SLOVENSKA BGELA.
Odgovorni vrednik: %nl. Jnn*'/<ic.
Št. I.	V čelvertek 6. januarja 1853.	IV. leto.
Bčela o novem letu.
B0g vas živi, cvetke moje Vsih dolinic in gora! Tukaj zdaj vošila svoje Vam prinesem iz serca Po širokem se množile, Razevetite svoj obraz, Neprenehoma kalile, in hodile S lave kras!
Nabirala in hranila Vse sladčice skerbno bom, Kar medii bom le dobila, Ho za Slave mili dom. — Bog, ki vladaš moč viharja, Varuj naših rožic cvet; —• Naj nam sije upna zarja, Blagoslovi Slave svet!
F e d o v i n O 1 g a.
i.
^č je, in skoz visoka okna nekega velikanskega poslopja v rusovskem stolnem mestu Petrogradu sije bledi mesec v krasno sobo, ktere ozidje in naprava se zlata, srebra in svile leskela. Kamor se oko ozre, povsod se mu blišče nasproli dragocenosti in krasote neizmernega bogastva. Tukej visijo veličanska beneška ogledala, tam drage podobe slovecih umetnikov, lukej težke svilnate predgrinjalke, tam dragocenjena z zlatom na vdelana pogrinjala in preproge po tleh raztegnjene, lukej zlate z biseri okincane posode, tam cudournetno napravljena ura iz alabastra in lukej visi na zlati verižici težak sto in sto drazih kamnov lesketajoči svečnik, kterega neštevilne lučice skorej beli svit polnomesca otemnijo.
Pa v sredi tega bogastva, te krasote in dragocenosti kolika žalost in britkost! —
Poleg nar širje stene stoji mehko postlana postelja. Svilnata za-grinjala se gubijo s težkimi valdami iz nad posteljnega obnebja navdol in zlate vezi jih razprostirajo na levo in desno. Vse je v bogastvu, vse se blisketa v prezali krasoti. Vendar, kdo porajta na vse to bogastvo? Kdo se za vse to kej peča? Gotovo ne una bledovela človeška podoba, ki ležko dihaje z motnim očesom in vpadenim obličjem v prekrasni postelji počiva; tudi ne uni dečik, ali bolj za prav mladeneč, ki na kolenih pri postelji medli in z vročimi solzami velo roko svojega bolnega očela poljubuje; in ne una blaga deklica, ki zraven svojega brala kleče svoje objokano obličje proti nebu vzdiguje, k večnemu Očetu zdihffVaje, da bi njenemu očetu še zdravje dodelil; in tudi ne uni sivi slarček, stari, zvesti hišni služabnik, ki umirajočega skor nič men j nc obžaluje, kakor
»
lastna otroka; zakaj 011 je tega bolnika pesloval, ko je se otrok bil, je potem vse živlenje veselje in britkosli zvesto ž njim delil in je ravno tako malima otrokoma skerben prijatel in varli bil, kakor nekdaj še majhnemu, zdaj umirajočemu očetu. Se celo uni velik, videzno ošaben mož z jastroboviin očesom in černo brado je viditi, kakor bi žalosti in pomilovanja ginjen bil, čeravno se na njegovem osornem obličji le težko njegovi notranji občutki berejo. Ta sloni poleg znožja postelje in stoji dolgo nepremaknjen in molči; njegovo zgerbančeno čelo in njegov ojster pogled je zdaj na umirajočega, zdaj na britko presunjena otroka ober* njen. Težko dihajoči bolnik, žalostni starček, ihtijoča olroka, temni osorni mož — ti vsi so žalostno nasprotje neprecenjenega krog njih bliščečega bogastva, ki zdaj nar bolj živo pričuje, kako malo da za-more človeka srečnega storiti? Ubogi, umirajoči bolnik, kaj se pač on dalje za posvetno peča! Jokajoča otroka, — 11 ju oči so v solzah potopljene in oberrijene samo v ljubega očeta, ki jima bo tako kmalo odvzet in klerega živlenja za vse svoje bogastvo le za eno samo uro podaljšati ne moreta! I11 zvesti služabnik, ki ima zdaj nar večega dobrotnika in prijatla zgubiti, kaj se pač tudi on peča za bliščeče zlato in drage bisere krog sebe, zdaj ki ugasne milo oko , ki mu je vedno tako prijazno bilo! — In uni mož — njec teh dveh otrok — še celo on, vender nak! on sam se oberne od umirajočega preč in meri z velicimi očmi ne-precenjeno bogastvo krog sebe in neko posebno peklensko veselje se mu izpod temne brade smeja — on sani se proda, da se mu u sercu še drugi občutki kuhajo, kakor občutki žalosti in pomilovanja. — Klečijoči mladeneč dobro zapazi la hudobni pogled, to peklensko veselje — njegovo obličje prerudi, njegovo oko se žive nejevolje lesketa in serdite besede so mu že na jeziku; vender on molči, serdili pogled mu v očesu vgasne in zopet kleči mirno z žalostnim v ljubega očeta vpertim očesom. Mož pa, ki pri znožji slone se še bolj videzno žalostnega dela, kakor poprej. Še bolj temno zgerbanči svoje čelo in več se mu ne bere ostudno veselje v ({groznih očeh.
