne projekte. V (redkih) diskusijskih prispevkih je bilo rečeno, da bi bilo nujno potrebno izdati zemljevid Z dvojezično topografijo. Dvojezične bi morale biti vse topografske označbe dvojezičnega ozemlja, od krajevnih pa do le; dinskihimen. Nadalje je ravnatelj Kukoviča opozoril na nedostatke v zvezi z imenovanjem ravnateljev na dvojezičnih ljudskih šolah, medtem ko je dr. Feinig kritiziral nepripravljenost Deželne vlade, da bi rešila odprta vprašanja slovenske glasbene šole. Udeležba na kongresu „Narodne skupnosti v Evropi" ni bi!2 ravno najboljša. Natančnih vzrokov še ne moremo našteti, pa čeprav bo gotovo držalo to, ka( je povedal neki udeleženec v po- govoru z NT. Dejal je namreč, da pogreša razprave, ki bi prikazale nove, še ne obdelane vidike manjšinskih vprašanj, ne pa premlevanje že desetletja starih zadev. Prav tako je pogrešal mednarodne vidike. In še to: prireditelji so se odločili za dosledno dvojezičnost kongresa. Tako so izdali dvojezična vabila, skrbeli pa so tudi za dvojezično simultano prevajanje. Zato bi pričakovali, da bi vsaj slovenski udeleženci kongresa Sovorili v svoji materinščini. Na žalost tega niso, vsaj prvi dan ne. Edina izjema je bil ravnatelj Kukoviča. Skoda. Kaj nam pomagajo vse zahteve po enakopravnosti slovenščine, ko pa nato sami nismo Popravljeni upoštevati materinščine? Na večer letošnjega 10. oktobra in pred avstrijskim državnim praznikom 26. oktobra Vam pišem to pismo. Vsi imamo razlog za hvaležnost za to, da živimo v demokratično urejeni državi, ki ji je prizaneseno s hudimi napetostmi med državljani in s hudimi gospodarskimi krizami. Poleg tega imamo na Koroškem razlog za hvaležnost, ker je pred 70 leti spodletel poskus, da bi to deželo razdelili. Možem in ženam, ki so si prizadevali zato, naj bi bili hvaležni. Bili so to prav tako pripadniki nemškega večinskega prebivalstva kakor pripadniki slovenskega dela prebivalstva. Koroška je ostala skupna domovina vseh. Za vse povezujoče v sedanjosti 'n v prihodnosti naše dežele nosimo katoličani bistveno soodgovornost. Večina deželanov pripada po krstu katoliški Cerkvi. Če se govori ° sožitju ljudi na Koroškem, potem mora biti govor tudi o odnosih med nemško govorečim večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino v naši deželi. Ti odnosi so na splošno harmonični. Vobče je postalo jasno, da koroški Slovenci ne smejo biti tujci v naši deželi. Saj 'majo tukaj že mnoga stoletja svojo domovino. Katoliška Cerkev je pred 20 leti Pri škofijski sinodi rekla nekaj na- Pretekli ponedeljek je tinjski Dom vabil na pravzaprav zanimivo srečanje z bivšim glavnim urednikom Kleine Zeitung Heinzem Stritzlom. Dr. Vosperniku je bila poverjena naloga „fotografa"; portretiral naj bi Stritzla, kolikor tega ne bi storil gost sam, in sicer tudi kot novinarja. Ta izbira gostovega neposrednega pogovornega partnerja in diskusijskega vodja je obetala, da bo pomenek nekoliko globlje načel problem odnosa urednika Stritzla do slovenske narodne skupnosti. Kljub temu se razprava ni razvila v tej smeri; delno ne zaradi ,nesitnosti‘ dr. Vospernika, delno pa zaradi publike, ki ni dopustila, da bi Vospernikova iskrica preskočila tudi nanjo. Kot portretist si dr. Vospernik seveda ni mogel drzniti in dregati portretiranca v občutljive točke, ki bi jih bilo drugače dosti. Kdor je nam- čelnih stvari o sožitju Nemcev in Slovencev v skupni Cerkvi in o tem sprejela obvezne sklepe. Spori v južnokoroških župnijah glede obsega nemškega in slovenskega jezika pri bogoslužnih opravilih so postali redkejši. Če kljub temu nastanejo spori, so za njihovo reševanje preizkušena notranje-cerkvena pravila in gremiji. Ustvarjanje medsebojnega zaupanja med večinskim prebivalstvom in slovenskim delom prebi- valstva na južnem Koroškem pa ostane trajna naloga. Marsikateri dogodek v zgodovini naše dežele je zapustil globoke sledove. Preizkusni kamen zaupanja v prostoru Cerkve je vprašanje, ali so nemško govoreči in slovensko govoreči katoličani na južnem Koroškem pripravljeni, da tudi skupno po Kristusovem naročilu obhajajo sveto mašo, ali pa so najraje drug od drugega ločeni. Imeti isto vero, živeti v istem kraju — to bi moralo buditi tudi pripravljenost, da obhajamo isto liturgijo, posebno ker pomanjkanje duhovnikov ne dovolju- reč v Strizlovem času natančneje prebiral Kleine Zeitung, in njeno poročanje o pravicah slovenske narodne skupnosti, je gotovo spoznal njeno dubiozno držo pod formulo: če ljudsko mnenje ni proti, tudi mi nismo. Najrazburljivejša tema je bila ona o podiranju dvojezičnih krajevnih napisov. Stritzl je vprašanje, ali misli, da so bile za tem organizirane tolpe, zanikal in dodal, da so bile to spontane akcije. Temu pa so nekateri poslušalci ugovarjali, češ da so jih po telefonu vabili k sodelovanju. Da glavni urednik tako branega dnevnika s svojimi številnimi poročevalci o takšnih spontanih telefonskih klicih ne bi nič vedel?! Dalje je utemeljeval, da je prišlo do teh izgredov le zato, ker Deželni svet pred tem ni izdal nobenih tiskovnih izjav, ki bi pripravile na to samovoljno akcijo Sime. Stritzlova nepoznana promanjšin-ska „faseta" se je pokazala, ko je dejal, da je država ob ustanovitvi Slovenske gimnazije zamudila uresničitev te topografske zadeve in drugih je, da bi pomnoževali število svetih maš. Nasprotno, prisiljeni bomo, da število bogoslužij v prihodnosti zmanjšamo, in v mnogih župnijah bo samo eno bogoslužje. Model menjavanja bogoslužnega jezika — eno nedeljsko nemško in drugo nedeljsko slovensko — bi zavajal v to, da bi eno nedeljo prišli k bogoslužju samo nemško govoreči in drugo nedeljo samo slovensko govoreči. To bi bilo v nasprotju z dolžnostjo, da vsako nedeljo soob- hajamo bogoslužje, in je zato nesprejemljivo. Z argumentom, ki ga je pogosto slišati, da tako in tako vsi Korošci znajo nemško, se ne sme pregnati iz bogoslužja slovenski jezik, ki je že stoletja udomačen v južnokoroških župnijah. To bi bilo v nasprotju s pravili mednarodnega varstva manjšin, še bolj pa z duhom evangelija. Večina kakor manjšina imata v odnosu druga do druge pravice pa tudi dolžnosti. Večina ne sme jezika in kulture manjšine napraviti za Pepelčico. Manjšina pa ne sme večine siliti, da si prisvoji jezik zakonskih pravic. Druga tema, o kateri se je še podrobneje govorilo, je bilo politično zastopstvo Slovencev v Deželnem svetu, o čemer so se izrekli tudi nekateri poslušalci mimo Stritzla. Predsednik EL Andrej Wakounig je podkrepil predlog EL za znižanje vstopne klavzule na 1 %, vendar je tokrat šla njegova zahteva na napačni naslov (Stritzl na žalost za to ni pristojen). Pogovor se je obrobno dotaknil še vojske in partizanstva, vloge Kleine Zeitung pri .ustvarjanju atmosfere v prostoru Koroška, Slovenija in Furla-nija-Julijska krajina, pri turbulenci z univerzo ter pretiranem poveličevanju Haiderja in svobodnjaške stranke (Stritzl: da bi razrušili absolutno večino socialistov). Na splošno je razprava potekala po zelo mirnih tirih. Sicer pa je bil to portret in ne bi bilo umestno, ko bi gosta ob tej priložnosti jemali v klešče. Upati je, da bo Stritzl še kdaj v podobni obliki na voljo bolj kritični publiki, saj je kljub svoji starosti videti še čil in zdrav. «rwc manjšine. Obe si morata v župniji prizadevati, da upoštevata etnično sestavo farnega prebivalstva. V tujini so po eni strani dežele kakor Švica, kjer raznojezični deli naroda živijo v harmoničnem sožitju. Po drugi strani pa so dežele — kakor v nekdanji Jugoslaviji — kjer se izvršuje nasilno etnično ločevanje, da, celo genocid. V naši skupni hiši Avstriji in Koroški in sploh v skupni Cerkvi naj bi dali in lahko damo svetu zgled pomirjene družbe na temelju pravičnosti. Nadomestimo vendar predsodke, kakor jih vedno znova izrekata obe strani, z argumenti. Pomagajmo drug drugemu zaupati, da nekdo, ki drugemu ponudi prst, ne izgubi rok. Kar je duša v telesu, to naj bi bili kristjani v svetu, v družbi, pravi neki starokrščanski tekst. Duša drži telo skupaj; resnični kristjani držijo družbo skupaj. Naj bo to tako in vedno bolj tudi v naši deželi. dr. Egon Kapellari krški škof Dragi katoliški kristjani na Koroškem! Udeleženci letošnjega kongresa, ki je bil prvič v Celovcu. Reportaža |\l a občnem zboru Zveze I 1 slovenskih zadrug, ki je bil v ponedeljek, 19. oktobra 1992, je bila bilanca s strani avstrijske Raiffeisnove Zveze potrjena. Pri bilančni vsoti je ZSZ v primerjavi z letom 1990 napravila večji skok za skoraj 400,0 milijonov šilingov, tako da je bilančna vsota konec leta 1991 znašala skoraj 1,9 milijard šilingov. Pa tudi pri Posojilnicah se je povišala bilančna vsota od 1,4 na 1,75 milijard šilingov. Piše Heidi Stingler Na denarnem sektorju je