»Fedor! Olga!« reče zdaj tiho in pojemaje bolni oče, — »ljuba moja otroka, moja poslednja ura se bliža, vaju rajnca mati me že tje za seboj kličejo in kmalo vaju bom zapustil in vaju nikoli nikdar na zemlji več vidil ne bom! Fedor, moj sin, ali me slišiš'?"
Mladenč trepeta in vroče solze ga zalijejo. Vender se premaguje in z na pol oterpnjenim glasom odgovori: »Tukej sim, ljubi oče, slišim vaš! — Nak, nak! ljubi oče, nikoli, nikdar nas ne morete, nas ne smete zapustiti!
Sladkomilo se nasmehljaje pogleda kakor z spremenjenim očesom svoja otroka.
»Gospod kliče" reče na lo, »in prav bi ne bilo, se njegovi sv. volji ustavljati. Se malo besedi mi je danih z vama govoriti, ljubi moj Fedor! moja predraga Olga! Dobro si jih zapomnita, zakaj poslednje so vajnega rajncega očeta!"
Bolnik obmolkne in njegova poslednja moč pojemlje, med tem ko njegova otroka glasno jok zaženeta; vender še enkrat se zasveti njegovo oko in gleda milo vboga olroka j ki bota mogla, tako kinalo že, zapuščene sirote ostati.
»Fedor!" reče on, »vedno si bil dober dečik, bodi torej tudi, kadar mene več ne bo. Bodi zvest varb svoje sestre! Tebi priporočim
skerb za njeno blagostanji;! Ali jej Jioceš vedno Ijubeznjiv brat, skerben prijatel biti?"
»Da! Hočem, ljubi oče" odgovori pojemaje Fedor, „ nikoli se nočem ločiti od nje!"
Oče se zadovoljno, kolikor mu se moč dopusti, nasmehne in reče proti Olgi: »In ti Olga! moje drago, ljubeznjivo dete! ali boš tudi svojemu bratu z enako ljubeznijo vdana, s kakorsno si mene vedno ljubila'? On je vreden, da ga ljubiš, Olga!"
»Bogu je znano, da ga ljubim, tako kakor Vas, dragi oče!" odgovori Olga.
»Prav tako, moja otroka," reče oče, »Gospod naj blagoslovi to uro in vama milost dodeli, da bota lerdna in srečna v nasprotni ljubezni in skerbi eden za druzega. — In ti Ivanov — —s letni besedami se oberne umirajoči proti temnemu osornemu možu, ki je še zmiraj konec postelje stoje žalostno prigodbo gledal, — »Ivanov, moje rajnce zsiroč-nice ljubi brat, tebe prosim, imej skerb za v boge sirote, dokler nista še močna zadosti, se z viharji lega življenja bojevati. S svojo poslednjo besedo ti tedaj vse svoje, kar mi je nar drajšega, zročiin, — Ivanov, ti me gotovo ne boš v zaupanji goljfal!"
Pri teh besedah Ivanova nekoliko po vujavein obrazu bledica obide. Vidili je, kakor bi bil pobit; na to reče z negotovim glasom: »Ti pre-zgodej skerbiš, Čemikov. Bog obvari, da bi bila tvoja poslednja ura že tako blizo! Potolaži se, še veliko let boš živel, če boš enkrat to bolezen prestal!"