prišlo do precejšnjega razmaha. ZSZ je dosegla dober delni obratni uspeh, celo najboljšega doslej. Kriza v državah bivše Jugoslavije in v sosednji Sloveniji, s katero je Zveza na denarnem sektorju največ delala, je privedla do tega, da je bilo potrebno narediti vrednostne popravke na vse bančne garancije, ki so jih imeli klienti s strani beograjskih bank, da jim je Zveza na osnovi le-teh odobrila kredite. ZSZ pa je v ta namen že v prejšnjih bilancah zaradi visokih donosov v prejšnjih letih poskrbela za precejšnje rezerve v ta namen, tako da je bilo možno narediti bilanco za leto 1991 brez težav. Možno je celo bilo, da je Zveza v tem poslovnem letu namenila za rezervacijo deželnih rizikov nadaljnjih 15 milij. šil. Z zadovoljstvom je predsednik Mihi Antonič lahko tudi ugotovil, da se je zaupanje v slovensko zadružno Zvezo zopet povečalo, saj so se samo hranilne vloge krepko povečale od 389 na 482 milijonov šilingov ter vloge ostalih nebančnih ustanov od 233 na 479 milij. šil. Podoben je tudi razvoj pri Posojilnicah. Tu je prišlo do večjih razlik pri porastu sredstev pri posameznih kreditnih zadrugah. Posojilnice so povečale hranilne vloge za preko 130 milij. šil. in tudi ostale vloge za preko 100 milij. šilingov. Skupaj s Posojilnicami je ZSZ dosegla bilančno vsoto v znesku 3,6 milijard šilingov. » I Blagovni sektor: novi koncept I predvideva opustitev central-| nega skladišča v Celovcu Na blagovnem sektorju so se pokazali prvi rezultati konsolidacije. V poslovnem letu 1991 je kazala samo še Zadruga-market Kotmara Gost v Našem tedniku Z leve: direktor ZSZ dipl. trg. Joža Habernik, predsednik Miha Antonič, Valentin Kumer, inž. Fridi Kapun. zainteresirati zadostnega števila domačega kvalificiranega kadra. Vzrok vidi Antonič tudi v tem, da gredo mladi ljudje pač raje v poklice, kjer lahko dosežejo pragmatiza-cijo. Zato Zveza slovenskih zadrug že težko čaka, da bo v nekaj letih lahko pozdravila prve absolvente Dvojezične trgovske akademije. Ker ZSZ sama prireja le malo izobraževalnih tečajev za člane in stranke, sofinancira v ta namen delovanje Kmečke izobraževalne skupnosti s šil. 300.000,- letno. Čisti dobiček v višini šil. 93.500,— bo ZSZ pripisala rezervnemu skladu. I Gradnja nove zadružne hiše Jj^Celovcu______________________ Zaradi neprimernih prostorov za Poslovanje se je ZSZ odločila za gradnjo nove zadružne hiše, ki že lepo napreduje. Tako bo dobila Zaupanje v zadružmžvezo se je zopet povečah vas negativni poslovni rezultat, medtem ko je ostalih pet Zadrug zaključilo poslovno leto pozitivno. Pri Zadrugi Kotmara vas je ustvarjeni primanjkljaj po mnenju Mihija Antoniča vsekakor vznemirljiv in bodo po njegovem mnenju zato tam potrebni posebni ukrepi. „Nekateri zadružniki namreč še vedno nočejo razumeti, da mora tudi zadruga poslovati po gospodarskih načelih in ne stalno ustvarjati deficite, ki naj bi jih že kdo pokril,“ je opozoril Antonič. V Kotmari vasi je bil zato moderniziran market, šent-janško podružnico pa so zaprli. Na blagovnem oddelku je ZSZ v zadnjih letih uspelo stabilizirati nastali primanjkljaj. Novi koncept, ki ga je Zveza izdelala skupaj z družbo za svetovanje IBS na Dunaju, predvideva, da bo potrebno v doglednem času opustiti centralno skla-diščevCelovcu in zato dograditi dve regionalni skladišči, eno v Podjuni in eno v Rožu. Z pradnjo regionalnega skladišča v St. Jakobu je ZSZ začela že pred nekaj meseci in bo predvidoma odprto 19. nov. tega leta. V Podjuni pa je_ centralno skladišče predvideno v Šmihelu pri Pliberku, kjer bi imelitudi priključek na železnico. Tu bo ZSZ z gradnjo predvidoma začela v I. 1993. I flk % Pogled na občni zbor s številnimi častnimi gosti. Izvozno-uvozni sektor oz. udeležbe: ZSZ bo oddala vse manjšinske udeležbe V prejšnjih letih je bila ZSZ udeležena pri nekaterih podjetjih večinsko, pri nekaterih izvozno-uvoznih in proizvodnih firmah pa tudi z manjšinskim deležem. Zveza je v zadnjih letih pomagala ustanavljati tako imenovana mešana podjetja. V letu 1991 pa je prišlo do bistvenih sprememb in je ZSZ oddala nekaj manjšinskih udeležb, ker v njih ni videla nobenega smisla več, tako na primer tudi pri firmi FINEX v Münchnu. Na osnovi novega koncepta bo Zveza v prihodnje oddala vse manjšinske udeležbe pri podjetjih, ki se ukvarjajo z izvozno-uvozno dejavnostjo. Končno naj bi Zvezi slovenskih zadrug ostali še ena ali dve večinski udeležbi. Predsedstvo ZSZ pa razmiš- lja o ustanovitvi leasing-firme. Skupno so eksportno-importne firme kazale v poslovnem letu 1991 zelo zadovoljivo sliko, razen podjetje v Gradcu, ki je zašlo v težave, ker je imela svoje posle preveč usmerjene v Srbijo. I Še vedno primanjkuje domačega kvalificiranega kadra Kritično je Mihi Antonič ugotovil, da tako pri Zvezi slovenskih zadrug kot tudi pri njenih udeležbah v zadnjih letih ni bilo mogoče zadostno zaposliti izobraženega kadra ^ srednjih ekonomskih šol. Tudi pd eksportno-importnih firmah je potrebno ugotoviti, da ni bilo možno Zveza moderne šalterske prostore 'n prostore za ostale dejavnosti banke. S tem bo ugled banke goto-vo zrasel in bo Zveza bolj vabljiva tudi za nove kvalificirane sodelav-ce. Predvidoma se bo Zveza v nove Prostore preselila že aprila ali maja Prihodnjega leta. Celoten kompleks pa bo možno predati name-pu predvidoma drugo leto v oktobru ali novembru. Zaključno je Mihi Antonič izrazil Prepričanje, da bodo imele tudi Majhne strukture v okviru Evrop-ske gospodarske skupnosti svoj Prostor, ker ne bo pomembno, kako veliko bo neka struktura, ampak kako gibčna bo in kako hitro se bo znala prilagajati. Zadružne strukture so globoko povezane s prebi-valstvom, kjer delajo, in to je njiho-Va prednost. Na občnem zboru je tudi poslovodja Zveže dipl. trg. Joža Nabernik podal poročilo upravnega Octbora o delovanju ustanove v Prvih treh kvartalih leta 1992. Dejal 1®, da se je dober razvoj na vseh Področjih nadaljeval, tako pri kredih (+ 11,84 %), pri vlogah bank t+ 28,81 %), pri vlogah ostalih ^bančnih ustanov (+ 12,99 %), hranilne vloge so se zvišale za “,39 %, pri bilančni vsoti pa je mož-n° razbrati plus v višini 21,46 %. Podoben razvoj se kaže tudi pri °sojilnicah. Posebej razveseljivo b® je tudi, da je bilo prvič mogoče "Pgažirati tudi javne ustanove, kot 6 Deželna vlada, da so pri ZSZ na-Jele kredite. Zadovoljiv pa je bil v prvih treh Vartalih letošnjega poslovnega eta tudi promet pri Zadrugah-mar-etlh, ki se je zvišal za 7,56 %. GOST V NAŠEM TEDNIKU Lonki Schellander, pd. Kruščinja iz Moščenice pri Bilčovsu, izhaja iz znane Črnijeve družine v Zgornji vesci. Domačini se še danes dobro spominjajo njene mame, ki je svojčas v Bilčovsu in okolici pogostokrat nadomestila zdravnika ali pa tudi babico. Veselje do zdravljenja z domačimi rastlinami pa je očitno v rodu. Tako je tudi Lonki Schellander tudi danes pomembno, da njena družina ne sega preveč po kemičnih zdravilih, ampak da ohranja svoje zdravje po možnosti z domačimi zdravilnimi rastlinami. Z Lonki Schellander se je pogovarjala Heidi Stingler Danes pravi Kruščinja, da obžaluje, da se v mladih letih ni bolj zanimala za delo svoje mame, ki je bila za zdravljenje ljudi kot tudi živali izredno nadarjena. Vzrok za to vidi v tem, da kot otroci niso imeli dosti razumevanja za delo svoje matere, ki je bila več na poti kot doma in je vsepovsod zdravila ljudi. Stalno je iskala stike z zdravniki in je cele dni in noči sedela pri medicinskih knjigah in se je iz njih naučila toliko, da je pogostokrat nadomestila zdravnika. Tako se še danes mnogo ljudi hvaležno spominja pomembnega dela Črnijeve mame, ki ni mnogo ljudi le ozdravila, ampak je z njeno pomočjo zagledalo luč sveta 36 otrok. Hvaležni so ji domačini za njeno pomoč predvsem tudi zato, ker je bilo svojčas težavno dobiti zdravnika, ki je vrhu tega tudi nekaj računal za svoje delo. Pri Črnijevi mami pa je bilo zdravljenje brezplačno. Obratno, po potrebi je odnesla od doma še zadnja živila za bolnike, če je videla, da jih potrebujejo. Lonki Schellander pravi, da je njena mati pozabila, da ima družino in otroke, če je bil kdo bolan. Če je bilo zelo hudo, je včasih ostala pri bolniku nekaj dni in otroci so pač morali doma sami skrbeti zase. „Naša mama je pač živela za to; zdravljenje je bilo zanjo neke vrste življenjska naloga in izredna škoda je, da ni bila hči bogatih staršev, da bi se lahko izučila za zdravnico,“ pripoveduje Kruščinja. Črnijeva mama je bila tudi izvrsten diagnostik in je dobro vedela, kakšne bolezni bo lahko sama ozdravila in kdaj je morala bolnega poslati k zdravniku ali pa v bolnico. Zaradi svojega dela pa se je morala Črninca večkrat zagovarjati tudi pred zdravniki, ki pa so nazadnje le cenili njeno delo in so ji