»To je, da" reče knez t Cernikov, »tode to se ne bo nikoli zgodilo. Moje oko bo v kratkem ugasnilo. Ivanov, stopi sem bližej! Priseži mi tukej pri živem Bogu, da hočeš mojima otrokoma drugi oče biti! Tega me zagotovi, Ivanov, in lahko bom umeri! Ti, kakor nju vujec, ju boš gotovo skerbno varoval, otroka svoje rajnce sestre! — Ivanov! v svoji poslednji naredbi s i m te varha čez nju postavil, tebi sim ju zaupal, — ta moj nar drajši zaklad - obljubi mi tedaj, da ju hočeš varvati, kakor lastna otroka!"
Umirajoči poda knezu svojo trepečo desnico in Ivanov mu seže z žarečimi persli nasproti in reče z merzlim glasom: Storil bom za nju, kar bo v moji moči, tega te zagotovim pri živem Bogu!"
»O gospod! gospod! zročite meni skerb za draga olročiča!« za-kliče naenkrat stari zvesti služabnik s Irepečiin glasom. »Jest sim ju varval, in za nju skerbel do današnjega dne — in zvest jima bom, — skerbel bom zanju, zagotovim Vas pri živem Bogu! to da meni, meni samemu zročite ljuba otroka!"
Presunljiv je bil pogled že skor ugasnjenih oči, s kterim se umirajoči v zvestega služabnika ozre, še bolj presunljiv pa ta, s kterim se nar prej dvomljivo, potem pa serdito v Ivanovega vpre, kterega divje obličje že več notranjega peklenskega veselja polajevati ne more."
»Usmiljeni Bog!" zakliče Cernikov, — »prepozno je — Gospod! ti bodi varh ubozih sirot, kterih očeta zdaj k sebi pokličeš! — Ivanov! moje prekletstvo, če - —«
Glas mu zmanjka in težko se mu glava zverne nazaj. »Bog bodi njegovi duši milostljiv!" kremlja jokaje stari služabnik in položi merzlo glavo na blazino, ktero vroče solze polivajo. Fedor glasno plaka ves prestrašen, Olga mu pade v naročje britko jokaje. Knez Ivanov stermi
— ti —
debelo v uboge sirote. Temen, temen je njegov pogled, kakor nar čer-nejsa noč in v njegovi černi duši se zbudijo vse hude, dozdaj se s silo potajevaiie strasti in temnejše in temnejše prihaja njegovo zgerbančeno celo. Poslednjič se odahne, se skloni k merliču iu z divjini pogledom v vgasnjeno oko moža, ki mu je svoja otroka, svoje vse izročil.
»Mertev je!« godernja Ivanov, „lo telo ne bo nikoli več živelo, te usta nikoli več prekletstva čez koga izrekvale!«
»Špel 11 iu Je na obličji peklensko veselje, radostno se iz pod čeme brade posmehuje, njegove velike oči se pasejo nad krasoto bogastva okrog sebe.
»Moje — vse moje!« godernja, da se koinej sliši, se naglo za veri i in gre iz sobe, le ene same tolažne besedice ne puslivsi vboziuia sirotama, klera s čisto potertim sercem na tleh medlila in druzega nič ne čutita, kakor neizmerno britkost zavoljo neskončne nesreče, da sla ljubega očeta na zemlji za vselej zgubila. Poleg mertvaske postelje poklekneta, jokala in molila. Stari, zvesti služabnik Vazil poklekne in moli ž njima in njegove solze se ž njenima družijo. Tudi on je veliko zgubil; tode njemu ni za se dosli mar, on misli le na britkost zapuščenih sirot in njegovo zvesto, Ijubeznipolno seree se trese in topi, če se v nju prihodnost ozre iu se kneza Ivanova spomni, v klerega rokah je sadaj vsa nju hrilka osoda,	(Dalje sledi.)
O (I g o v o r i
v
iih vprašanja ilrn/(va xn Ju£o»lat. pov«*»lniro.