morali priznati, da je prva pomoč pri bolnih ali pa pri porodih še najboljša. Njenega dela pa niso cenili le domačini, ampak so včasih prišli na smrt bolni tudi z Dunaja in pri njej ozdraveli. Tako so uspehi pri zdravljenju upravičevali delo Črnijeve mame, da ji končno tudi zdravniki niso več delali težav. Danes tudi Kruščinja izredno ceni domače zdravilne rastline, o katerih meni, da naj bi jih ljudje ne uporabljali le takrat, ko so bolni, ampak, da bi jih bilo potrebno vključiti v vsakdanje življenje. Problem pa vidi v tem, da je na naših travnikih že izginilo veliko zdravilnih rastlin, ker kmetje vse več uporabljajo umetna gnojila. Tako so te rastline deloma tudi precej manj vredne kot še pred nekaj desetletji. Kljub temu pa so še vedno najboljše sredstvo za utrjevanje in ohranjevanje zdravja. Tako je na primer možno s čaji povečati telesno odpornost. Preprečevanje bolezni z zdravilnimi rastlinami je za posameznika sicer na prvi pogled zahtevnejše kot pa pot k zdravniku, je pa mnogokrat lahko tudi zelo učinkovito. V hektiki vsakdana pa si žal le malokdo vzame čas, da bi veliko razmišljal o boleznih. Pravzaprav pa ima vsak izmed nas manjše težave, bodisi da ima občutljivo kožo, drugega „Zdravilnih rastlin naj ljudje ne bi uporabljali le takrat, ko so bolni, ampak naj bi jih vključili v vsakdanje življenje!“ spet pogostokrat boli glava ali pa želodec, trpimo zaradi živčnosti ali podobno. Lonki Schellander na primer priporoča za prehladne bolezni čaj s požganim sladkorjem in timijanom, ki dobro učinkuje tudi proti kašlju. Pri prehladnih boleznih pa imajo svojevrsten učinek tudi kopeli. Najbolj pomembno proti prehladnim boleznim je, da ima človek vedno tople noge. Svojevrstni učinek pri vročini ima tudi lipov čaj, za vse tiste, ki pa si želijo pomiriti živce, priporoča kamilice ali pa skodelico toplega mleka, v katero je treba dati nekaj domače strdi. Najbolj ceni Kruščinja domačo strd, katero čebele naberejo vigredi na smrekah. Proti vnetju grla odlično pomaga žajbelj. Pri vnetju ran pomaga senen drob ali pa maža iz domače svinjske masti, pomešana s škrocutom. Proti išiasu odlično učinkuje kopel s senenim drobom. Proti bolečinam v želodcu ali v črevesih naredi Kruščinja orehovo žganje. V 1 liter žganja namoči 5 ali 6 zelenih orehov in to da približno 14 dni na sončen kraj. Orehe je treba natrgati junija, in sicer na dan Petra in Pavla. Proti driski odlično pomaga žganje, v katerega namočimo črnice. Torej ima vsak priložnost, da si nabere rastline, ki rastejo v njegovi okolici in mu ustrezajo po učinku in po okusu. Kot rečeno pa naj te rastline krepijo in ohranjajo zdravje in lajšajo bolezni, nikakor pa ne nadomeščajo poti k zdravniku, če je ta potrebna. Tako je tudi Kruščinja izredno cenila svojega hišnega zdravnika dr. Stanka Jelena, o katerem pravi, da je bil izvrsten diagnostik, ki je tako kot njej pomagal tudi številnim drugim bolnikom, da so zopet ozdraveli. Rož — Podjuna — Zilja Izteklo se je „Srečanje v oktobru11 v Velikovcu Kotmara vas: vesel izlet v Slovenijo Že tretjič je letos mladina v Velikovcu vabila (prireditelji: LIPA, Kulturni oddelek Občine Velikovec, Mlada EL, PUAK, Katholische Jugend in Sozialdemokratische Jugend) na „Srečanje v oktobru“, ki predstavlja sklop različnih zgodovinskih, kulturnih in političnih prireditev. Namen prireditev je, da se Velikovčani, tako nemško kot slovensko govoreči, prav v času okrog 10. oktobra srečujejo ob raznovrstnih prireditvah. Zadnja prireditev (vernisaža) je bila v_petek, 16. oktobra, ko je Jože Šubic iz Maribora predstavil svoje slike v kapeli sv. Jakoba v Velikovcu. Odprtje razsta- ve sta glasbeno oblikovala Janja Kassl in Kristijan Filipič. Abstraktne slike, ki živijo preko intenzivnih, toplih barv, katerim je kot nasprotje postavljen star les, ki je vanje vgrajen, so presenetile izbrano skupino obiskovalcev. Zalki Kuchling, ki je v okviru „Srečanja v oktobru" organizirala tudi že odprtje razstave Borisa Zaplatila, je uspelo velikovško družbo navdušiti nad slovenskimi umetniki. Kot vsako leto, je tudi letos sklop prireditev zaokrožilo mladinsko bogoslužje v mestni cerkvi v Velikovcu. Mašo so pomagali oblikovati tudi mladinci iz Roža in Podjune. „Kar smo si mogli izbrati, je bilo vse krasno, samo vremena si nismo mogli izbrati,“ je dejal po vrnitvi v Kotmara vas eden izmed zadovoljnih udeležencev. V soboto, 10. oktobra, so se Kotmirčani odpeljali s Sienčnikovim avtobusom proti Dravogradu in Mariboru, kjer je bil prvi kratki počitek. Vreme se je vse bolj kisalo, dokler se ni do kraja skisalo. Za pokrajino seveda je bil ta dež pravi blagoslov. Prenočili smo v Ormožu. V soboto popoldne smo se odpeljali na vinsko cesto, ki pelje skozi ljutomersko-ormoške gorice. Na žalost zaradi deževja ni bilo krasnega razgleda. A v zidanici Malek je odlični vin-ček, najbolj seveda slavni je- ruzalemčan, razgrel kri in srca. V nedeljo dopoldne je bil prvi cilj Razkrižje, domači kraj našega člana Ivana Živ-koviča. Imeli so protestni in molitveni shod, ker župnik Stjepan Slaviček v župniji, ki ima čez 90 odstotkov slovenske vernike, leži v Sloveniji, a še vedno spada pod zagrebško nadškofijo, noče slovensko opravljati svetih obredov. K maši smo se odpeljali v Ljutomer. Tam je bil med drugimi doma slavni učenjak Fran Miklošič, profesor slavističnih znanosti na dunajski univerzi. Domov grede smo se okrepčali še z odlično jedjo in pijačo v gostilni pri Tonetu na Ptuju. Nato nas je vodila pot skozi Velenje in Slovenj Gradec domov. Lepa hvala Hanziju Wa-schnigu, ki je izlet res dobro pripravil, in Sienčnikovemu šoferju, ki nas je srečno vozil. Ko bojo Gorjanci spet pripravljali kak izlet, ste spet vsi prisrčno povabljeni. Oktet Suha navdušil v Bilčovsu V okviru prireditev ob 80-letnici SPD „Bilke" v Bilčovsu je bil v soboto, 17. oktobra, koncert Okteta Suha. Kakor je v Bilčovsu običajno, je bila tudi ta prireditev v avli ljudske šole. Prireditev je začel moški pevski zbor SPD „Bilka“, ki je goste pozdravil z dvema pesmima. Nastop zbora pod vodstvom mag. Mirka Lauseggerja je ob tej priložnosti še posebno lepo izzvenel pred polno dvorano. Uvodno besedo in pozdravni govor je imel podpredsednik domačega kulturnega društva Tomi Gasser. Nato so dobili besedo tudi povabljeni gostje — Oktet Suha, ki je navdušil svoje zvesto bilčov-ško občinstvo z izborom svojih novih pesmi. Nastop so dopolnili še z recitalom sodobnih koroških pesnikov, kar je lepo popestrilo to kulturno prireditev. Kulturni večer, kakršnih si v Bilčovsu še želimo, je bil pravšnji za popestritev cikla prireditev ob 80-letnici društva in hkrati prijeten dogodek za poslušalce. Te dni praznujejo osebne praznike: Karl Wutte iz Breške vasi, Neža Krewalder iz Strpne vasi, Štefka Apovnik iz Borovelj, Cecilija Lundner iz Letine, Šiman Paulič iz Globasnice, Christian Dlopst iz Večne vasi, Šiman Trehtar iz Doba in Marta Kreutz z Blata. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita! Simon Wutte, župnik iz Žvabe-ka, je slavil 60. rojstni dan. Ob tem življenjskem prazniku mu iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in božjega blagoslova! Večno zvestobo so si obljubili Gertrude Mischitz in Kristijan Jammer ter Marko Polzer in Simona Vernik. Novoporočenim iskreno čestitamo ter želimo mnogo razumevanja na novi življenjski poti! * 50. rojstni dan slavi Mici Kunčič. Vse najboljše in še na mnoga srečna in zadovoljna leta! Prav tako 50. rojstni dan slavi Maria Kunčič v Podsinji vasi. Tudi njej iskreno čestitamo! Osebni praznik je sjavil prof. Anton Traun iz Lovank. Čestitamo! V Lovankah praznuje rojstni dan Hilda Kumer Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! „ V Bistrici na Žili praznuje osebni praznik Rezi Mörtl. Vse najboljše! * 80. rojstni dan in god praznuje Ursula Lipnik iz Lovank. Za visoki dvojni življenjski praznik ji iskreno čestitamo ter želimo trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V Apačah pri Galiciji praznuje 78. rojstni dan Antonia Podgornik. Vse najboljše, zlasti mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva! Člani Društva upokojencev Št. Jakob čestitajo za osebne praznike Dini Rasinger iz Št. Petra, Urši Lepušic iz Podgorij, Tonetu Kajž-niku iz Rožeka ter Floriju Koschatu iz Podgorij. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Terezija Schumnik, pd. Kuhs v Kazazah, je pred kratkim slavila 82. rojstni dan. Čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Osebne praznike slavijo tudi Uršula Zergoi v Kazazah, Uršula Markovič v Vinogradih, Katarina Petschnig v Šmarkežu in Gregor Slugove v Lancovi. Društvo upokojencev Podjuna iskreno čestita! V Borovljah praznuje te dni 70. rojstni dan Mici Hribernik. Slavljenki iskreno čestitamo! V Vogrčah pri Pliberku je pri Ulipu zagledala pred kratkim svetlobo sveta mala Katarina. Mami Gabrieli in očetu Hanzeju Lubasu iskreno čestitamo in želimo obilo družinske sreče! Prav tako v Vogrčah v Ulipovi družini je pred kratkim praznoval osebni praznik gospod Hubert Zidej. Tudi njemu veljajo naknadno naše iskrene čestitke! 24. rojstni dan je praznoval Milan Piko iz Vidre vasi. EL prav prisrčno čestita; želi osebnega zadovoljstva ter kliče ša ne mnoga srečna in vesela leta! V Šmarjeti v Rožu je obhajal rojstni dan občinski odbornik EL Šmarjeta, Hubert Ogris. EL in NSKS mu kličeta še na mnoga zdrava in zadovoljna leta v občinski politiki ter v krogu domače družine! Prejšnjo nedeljo je obhajal rojstni dan v Dvoru pri Šmihelu predsednik Enotne liste Andrej Wa-kounig. Iskreno čestitamo in želimo veliko sreče, osebnega zadovoljstva, tako v politiki kot tudi v poklicu. V Galiciji je včeraj obhajal Sepi Luschnig rojstni dan. Želimo mu vse najbojjše ter osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje tudi EL. Prav tako včeraj je slavM rojstni dan občinski odbornik EL Železna Kapla Stanko Podbregar. Občinskemu odborniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje tudi EL. Prav danes obhajata osebni praznik Micka Miškulnik iz Velike vasi ter Flori Košat iz Podgorij. Nekdanjemu občinskemu odborniku SGS Št. Jakob v R. Floriju Koschatu želimo še mnogo srečnih, zdravih in zadovoljnih let! Mnogim čestitkam se pridružujeta SGS Št. Jakob in EL. Prav tako izrekamo naše čestitke Micki Miškulnik. Prizadevni redsednici Društva upokojencev t. Jakob v R. ter glavni urednici „Našega upokojenca" želimo še mnogo zdravja ter osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružuje tudi SGS Št. Jakob, EL, NSKS ter uredništvo Našega tednika. Osebni jubilej obhaja v Celovcu mag. Marjan Pipp. Iskreno čestitamo, želimo mnogo uspeha v poklicu ter osebne sreče v dru-žinskem krogu. Marjan, ad multos annos! Čestitkam se pridružujeta EL in uredništvo NT. Proslava 100-letriice rojstva Luka Kramolca v Šentanelu v gostilni Rifl; (14. oktobra 1892 se je farnemu organistu rodil sin Lukež), srečali so se koroški pevci in glasbeniki, dobri prijatelji ob dobri kapljici čisto v duhu slavljenca, glasbenega pedagoga in zbiralca narodnih pesmi. Prof. Cvetko Budkovič iz glasbene šole v Ljubljani je orisal njegovo glasbeno pot. Po orglarski šoli v Celju in obisku glasbenega oddelka visoke šole na Dunaju je opravil pedagoški izpit na Glasbeni matici v Ljubljani. Tam je tudi poučeval (predvsem na realki) in učenci se ga spominjajo kot „kmečkega", dobrosrčnega in sposobnega pedagoga. Cele generacije slovenskih srednješolcev ga poznajo po šolskih pesmaricah in po pevskih vadnicah, vsak ljubitelj zborovskega petja pa po priredbah narodnih pesmi. Izpod peresa prof. Kramolca smo dobili strokovne članke, kritike in razprave, narodopisne oddaje za Radio Ljubljana in Celovec. Dr. Pavel Zablatnik, Lukov prijatelj in svetovalec, je orisal njegovo delovanje med koroškimi Slovenci. O neutrudnem zbirateljskem delu pričajo prispevki v vseh pomembnih zbirkah narodnih pesmi. Po njegovi zaslugi so pesmi in viže Lisičjaka, slepega Mi-neja, Kernjaka, Drazejevih sester, Milke Hartman, Kežar-ja in še mnogih ljudskih pevcev prodirale v narodni spomin. Višek narodopisnega dela je njegova zadnja zbirka »Koroške viže“ (Obzorja Maribor 1976), v kateri opisuje koroške bukovnike, vižarje in Pevce tako temeljito in obširno, da segamo z veseljem po tej^ zakladnici narodnega izročila. Sam piše v uvodu, da naj bo zbirka zahvala vsem, ki so „pomagali ohraniti tudi slovensko narodno zavest — vsem viharjem vkljub“. Vsa Koroška se mu danes zahva-jjuje. V tem Kramolčevem duhu je potekalo srečanje ob stoletnici rojstva. 2 g. Zablatnikom na čelu smo položili cvetje na njegov 9rob, prižgali sveče in zmolili Oče naš. Pri večernem koncertu na Prevaljah so odmevale „naše“ koroške narodne; Y njegovi priredbi in v domačem vzdušju so ob prigrizku prepevali pevci in voščili dr. Pavletu Zablatniku za skorajšnji 80. rojstni dan. A. Angerer Luka Kramolc (levo) ob svoji 80-letnici z dekanom Stickerjem 20 let se že nepretrgano srečujejo štirje pevski zbori ter izmenično, vsakič v drugem kraju, predstavljajo slovensko pesem ter gojijo dobra prijateljstvo, ki se je leta 1972 vnelo povsem slučajno. Na nekem pevskem srečanju v Kranju so se zastopniki in člani štirih zborov (MePZ „Svoboda“ iz Stražišča pri Kranju, MePZ „Bratov Milavec" iz Brežic na štajersko-dolenjski meji, MePZ „Vasilij Mirk" iz Pro-seka-Kontovela v Italiji ter MePZ SPD „Zarja“ iz Železne Kaple) slučajno spoznali ter se domenili, da se bodo vsako leto srečali. Na začetku so bili le moški pevski zbori, sedaj pa so trije od njih postali mešani. Jubilejno 20. srečanje je bilo v soboto, 17. okt., v farni dvorani v Železni Kapli, kjer je organizator tega srečanja in predsednik MePZ „Zarja" Jože Blajs mogel pozdraviti skoraj 150 pevk in pevcev ter vrsto častnih gostov iz občin nastopajočih zborov, in sicer župana občine Železna Kapla dr. Dietfrieda Hallerja, župana občine Brežice Teodorja Ordaniča, predsednika ZKO Kranj inž. Andreja Košiča, tajnika društva „Vasilij Mirk" Marjana Verša ter predsednika SPZ dr. Gustava Brumnika. Posamezni zbori so zapeli vsak po štiri pesmi, ob koncu pa so vsi zbori skupno zapeli še štiri pesmi. Seveda tudi tokrat ni manjkala pesem (himna) „Bratje zapojmo si pesem veselo“, ki jo je napisal Radovan Gobec prav za srečanja teh štirih pevskih zborov. Domači zbor MePZ „Zarja“ je tokrat prvič nastopil pod vodstvom Gabriela Lipuša, ki je preteklo leto nasledil Boža Hartmana. Knjižni dan za dvojezične vrtce Na pobudo Krščanske kulturne zveze je Stane Uršič, podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, že drugič zbral denar za nakup slovenskih otroških knjig za malčke, ki obiskujejo dvojezične otroške vrtce na Koroškem. V ponedeljek, 19. oktobra 1992, je Stane Uršič ob priložnosti nastopa Toneta Pavčka v otroškem vrtcu Naš otrok predal zbrane knjige voditeljicam dvojezičnih vrtcev. skromno opremljeni s slovensko otroško literaturo. Prav tako pa bi morali tudi odgovorni v slovenskih založbah in knjigarnah poskrbeli za primerno ponudbo. V času od ponedeljka, 19. 10., do srede, 21. 10. 1992, pa je KKZ organizirala tudi srečanja Toneta Pavčka z otroki dvojezičnih vrtcev in šol. Ta srečanja je znani in priljubljeni pesnik Tone Pavček naslovil z geslom „Majhen dober dan“ in je H knjižnemu daru je RTV Slovenija za dvojezične vrtce dodala še 120 otroških kaset. Akcijo knjižnega daru je podprlo Ministrstvo za kulturo v Sloveniji. V imenu KKZ, ki je prevzela organizatorsko plat predaje knjig in kaset, je Nužej Tolmajer izrazil željo, da bi dvojezične občine, kjer so vrtci, bolj skrbele za to, da bo prisotna tudi slovenska literatura za otroke. Dejstvo je, da so dvojezični vrtci trenutno še zelo s svojimi predstavami navdušil otroke in mladino na Slovenski gimnaziji v Celovcu, v otroškem vrtcu „Naš otrok“, na Glavni šoli v Pliberku, v Ljudski šoli pri Božjem grobu, na Ljudski šoli vplobasnici in na Ljudski šoli v Šmihelu. Nadalje je Tone Pavček nastopal tudi v Tinjah, v okviru prireditve „Sosed pri sosedu“. Toneta Pavčka poznamo kot izvrstnega pesnika in retorika, ki zna navdušiti tako najmlajše kot tudi mladince. Goji predvsem napol lirično, napol refleksivno pesem, v kateri razmišlja o usodi človeka, njegovi ujetosti v prostor in čas. Zvočne in živahne pa so tudi njegove pesmi za otroke kot je na primer „Juri Muri v Afriki". Pisatelj Tone Pavček je predal otrokom knjige ter jim pripovedoval marsikaj zanimivega iz sveta knjig in pisateljev. Foto: Fe ra Rož — Podjuna — Zilja Proslava in koncert ob 100-letnici Luka Kramolca Jubilejno srečanje štirih zborov Občinska politika Občinska politika Železna Kapla_____________ Evropska nagrada Občina Železna Kapla je pred kratkim prejela nagrado na 2. podelitvi evropske nagrade za obnavljanje vasi. Železna Kapla je to nagrado dobila za izvedbo turističnega koncepta iz leta 1990, v katerem je bilo načrtovano med drugim odprtje Obirskih jam, gradnja teniške hale ter obširna obnova 120 fasad v Železni Kapli. Hotelska in gastronomska ponudba sta se tudi izboljšali. Turistični koncept bo zaključen z izgradbo kolesarske poti do Klo-pinjskega jezera ter realizacije obvoznice Železne Kaple, ki pa trenutno dela še precejšnje preglavice, saj se v Kapli še niso mogli odločiti za eno izmed predlaganih variant. Bistrica - Dvor Obvoznico že gradijo V občini Bistrica so ta teden pričeli z gradnjo obvoznice vasi Dvor, ki je v zadnjih letih močno trpela zaradi prometa k na novo nastalemu Breškemu jezeru. Podlaz/Pudlach____________ Kriminalistična policija raziskuje v domu V okrajnem domu za seniorje v Podlazu/Pudlach kriminalistična policija trenutno raziskuje nere-dnosti pri obračunavanju. Med drugim očita vodstvu doma, da je manipuliralo z računi in da so na misteriozen način izginile tudi hranilne knjižice upokojencev. Kanalizacija: kompromis Postopna gradnja Na Dunaju so se koroški zastopniki ta teden pogovarjali z zveznim ministrom Fischlerjem o kanalizaciji. Bistveni rezultat: Koroški je ministrstvo odobrilo načrt, ki v posameznih stopnjah predvideva izgradnjo koroške kanalizacijske mreže. Kako pomemben je bil sklenjeni kompromis, kaže primer vodje dobrolskega občinske urada Lu-dwiga Diexerja, ki je bil preteklo sredo obsojen na pogojno kazen v višini v 72.000,- šil.'