jVlaloktera zemlja je v begu stoletij toliko prestaja, kolikor naša Goriška planjava, začetek velikih ilalianskili ravnin, imenitna zavoljo nekdaj prestavnega mesta Ogleja (Aquileja; in vrata prelepe Italie. Rimljani so tod svoje vojskne trume na Panonsko in Ilirsko in Noriško pošiljali; tod skozi so pa tudi divji narodi ob času preselovanja narodov v Europini vert silili. Tukej so nekdaj mogočni Oglejski patriarhi z vladajočimi grofovi Goriškimi in Gradiskanskimi, in potem z Benečani se vojskovali in od leta J500 naprej so se cesarske vojske tukej serdito bojevale zoper Benečane. Kaj čuda torej, da se skorej po celein Goriškem na mnogo razvalin nekdajnih mest, gradov, cerkev itd. pogostama naleti, in da se tu pa tam vojskne oprave, orožje, stare peneze, bogove itd. nahaja'? Prijatli stare poveslnice in sploh starin zamorejo tukej v resnici mnogo dobili, kar scer drugod li težko najdejo. Jaz bi hotel, da bi mogel saj količkaj v pričejočem spisu resnico tega dovoljno dokazali ali, žalibog! jaz sini se malo s povestnico pečal, ker mi moj poklic vse druge dolžnosti naklada; tudi nimam dovolj spretnega peresa, da bi od teh za zgodovino naše dežele važnih stvari mogel tako govorili, kakor bi trebalo. Ali ker sini naprošen, da naj kej na vprašanja druživa za jugoslavensko poveslnico v Zagrebu odgovorim, hočem storiti, kar za sadaj premorem.
I. Razvalin je pač mnogo pri nas od gradov, cerkev, itd. kakor na Karminski gori slari grad Ivarmiu (Corinons), stari grad verh Teržiča (Moufalcoue, Falkenburg) in Devina (Duino, Tvbain), nad Dornbergom
in Rihenbergom (jReifertberg), nad Ceriiičeni, nad Ipaui, u Vipužah, v Dobri itd., knji so ve "i del od sovražnikov razdjani, nekej požgani nekej zapuščeni in od zoba časa razdrobljeni. A a j znameniteji razvaline so v Ogleju, (Aquileja), kjer se tu ko rekoč vedno hodi po oslankih slavnega niesla, in se ludi pri vsaki stopinji vidi lu razdjano zidov je, tam zlomljene stebre, tu vidiš hišo sezidano s samimi kamni, ki imajo ali razne latinske napise, ali pa razne podobe starinske, lam najdeš podobe bogov itd.
II.	Da se človeške kosti mnogokrat najdejo, posebno blizo navadnih pokopališč, ni nobenega čuda; da se pa lam najdejo, kjer bi se jih naj manj pričakovalo, in pogostama od nenavadne veličine, to človeku misel obudi, da bi vtegnule take kosti v nekakej zvezi biti z domačo zgodovino. Tako izvem za gotovo, da so se blizo vasi Vi I ulje (blizo Cer-nič) ne daleč od kapele svetega Pelra slučajno izkopale še precej velike človeške kosti na njivi cerkvenega starašina, ki so bile v obzidanih gro-beb. Nobeden se sicer ne spomni, da bi bilo ondi kedaj pokopališče, ali bliža kapele dovolj kaže, da se ima tu na nekdajno navadno pokopališče misliti; lorej se mi leto ne zdi toliko važno. Važniše pa bi uteg-nulo to biti; da so se nekdaj (kdaj, ne vem — povem li, kar mi je od te reči nek prijatel pravil) pri našem mostu, ki je čez Sočo nastavljen, velike človeške kosti vdobile, ko so ravno most popravljali. Ravno tako so se izkopale kosti precej zunej Gorice proti jugu, na cesti, ki v Terst pelje, in scer križ poti blizo novega mestnega pokopališča, kadar se je cesta popravljala, in zraven so se tudi neke perslene posode dobile. Nekteri menijo, da so bili to ostanki iz časov Rimljanov. Pravijo tudi od vasi Merna na Terstjanski cesti, eno uro od Gorice na reki Ipavi, da so se nekje take kosti izkopale, vender pa gotovega izvediti ne morem nič. — V Ločniku (Lucinico) na zapadu eno uro od Gorice, na Soči, so se lani v vertu nekega gospoda Visini-a izkopale štiri človeške (»kostnice (.Skelette), ki so bile nenavadno velike, kakor mi pravijo. Menda •50 ondi bili o času bojev z Benečani pokopani nekoji vojščaki, ker so se ravno pri Ločniku večkrat kervavo kresali Austrianci in Benečani.