. Podobno bi grozilo tudi v drugih občinah, kjer bi bil lahko kaznovan vsak navaden posestnik hiše, ki krši zakon o vodnem pravu, če ni priključen na kanalizacijo. Pliberk: bo novi most raremenil promet na glavnem trg? Vroča razprava tudi o sanaciji Pliberškega kopališča Pliberški občinski možje so na minuli občinski seji skušali reševati prometne težave v Pliberku . Ali so jih, se bo izkazalo. Rešili so na vsak način vprašanje dvojezičnega otroškega vrtca. PomčasnvoKumer Pliberk bo zdaj le dobil most čez reko Bistrico na pliberški jormaški travnik. Čeprav so mandatarji VP skušali preložiti odločitev na naslednjo sejo, je občinski svet z glasovi SP, EL in tudi VP sprejel načelni sklep o gradnji mostu, ki bo verjetno stal okoli 2 mio. šilingov. Pristojni referent in „oče” mostu, tržni referent Štefan Visotschnig (SP), pri svojih prizadevanjih ni užival le podpore. Predvsem mandatar Gottfried Stöckl (VP) mu je močno nasprotoval, končno pa je - za vse presenetljivo - glasoval za gradnjo. Novi most naj ne bi samo skrajšal pot na jormak, ampak bo tudi preusmeril veliki del prometa z glavnega trga na rob mesta, kjer je na voljo več parkirišč. Štefan Visotschnig upa, da bosta finančno breme mostu nosila Dežela in Zveza, gradnjo mostu pa povezuje z jubilejem 600. Pliberškega jormaka leta 1993. Pravtako vroča razprava se je razvila v zvezi s sanacijo kopališča, ki je bilo zgrajeno ob priložnosti 700 -letnice mesta Pliberk leta 1928. Projekt bo Občino stal vsaj 8 mio. šilingov . Ta vsota je bila mandaterjema Juriju Mandlu in Blažu Kordeschu (oba EL) previsoka. Kordesch je zastopal mnenje, da bi bilo bolj pametno investirati milijone v gradnjo jezera med Nončo vasjo in Pliberkom. Zaenkrat je občinski svet sklenil načrtovanje sanacije, ki bo stalo 10 % gradbene vsote, torej pribl. 800.000,- šilingov. Občinski svet je potrdil tudi najemniško pogodbo za dvojezični otroški vrtec v pliberški glavni šoli. Proti je glasovala le FP, ki pa je prvotno glasovala za vrtec. To zadržanje je izzvalo enotno kritiko ostalih frakcij. Mandatar Alfred Meklin (VP) je dejal, da FP izvaja destruktivno občinsko politiko. Dvojezični vrtec pa je del volilne obljube njegove frakcije, zato je vesel, da je prišlo do pozitivne rešitve. Pozitivno sta ovrednotila sklep tudi župan mag. Raimund Grilc in podžupanja Helga Kristan (SP). Mandatar EL dipl, inž. Štefan Pomel pa je ugotovil, da se je uresničila dolgoletna zahteva Enotne liste.” Doslednost EL in izboljšanje vzdušja v občini sta bila predpogoj za ta pomembni sklep,” je ugotovil Domej, ki je še opozoril, da so bile v preteklosti ostale frakcije vedno proti dvojezičnemu vrtcu, zdaj pa ga hočejo prodati kot svoj uspeh. Podobno je ugotovil tudi njegov frakcijski vodja ek.sv. Fric Kumer: „Iz Savlov je postalo več Pavlov,” je namignil v smer SP in VP-Destruktivno zadržanje FP pa je komentiral, češ da tudi „sajenje lip in dobov” v tej frakciji očitno ni pozitivno vplivalo na njihovo politiko. Vesela vest tudi za šolarje v Božjem grobu. Ljudsko šolo bodo sanirali ter zgradili nekaj novih Bonovi most čez reko Bistrico rešil prometne težave na pliberškem glavnem trgu? Vprašanje je tudi, ali je krožni promet najboljša rešitev za glavno križišče ( na sliki spredaj). Najcenejša menda je. prostorov, med drugim tudi telovadnico. Skupno bo projekt stal 14 mio. šilingov. Pri tem je bila upoštevana tudi želja staršev, ki so zahtevali varnejše prometne Pogoje pred šolo; zgradili bodo dodatno cesto k šoli, ki bo kasneje Povezana s kolesarsko potjo, katera bo povezovala Pliberk z Labotom. Občinski svet si je belil glavo tubi s prometnimi razmerami na glavnem križišču v Pliberku in Predlagal krožni promet (Kreisverkehrsregelung); ali bo ta varianta izvedljiva, pa je odvisno od Posestnikov zemljišč poleg križišča. Le - ti pa niso ravno navdušeni! Citat tedna >,Iz Savlov h postalo več Pavlov“- ek.sv. Fric Kumer k odločitvi SP in za dvojezični otroški vrtec v Pliberku Rekli so: »Vprašanje, ali bom ostal župan ali pa bom šel v deželno politiko, se zastavite šele 1996/97”- ^upan mag. Raimund Grilc na vprašanje, ali bo oddal mesto župa-na, če bo šel v deželno politiko. » 8 do 10 mio. šilingov za sanacijo kopališča! Nam je to res toliko vredno?”- Slaž Kordesch k sanaciji kopališča »Sanacija pač stane, koli-^or stane” - Gottfried Stöckl k sanaciji kopališča, *! 1® z njegovega vidika posebne ar-u'tektonske vrednosti za Pliberk »Ljudje ne bi razumeli, če “i Občina vsako leto na no-v° postavljala most za jor-uiak“- ®k-sv. Fric Kumer k predlogu, da vsako leto provizorično po-stevjali most. Dobrla vas: kanalizacijski projekt bo kmalu na mizi! Aprila '93 bo občinski svet odločal o dvojezičnem otroškem vtrcu Občinski svet v Dobrli vasi se je na svoji minuli seji spet intenzivno ukvarjal s kanalizacijo, zavoljo katere je bil ta teden vodja občinskega urada Ludwig Diexer celo obsojen pred SOdiŠČem . Poroča Silvo Kumer vanega krajevnega in regionalnega razvojnega koncepta (ORE / Orts-und Regionalentwicklung). Ustanovljene bodo štiri skupine (Metlova, Dobrla vas, Sinča vas in Goselna vas), v katerih bodo imeli prebivalci možnost sodelovanja. Ker so zakonski predpisi zelo strogi, Dobrolčanom ne ostne nič drugega kot gradnja občinske kanalizacje. Pristojni referent dr. Siegfried Karner (FP) je poročal, da so vodnopravne odločbe (Wasserrechstbescheide) že izstavljene in da bo zdaj potrebno konkretizirati kanalizacijski projekt. Župan Josef Pfeiffer je rekel, da bo Občina storila vse zahtevane korake in da ne bo dopustila očitkov glede zamude. Ta teden je Pfeiffer razpravljal na Dunaju o financiranju kanalizacije; z njim sta bila tudi župana Žitare vas in Škocijana. Kar se tiče možnosti bioloških čistilnih naprav, sta se župan Pfeiffer in referent Karner izrekla proti. Karner: „Biočistilne naprave ne dosežejo tistih rezultatov kot mehanične.” Pfeiffer: „Zagovorniki biočistilnih naprav vabijo z nizkimi stroški in to je vse!” Frakcijski vodja EL Martin Wastl je opozoril, da so se strokonjaki že pogosto motili; zato bi bilo bolje resno razpravljati tudi o prednosti bioloških čistilnih naprav. Od centra oddaljene vasi, kot so Pribla vas, Humče, Mokrije, po vsej verjetnosti ne bodo priključene na centralno kanalizacijo, ker so za te vasi cenejše manjše čistilne naprave. Do prvih zapletov je prišlo že v Goselni vasi , kjer se nekateri vaščani ne strinjajo s predlagano varianto. Župan Pfeiffer:„Ti prebivalci morajo kasneje računati z višjimi priključnimi stroški.'' Aprila pogovori o otroškem vrtcu Nov otroški vrtec v dobroi-skem samostanu bo nudil prostora trem skupinam. Tinej Wastl je hotel izvedeti od pristojne- ga referenta Josefa Schlesitza (SP), ali bo od teh vsaj ena dvojezična; vprašani pa želi z reševanjem tega vprašanja počakati vsaj do aprila 1993. Tudi osebno se referent Schlesitz ni hotel izjaviti za ali proti dvojezični skupini in želi to vprašanje prepustiti ostalim članom odbora. Začetek gradnje vrtca bo letos novembra, gotov pa naj bi bil septembra 1993. Turizem: letos - 9 % Letošnja turistična sezona je prinesla v občini Dobrla vas krepak minus. Pristojni referent Gerhard___Grascher (VP) je poročal, da so prenočitve od 1. novembra 1991 do 31.8.1992 Martin Wastl se je na seji zavzel za dvojezični otroški vrtec v Dobrli vasi. nazadovale za 9 %. Tudi v septembru so šteli 5 % manj nočitev. Vzrok temu naj bi bilo izostajanje turistov iz Nemčije, ki so letos v večji meri preživljali dopuste ob lastnem morju. Tinej Wastl je k temu še dodal, da bi bila sezona za Dobrlo vas gotovo popolnoma porazna, če bi moral zaprti še Rutar - Lido ( zaradi težav z vodnim zakonom). S tem je soglašal tudi župan Pfeiffer, ki je pristavil, da bi zaprtje Rutar Lida pomenilo veliko škodo za celotno dobrolsko gospodarstvo. Regionalni razvoj -delovne skupine Tudi občina Dobrla vas se je odločila za izvedbo takoimeno- Občinski svet je sklenil tudi nakup strojev in vozil za strojni park v višini 3,7 mio. šilingov. Tako bo Občina dobila nov to- Župan Josef Pfeiffer je na občinski seji „glasno razmišljal" o povišanju vodnega davka. vornjak znamke Mercedes ( 1,8 mio. šil.), Unimog (1,5 mio.) in bager (690.000,- šil.). Pepej Komar (EL) je s tem zvezi dejal, da je to za Občino velika investicija in da bodo morali nastavljena s stroji zel o vestno delati. Občina pa bo prodala občinski traktor. Prodajna cena znaša 80.000,- šil. , prednost pri nakupu imajo domačini. Zvišanje vodnega davka V bližji prihodnosti lahko Dobrolčani računajo s povišanjem vodnega davka. To je najavil župan Pfeiffer, ki želi tako kot pristojni referent prebivalce pravočasno opozoriti na to dodatno finančno obremenitev. Tinej Wastl pa je dejal, da takega povišanja občani ne bodo sprejeli brez temeljite obrazložitve vodnega budgeta. Za to se bo zavzela EL. citat ob robu seje ... “Ali ima nakup novega občinskega tovornjaka kaj opraviti z novim mercedesom župana Pfeifferja?”- Tinej Wastl na predlog župana Pfefferja, naj Občina Dobrla vas nabavi tovornjak znamke Mercedes. Domače vesti STRAN 12 petek, 23. oktober 1992 STRAN u q petek, I O 23. oktober 1992 Domače vesti Sejem Geld & Wert 1992 Tud ZVEZA-BANK zastopana na strokovnem sejmu V okviru 1. strokovnega sejma za antikvitete, umetnost in naložbe kapitala GELD & WERT 1992 bo zastopana tudi ZVEZA-BANK / POSOJILNICA-BANK na stojnici H 02 v celovški sejemski hali 5. Obiskovalcem bo ZVEZA-BANK nudila informacije o vrednostnih papirjih, naložbah v šilingih in tujih valutah, dokumentnih poslih (akreditivi, inkasi), plačilnem prometu s tujino, depozitih, ELBA (Electronic Banking) itd. Nadalje bo obiskovalcem pri stojnici ZVEZE-BANK na razpolago Reu-ters-ekran. Sejem bo odprt od srede, 28. oktobra, do petka, 30. oktobra, od 11. do 21. ure, v soboto, 31. oktobra, pa od 9. do 18. ure. Nadaljnje zanimive sejemske prireditve: 28. 10. 1992, ob 18. uri: diskusija „Denar in vrednost za domače denarnice —- Koroški gospodarski krožek“. Vodja diskusije bo dr. Reinhard Lorenz — ORF Koroška. 28.10.1992, ob 20. uri: referat: „Bančna tajnost in anonimnost v Avstriji“, ki ga bo podal predsednik upravnega odbora zvezine centralne banke na Dunaju „ Raiffeisen-Zentralbank Österreich AG“ gen. dir. dr. Klaus Liebscher. Vstopnice za sejem lahko dobite do 28. 10. 1992 tudi na šalterju ZVEZE-BANK v Pavličevi ulici. Št. Janž: Ali bo možno revitalizirati že zaprto kopališče? Kot smo že poročali, je občinski odbor na Bistrici v Rožu sklenil zaprtje šentjanškega kopališča. Medtem ko se je vigredi Vili Moschitz še kot edini občinski odbornik vehementno zavzemal za sanacijo tega kopališča, so danes tudi že nekateri drugi občinski odborniki prepričani, da bi bilo škoda, če bi občina prodala ta areal in ga prenameni-la za gradbene parcele. Tako je v Št. Janžu nastala pohvale vredna in pomembna samoiniciativa štirih privatnikov, ki so se odločili, da bodo ta areal z obstoječo infrastrukturo odkupili od občine. Zadevni prvi pogovori so bili pozitivni in Vili Moschitz pričakuje, da bo občinski ' odbor soglašal s tem predlogom. Člani iniciativne skupine so izrazili pripravljenost, da bodo investirali za revitalizacijo tega are-ala sredstva iz svojega žepa. V prvi fazi hočejo zgraditi na tem zemljišču dve teniški igrišči; za obratovanje bi uporabili že obstoječo infrastrukturo. In sicer so to kantina, stranišča in kabine. Nadalje razmišljajo o možnosti, da bi v drugi fazi v manjšem obsegu morda celo obnovili obstoječi bazen za kopanje. Koncept samoiniciativne skupine je tak, da bi ta projekt vodili kot turistično podjetje. MLADA EL in KLEINE ZEITUNG vabita na Podijsko diskusijo na temo Koroški Slovenci v Deželni zbor, le kako? K vprašanju zastopstva koroških Slovencev v Deželnem zboru Četrtek 29. 10. 1992, ob 20.00 diskutirajo: Mag Peter Kaiser Die Junge Sozialdemokratie Horst KRAINZ Junge ÖVP Stefan POTOTSCHNIG Ring Freiheitlicher Jugend Mag. Rudi VOUK Mlada Enotna lista Nčovs: Občina je začela z gradnje širnega igrišča Leta 1991 je bilčovška Občina nakupila za 1,2 milijona šilingov zemljišče za dodatno športno igrišče na Potoku. Istočasno je prav tako za 1,2 milijona šilingov odkupila od lastnika tudi obstoječe športno igrišče, katerega je imela doslej v najemu. Pred kratkim je začela Občina s prvo etapo gradnje. Trenutno so že vidni funda- šilingov v tem sk|opu bodo menti kabine, za WC, tuše in j^astala tudi parkirišča, saj je prostore, točilnico in shram- bilo doslej pomanjkanje pribo pijač. Ta dela bodo predvi- Semiti parkirišč v času no-doma stala okrog 3 milijone Sorrietnih tekem velik problem. drugi etapi gradnje bo bcina poskrbela za sanacijo I “stoječega nogometnega ahšča in za ureditev prostora treninge nogometašev. De-Hna pa naj bi tudi v tem sklo-u nastala še dodatna Pbrkirišča. koliko bo projekt stal v kon- čni lazi, tega nam tajnik Občinskega urada Rudi Essl ^oge, oziroma ni hotel po- Heidi Stingler ... fauUcev ... P.n. Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Slovenci — samo še skupina, ne več skupnost? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika IV., str. 723, je pri geslu „skupina“ pod 1., kot primarni pomen besede, razloženo, da je skupina „več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj“, npr: skupina obiskovalcev, skupina hiš, skupina lestencev, potovati v skupini . . . Na naslednji, 724. strani, pa je pri geslu „skupnost“ kot primarni pomen besede pod številko 1 zapisano, da je skupnost to, „kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupne lastnosti, potrebe, cilji, in tvori celoto", npr: družinska skupnost, jezikovna skupnost, narodna skupnost, politična skupnost, vaška skupnost, verska skupnost . . . Iz tega je moč sklepati, da se sme — jezikovno pravilno in razumljivo! — uporabljati le beseda „skupnost“, ko govorimo ali pišemo tudi o slovenski narodni skupnosti na Koroškem, razen če le-te (po čigavi merodajni in obvezujoči ugotovitvi?) več ne družijo, ne povezujejo nobene „skupne lastnosti, potrebe, cilji Razen tega beseda „skupina“ more označiti ne le „osebe“, ampak tudi „stvari“, kar sporazumevanje še bolj zakomplicira, če v mislih vendarle imamo le „ ljudi“. -Stam- NT, 16. 10. 92. „Sele: So slovenskim socialdemokratom pravilna slovenska imena deveta briga?“ Ne, niso jim deveta briga! Če poročilo v NT ne bi bila le polresnica, potem bi moralo biti zapisano tudi, da so si slovenski socialdemokrati že prizadevali za strokovno komisijo, ampak za tako na deželni ravni, ne samo za Sele. Kdor pogleda malo dalje, kot samo čez prag domače hiše, se zaveda, da Slovenci z istimi problemi ne živijo samo v Selah, ampak še kje drugje širom po Koroški. Socialdemokrati so zato predlagali, da se prošnja predloži Deželni vladi, katera naj ustanovi nomenklaturno komisijo za celo Koroško. Ta uradna komisija bi potem tudi skrbela, da bi prava imena uporabljali v vseh zemljevidih in uradnih katastrih. S strani EL predlagana strokovna komisija za območje selske občine bi sicer preverila imena, pri uradni uporabi le teh pa bi ostalo vse po starem. Toraj, veliko grmenja — malo dežja. „Svojevrstno vlogo igrajo socialisti in odborniki ÖVP tudi v zvezi s prezidavo občinske hiše.“ Čudno, če se je na zadnji seji dokončno z glasovi SPÖ in ÖVP sklenila prezidava, potem to ni bilo nič drugega, kot demokratična večinska odločitev. Polemika finančne strani pa nam je še dobro v spominu iz časa, ko se je gradila nova ljudska šola. Tudi takrat so iste osebe prikazovale občanom le črno-bele slike. Sedaj je šola gotova in plačana, Selani pa so nanjo lahko ponosni. Za konec pa še „strankarska disciplina“. Do zdaj nam socialdemokratom še nihče ni branil uporabljati lastno pamet — če pa je pri EL drugače, je to njihov problem. Franci Kropivnik Praznik za najstarejšo elektrarno Leta 1938 so v Žvabeku zgradili elektrarno, leta 1942 je prvič proizvedla tok. S kapaciteto 60 megawatov je bila svojčas najmočnejša elektrarna v Avstriji. Pretekli petek se je na slavnosti ob 50-letnici elektrarne deželni glavar dr. Christoph Zernat-to izrekel za nadaljnjo izgradnjo vodnih elektrarn, ki še vedno na najčistejši način proizvajajo energijo. Elektrarna pa je danes tudi pomemben delodajalec, saj nudi 80 delovnih mest. S. K. Prireditve / Radio / TV T PETEK, 23. okt. Narodopisna oddaja (dr. A A. Peinig). T P" SOBOTA, 24. okt. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E NEDELJA, 25. okt. D 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Florian Zer- E gol, Kazaze). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. N PONED., 26. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na V Koroškem. 18.10—18.30 Ob avstrijskem državnem prazniku. R TOREK, 27. okt. Partnerski magazin. A SREDA, 28. okt. D I Glasbena sreda. Večerna: Rekvijem — poslednje stvari (mag. A. Feinig). U ČETRTEK, 22. okt. Rož — Podjuna — Zilja. Nedelja, 25. oktobra, ob 13.00 v TV 2 Poned., 26. oktobra, ob 16.20 v TV SLO/1 predvidoma s sledečimi prispevki Ob avstrijskem nacionalnem prazniku: sprejem Narodnega sveta in dvojezične prireditve na južnem Koroškem Nemci v Mariboru zahtevajo upoštevanje v novi slovenski vladi Tretji kongres koroške deželne vlade: vprašanja sožitja v deželi in narodnih skupnosti v Evropi z vidika strokovnjakov Razstava grafičnih del Lojzeta Spacala v galeriji Rožek: psihogrami slovenskega Krasa .Kärnten — ein lyrisches Portrait“: predstavljamo eno najlepših knjig leta Za utrjevanje zaupanja med varčevalci in slovenskimi denarnimi zavodi so potrebni poslovni pogoji in posebna ponudba Odbojkarji SK Dob/Aich so trenutno številka I na Koroškem in v Avstriji DOSER VEČER, SOSED - GUTEN ABEND, NACHBAR dvojezična kulturna prireditev ob avstrijskem državnem prazniku v soboto, 24. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Karlovaški oktet, Burschenquartett St. Margarethen, Dekliški zbor SPD „Borovlje“, Ivo Tuli — kantavtor iz Trsta v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Radišah_______________ Sodelujejo: Pevske skupine SPD „Radiše“, MGV Rottenstein-Podgrad, Glasbena šola, Franz Stimpf, Mili Hrobath Misli k prazniku: dr. Ralf Unkart v nedeljo, 25. oktobra, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli___________ Sodelujejo: Vaščani pojo, Smrtnikovi fantje, Gemischter Chor der Pensionisten Ortsgruppe Eisenkappel, Burschenquartett St. Margarethen, MePZ SPD „Zarja“ Železna Kapla, Recitatorska skupina Slavnostni govor: dr. Maja Haderlap, dramaturginja v nedeljo, 25. oktobra, ob 20. uri v ljudski šoli v Globasnici______________ Sodelujejo: Ženski zbor s Ptuja, Mešani pevski zbor „Peca“, Gemischter Chor Globasnitz, Moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak“ Slavnostni govornik: Bernard Sadovnik Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Vabilo k prvi obletnici JUBILEJNI KONCERT in PREDSTAVITEV Javne dvojez. ljudske šole v Celovcu NOVE KASETE ansambla „Korenika" Čas: v petek, ob 10-letnici obstoja 23. 10., ob 10. uri Čas: v soboto, 24. oktobra, ob 19.30 Kraj: LŠ 24 — Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Rennerjeva šola, Ebentalerstr. 24 Nastopata še: Kvartet bratov Smrtnik v Celovcu in Oktet Suha Ledince Predavanje z diapozitivi ob državnem prazniku: CARITAS IN NAŠA POMOČ Predava: Peter Quendler — Caritas Čas: v soboto, 24. 10., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Ledincah Prireditelja: SRD „Jepa-Baško jezero" in Katoliška prosveta Darovi bodo nakazani akciji „Sosed v stiski“ Št. Rupert pri Velikovcu SALON EXPON — musical za staro in mlado (Jana Kolarič) Čas: v soboto, 24. oktobra, ob 19.30 Kraj: v dvorani gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu Nastopa: mladinska gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Režija: Franci Končan Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa“ v Velikovcu Radiše OHOD PO RADIŠAH — Strančiče — Sojnica Čas: v nedeljo, 25. oktobra Zbirališče: ob 10.30 v Tucah Prireditelj: SPD „Radiše" VABILO Zveza koroških partizanov priredi vsako leto za DAN MRTVIH na drugem pokopališču centralno spominsko svečanost za borce proti fašizmu in vse ostale žrtve fašizma, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. Letos bo ta centralna spominska svečanost v soboto, dne 31. 10. 1992, ob 15. uri na pokopališču na Radišah. Spomnili se bomo vseh žrtev fašizma, ki počivajo na tem pokopališču. Mislimo, da je naša dolžnost, da se poklonimo tem žrtvam fašizma tudi mi, ki smo doživeli svobodo. Zato vas prosimo, da se v čim večjem številu udeležite te spominske svečanosti. Velikovec DRUŠTVENI IZLET prosvetnega društva „Lipa“ v Velikovcu Čas: v ponedeljek, 26. 10. Odhod: ob 7.45 uri pred Delavskim uradom (Arbeitsamt) v Velikovcu Ogled Slomškove razstave v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Cena: 170,— šil. za vožnjo Prijave sprejema: Hanzi Karner, Po-sojilnica-Bank Podjuna v Velikovcu (04232/2865) PREDAVANJE: Nacionalizem, narodna zavest in koroški Slovenci Predavatelj: univ. doc. as. prof. dr. Andrej Moritsch (Univerza Dunaj) v torek, 10. 11., ob 19.30 v gostilni Miklavž, Bilčovs Prireditelj: SPD „Bilka“, Bilčovs Prireditve / Oglasi VABI NA MARDNMUUE ki bo 14. in 15. novembra 1992 na Otočcu (Dolenjska) Ogled znamenitosti Dolenjske CENA: šil. Prijave možne do 6. nov. 1992 na uredništvu Našega tednika 1. dan — sobota, 14. 11. Prihod na OTOČEC vzgodnjih popoldanskih urah, namestitev v hotelu GARN I, dobrodošlica z aperitivom. Ogled gradu OTOCEC, sprehod. Večerja v motelski restavraciji na Otočcu, ples — MARTINOVANJE (igra ansambel METRO, krst ob 22. uri). 2. dan — nedelja, 15. 11. Po zajtrku izlet na TRŠKO GORO. Ob 12. uri kosilo in domača glasba v zidanici na Trški gori. Popoldne povratek proti domu. V ceni je všteto:______________ polpenzion, dobrodošlica z aperitivom, MARTINOVANJE v motelski restavraciji, kosilo v zidanici in organizacija izleta. Literarni natečaj „MLADIKE“ 1. Revija Mladika razpisuje XXI. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. 2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA, ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1992. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi. 4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo: prva nagrada 200.000 lir, druga nagrada 150.000 lir, tretja nagrada 100.000 lir; za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 100.000 lir, druga nagrada 70.000 lir, tretja nagrada 50.000 lir. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1993. Fotografski natečaj Uredniški odbor MLADIKE razpisuje natečaj za fotografije (po možnosti črnobele) za naslovno stran revije. Namen natečaja je odkrivati nove talente. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki). Nagradni sklad predvideva: 100.000 lir nagrade za prvo mesto, 50.000 lir nagrade za tirugo mesto in več odkupnih nagrad po 30.000 lir. Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljenci pošljejo na naslov: MLADIKA, „Foto-Qrafski natečaj 1992“, ul. Donizetti, 3—34133 Trst-Trieste, do 31- decembra 1992. št. Jakob v Rožu ^cital indijanskih modrosti "'STA AOGIN“ 500-letnici odkritja Amerike žalujoči; Gledališka skupina Višje 9°spodarske šole iz Št. Petra pri Št. Jakobu ?ežija: Marjan Sticker Cas: v petek, 23. oktobra, 20. uri ^rai: v farni dvorani v Št. Jakobu v fložu ^dreditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož" AŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izda-elK društvo „Narodni svet koroških Slo-ncev", kj ga zastopa predsednik dr. atevž Grilc, 9020 Celovec, lO.-Oktober-tltr- 25/111. jT^mštvo: mag. Janko Kulmesch (glavni P ednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), n anc Sadjak (urednik), Marjan Fera (foto-25/! ,’ vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. I' Karl Sadjak (oglasni oddelek). Cb,^’ Usksma Družbe sv. Mohorja, 9020 i e'ovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK m ?la vsak petek. Naroča se na naslov: cas tednik, lO.-Oktober-Str. 25/111, 9020 0o|OVec' 1elefon uredništva, uprave in uiasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Te-aks: 0463/512528-22. Bilčovs BARBARA STROMBERGER poje v avli ljudske šole v Bilčovsu Čas: v petek, 23. oktobra, ob 19.30 Vabi županja Šteti Quantschnig Sveče KULTURNA PRIREDITEV OB AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU Čas: v soboto, 24. 10., ob 19. uri Kraj: v stari šoli v Svečah Sodelujejo: dr. Matevž Grilc — slavnostni govor; Tone Kuntner — dramski igralec in pesnik; Moški pevski zbor „Kočna“ Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Tržič Razstava: „MOHORJEVA ME JE UČILA BRATI SLOVENSKO“ Kraj: Kurnikova hiša v Tržiču Razstava bo odprta do 9. novembra vsak dan med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih je razstava zaprta. Prireditelja: Zavod za kulturo in Kras v rožeški galeriji Razstava tržaškega mojstra Lojzeta Spacala, umetnika s Krasa. V svojih delih upodablja Kras. Njemu je ostal zvest, iz njega črpa navdihe in pobude. Skoraj se zdi, kakor da bi čul po razstavnih prostorih peti burjo, šumeti borovce, kakor da bi užival vonj njihove zdravilne smole, kakor da bi iz daljave zavohal sol jadranskega morja. Manjkata samo še teran in pršut, pa bi mislil, da si na Krasu. Lojze Spacal se je rodil leta 1907 v Trstu. Izhaja iz izročila kamnosekov. V dobi fašizma so zavednega Slovenca preganjali. Leta 1929 so ga za tri leta izgnali v južno Italijo. Ko je bil izpuščen, je opravil maturo na umetnostnem liceju v Benetkah. Kot profesor je poučeval v Rimu in Trstu. Pozneje je študiral v Monzi in Milanu. Med drugo svetovno vojsko je bil spet zaprt. Po vojski se je njegova umetniška slava močno razširila. Večkrat je razstavljal na bienalu v Benetkah, pa tudi v Ljubljani in drugod v Sloveniji in v drugih krajih po Italiji in nekdanji Jugoslaviji. Spacal sodi med slavne predstavnike, celo med očete sodobne grafike. Od figuralne se po abstraktni umetnosti spet vrača k bolj oprijemljivemu prikazu. Svojo slavo si je tudi ustvaril kot slikar in kipar, v tej stroki zvest svojim prednikom kraškim kamnosekom. Razstavo je v soboto, 17. oktobra, odprl Gregor Pinter, ravnatelj galerije Sv. Donata v Piranu. V uvodnih besedah je prikazal umetnikovo delo. Na žalost 85-letni mojster ni mogel sam priti na odprtje razstave. Skoda tudi, da piranski galerist, ki je spregovoril nemško in pozdravil italijanskega konzula di Tullia v italijanščini, ni spregovoril slovenske besede. Odlična razstava in umetnikova življenjska usoda slovensko uvodno besedo ne samo zaslužita, marveč zahtevata. izobraževanje Tržič in Mohorjeva družba v Celovcu Žvabek SREČANJE V ŽVABEKU s pevsko-instrumentalno skupino Žvabek pod vodstvom Rozine Katz, s Friedbertom Kerschbaumerjem in s posebnim presenečenjem Čas: v petek, 23. 10., ob 19.30 Kraj: v gostilni HAFNER v Žvabeku Vabi: SJG — Socialdemokratična mladina Soprireditelj: Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ Šport Dob ■ številka 1 na Koroškem Puntigamer Aich/Dob je po zmagi v derbiju proti Hypo iz Celovca najboljša ekipa na Koroškem. Na sliki z leve: Micheu, Kitzinger, Opetnik, Wernisch, Mlakar, Matschek, trener Golob, Jerana slika NT/Fera KOŠARKA_______________ Zmaga in poraz za SAK Mladinski košarkarji SAK (letnik 1976) so pričeli koroško mladisko prvenstvo z zmago in s porazom. Ekipa trenerja Toneta Pavliča je premagala Union s 53:52, proti BBC Wolfsberg pa je izgubila s 47:56- Kader: Štefan in Marian Sienčnik, Marian Kargl, Daniel Gregorič, Miha Kranjc, Davorin tempi, Simon Wein, Kristijan Hanjžič, Marko Kordesch Uspeh odbojkarjev Doba je bil že v pretekli sezoni senzacionalen, toda kar ekipa male vasi v bližini Pliberka trenutno povzroča, presega vsa, še tako tiha pričakovanja. Dobljani, ki so se v pretekli sezoni povzpeli iz regionalne lige v najvišjo avstrijsko odbojkarsko ligo (le dve avstr, ekipi -Donaukraft Dunaj in Salzburg -tekmujeta v mednarodni super-ligi), so trenutno največje presenečenje v tej ligi. Časopisi pišejo celo o "odbojkarskem čude- žu" ... Vendar recept uspehov ni posebna skrivnost, temveč enostavno zbrano in navdušeno delo ter prijateljstvo med igralci. Navdušenost in prijateljstvo pa se odbija tudi na navijače, ki predstavljajo za ekipo na tekmah podporo, katere v Avstriji ni deležen noben odbojkarski klub v tolikšni meri. Še posebej krepko (nad 200) so podpirali navijači svojo ekipo na koroškem derbiju med Hypo iz Celovca in Dobom. Derbi je dosegel visoko športno raven, kjer so se konec koncev izkazali Dobljani kot duševno močnejša ekipa. Izredno razpoložen je bil tokrat legionar Bojan Mlakar, ki je odigral doslej najboljšo tekmo v majicah Doba. Derbi je bil izenačen, borben in do zadnje minute napet, kar je jasno razvidno iz rezultata. S to zmago so Dobljani najboljša odbojkarska ekipa na Koroškem, kar ekipo seveda še dodatno krepi. V nedeljo tekmuje ekipa v Št. Pavlu proti Kagranu, dan navrh pa na Dunaju proti MÖMA, kjer je skorajda nemogoče točkovati. MÖMA sodi namreč med najboljše ekipe v Avstriji. 14. in 15. novembra pa je na programu 2. kolo avstrijskega pokala; nasprotnik Doba bo Aspern iz regionalne lige. Hypo - Dob 2:3 (13:15,15:10,12:15,15:13,9:15) Postava Puntigamer Aich/Dob: B. Mlakar - G. Matschek - R. Fercher M. Micheu - A. Jerana H. Wernisch (P. Trampusch) (L. Opetnik, G. Kitzinger) ZVEZNA LIGA 1. Gleisdorf 2. Sokol MÖMA 3. Aich/Dob 4. Amstetten 5. Enns 6. DTJ Dunaj 4 3 1 11:5 6 3 3 0 9:3 6 3 3 0 9:4 6 2 11 3:4 2 3 12 6:8 2 2 0 2 2:6 0 7. Hypo Celovec 3 0 3 4:9 0 8. Kagran 2 0 2 1:6 0 PODLIGA VZHOD, 12. KOLO “*• RAZRED P, 1 2. KOLO Goleador Kuess zadel 2-krat ASV - Bilčovs 2:3 (1:2) Bilčovs: Slapnig 4, Rajnovič 4, Partl 4, Schle-mitz 3, Durnik 4, Ramusch 3 (60. Rauter 3), Schaunig 3, Kuess 5, Hobel 5, Fischer 4, Ouantschnig 4 (86. SchellanderO) Igrišče ASV: 180 gledalcev Sodnik: Stauber (slab) Strelci: Kuess (9., 23.), Ouantschnig (57.) oz. Jury (30.), Hafner (63.) Ekipa trenerja Hobla je serijo uspešnih tekmovanj na tujem nadaljevaja tudi na srečanju s celovškim ASV. Že v 9. minuti je Kuess povedel z 1:0, četrt ure navrh pa celo z 2:0 (po izredno lepi podaji Fischerja). Nato so Bilčovščani nekoliko popustili, kar so domačini takoj izrabili za svoj prvi zadetek. V 2. polčasu so Celovčani sicer nekajkrat nevarno ogrožali bilčovška vrata, vendar več kot zadetek Hafnerja vratar Slapnig ni več dopustil. S to zmago so Bilčovščani že na 3. mestu na tabeli. 13. kolo: V tem kolu gostijo Bilčovščani ekipo iz Št. Andraža. Trener in igralec Hobel tokrat manjka, kljub temu upa na zmago svojih fantov. Železna K. - Klopinj odpovedano Tekma Železno Kaplo - Klopinj bo v ponedeljek, 26. oktobra. Že v soboto morajo Kapelčani v žitaro vas, kjer se obeta borbena in izenačena tekma. Trener Fera: "Obe tekmi predstavljata derbi, kljub temu smo si zastavili visok cilj; namreč najmanj tri točke!" | PODLIGA VZHOD: 1. A. Borovlje 11 6 4 1 19:8 16 2. Mostič 12 6 3 3 19:17 15 3. Bilčovs 12 4 6 2 22:16 14 4. Klopinj 11 4 6 1 18:13 14 5. Pokrče 11 4 5 2 16:11 13 6. ASK 11 4 4 3 14:11 12 7. Žrelec 12 4 4 4 18:17 12 8. yetrinj 11 3 6 2 14:14 12 9. Šmihel/L. 11 1 9 1 9:8 11 10. Žitara vas 12 3 4 5 9:11 10 11. Št. Andraž 11 2 4 5 11:15 8 12. Št. Lenart 12 2 4 6 10:16 8 13. ASV 12 3 2 7 16:26 8 14. Železna K. 11 2 3 6 16:28 7 13. kolo (24./25. oktober): Bilčovs -Št. Andraž, Žitara vas - Železna Kapla 3 rdeči kartoni v Dobrli vasi Dobrla vas - Št. Pavel 4:0 (2:0) Dobrla vas: Hofstätter 4, Brezovnik 3, Velik 4, Širnik 4, Sturm 3, Herburger 3 (60. Schippel 3), Prosen 3 (70. Karel 0), Luschnig 4, Kuprivec 4, Appe 3, Marin 3 Dobrla vas: 200 gledalcev Sodnik: .Avar (dober) Strelci: Sirnik (19.), avtogol (27.), Kuprivec (58.), Velik (65.) Gostje iz St. Pavla so upali na presenečenje, v resnici pa so se komaj rešili pravega "debakla". Dobrolčani so bili razred boljši, kar je jasno razvidno iz rezultata. Nerazumljivo pa je bilo vedenje gostov, ki so proti koncu tekme klatili le še po nogav domačinov. Rezultat: 3 rdeči kartoni za Šentpavelča-ne ter huda poškodba Velika. Velik si je poškodoval ramo, tako da jeseni ne bo več igral. 13. kolo: V tem kolu je na sporedu derbi med Selani in Dobrlo vasjo; ker pa je trenutno stadion pod Košuto pokrit s snegom, je derbi vprašljiv. Če pa bo tekma, je seveda Dobrla vas veliki favorit. Tekme 12. kola Metlova - Sele, Srnah jeta - Šmihel in Globasnica - Galiciji so bile zaradi slabega vremena odp°' vedane. Ker so te tekme preložene h3 26. oktober, bodo ekipe primorane t®' kom dveh oz. treh dni odigrati zapor®' doma dve prvenstveni tekmi. I 1.RAZRED D: 1. Dobrla vas 12 2. Ruda 11 3. Št. Pavel 12 4. Grebinj 11 5. Šmarjeta 11 6. Globasnica 11 7. Šmihel 11 8. Metlova 11 9. Šteben/L. 11 10. Eitweg 11 11. Galicija 10 12. Sele 10 13. Frantschach 11 14. Labot 11 10 1 1 45:17 21 7 3 1 26:8 1? 6 3 3 27:22 16 6 2 3 26:23 1* 5 2 4 12:11 12 3 5 3 13:13 11 5 1 5 23:30 11 3 4 4 20:20 1Ö 4 2 5 20:23 1Ö o 4 1 6 20:18 a 4 0 6 15:22 D d 3 2 5 13:21 t c. 2 2 7 10:23 6 n 1 0 10 12:31 / 13. kolo (24./2S. oktober): Sele Dobrla vas, Šmihel - Metlova, Št. P1 vel - Globasnica 17 23. oktober 1992 Šport Dr. Ivan Ramšak; „zaprt” za tri tekme Oster protest SAK: V sezoni 1992/93 nobenih igralcev več za reprezentanco! Neverjetno! Igralci kot Hahn (VSV) ali Wuntschek (Pliberk) dobijo po vrsti rdeče kartone in ne dobijo kazni. Igralci SAK pa so takoj „na vrsti”. Tega si SAK ne bo več dovolil in je kot protest na odločitev KFV odtegnil za celotno sezono vse igralce iz koroške reprezentance. pralci SAK zadnjič v reprezentanci? Stoje z leve: A. Sadjak, Gritzner, Willitsch, Kovačič, Fischer, Schreiber; kleče: Galo, Blajs, Preschern, Kreuter, Rohseano (na sliki manjka H. Lippusch) slika: Kogelnik 'Rezultat neresne igre SAK: le točka VSV-SAK 2:2 (1:1) SAK:, Preschern 3, Savič 4. Pappler 3, Galo 2 Certov 4), A. Sadjak 3, Ramšak 4, Blajs 3, U°schit3365' W'eSer 4)’ Lippusch 4' Gröss 3' Stadion mesta Beljak: 600 gledalcev ”0dnik: Fischer (povprečen) Lippusch (15.), Gross (86.) oz. Gilgenreiner l,