III.	Kosti, ki so se pri Vitulji skopale, so bile, kakor sim rekel, v obzidanih grobeh; druzega bi ne vedel povedali, ker sam nisim lega nič >idil. V Ločniku pa so se razun omenjenih štirih okostnic v ravno tistem vertu in o ravno tisti priložnosti lani našli penezi, kakor pravijo, benečanski. Le škoda, da mi ni bilo mogoče še zvedili, kam da so le reči prišle, da bi jih mogel sam ogledati. — Pepel v bronastih loncih se je pred petimi leti na nekem polju v Tatinskih (Tolmeinisc hen) gorah blizo svete Lueie na mostu najdel. Ravno tako je pred enim letom pri Dobi ar j u nad Ročino (blizo Soče) nek kmet izkopal na svojem polju štiri lonce, v kterili je bil pepel; dobil je tudi kosti in najdel je tudi oglje onde blizo. Od lega kraja »Doblar> bomo še zdolej kej povedali.
(Dalje sledi.)
H a j d u k i.
l\akor ima bogata Ukraina svoje hajdamake, nova Grecia svoje klefte in pallikarje, ki so jo iz barbarske sirovosti rešili pomagali, ravno tako
krije Jugo.slavia, posebno >Serbska in Turška, v svojih leninih lesovih tisučero hajdukov, ki so slrali 111 trepet divjim Turčinom. V svojih pogostili bojih s turškimi samosilniki so se že mnogokrat slavno in junaško obnesli. — Niso to divji roparji, kakor si morebiti misliš, lemuč večna nemesis turškega samosilja.
Nikdar ti hajduk ne razsaja in ropa po vlasli svojih so bratov, nikdar ne napada mirnih popotnikov. Saino svojih neprijateljev Turčinov in odertili prekupovavcev, ki vbogo ljudstvo stiskajo in derejo, ne more; gorje jim, če hajdukom v pest pridejo.
Ni treba opisovati, koliko imajo naši vbogi brati kristjani v Turčii prestati. Zatorej najdeš Slovane na Turškem le redko v večih mestih ali clo pri glavnih cestah prebivali, kamor Turki pogosto zahajajo. Naj rajši se vmaknejo v lesove in gornate kraje. Le v čas neobhodne potrebe dohajajo v mesta. Na deželi in po vaseh se najde le malo Turkov. Zakaj grozno nevarno jim je, se trije ali šlirje v kakej keršanskej vasi pokazati. Kakor mislijo Turki »da ni greha Serbina vmoriti", ravno tacih misel so tudi Serbi o Turcih.
Turško gospodarenje in sploh celo obhajanje Turkov s kristjani, kakor tudi samosilno izverševanje sultanovih fermanov(ukazov), je glavni vzrok, zakaj se v donešnjej Bosni, Hercegovini, Bulgarii, Albanii in v nekdajnej Serbii toliko hajdukov najde. Človek, kterega postava krivice in samosilja ne brani, si gleda sam pravico .najti. Turški Slovan more le tedaj mirno živeti, ako ni Turčina blizo. Ce Turčin kristjana napade, mora koj, če noče svojega živlenja vagati, vse popustiti, kar mu je ljubo in drago, v gore pobegnuti in se tam hajduškega živlenja poprijeti.
Turški hajduki so sploh prav berhko opravljeni z britkiin, svetlim orožjem na strani. Mnogi hajduki so si veliko slavo pridobili; še dan današnji žive v ustih prostega naroda. Med druzimi se imenuje Bajo Pivlanj in Liinunj v Serbii. Šteli so po 100 in še več tovaršev, s kte-rimi so se po letu v Bosni in Hercegovini shajali, po zimi po bregovih Jadranskega morje stanovali. — Verh tega so branili pobrežje Jadransko pred roparskimi Turki, p. Jankovič Stojan, Senjanin Ivo, Smiljanič llia, ho Golotrb, Komnen Barjaktar in še mnogo druzih v narodnih pesmih poslavljenih junakov. Med vsimi naj bolj znan je bil pa Starinja Novak. Mnogo reči se o njem pripoveduje in scer ne samo od kristjanov temuč tudi od Turkov, če je ravno že pred 400 leti živel. S takim nadušenjeni se govori o njem, da bi človek mislil, Novak še sedaj živi ali da je pred kratkim junaško sinert storil. Nad cesto pred Sarajevim se najde na korenu gore Romanje v vasi Kačani skala, od tamošnjega ljudstva še dan današnji »Novakova stiena" imenovana. Tukaj, pravijo, je Novak v svojej starosti prebival, na cesti, ki memo pelje, svoj plajš razpro-sterl in zraven svojo sabljo v zemljo zasadil. Starinja Novak se je rodil v Kačanih, je imel dva sina Gruja in Tatomira in brata Radivoja, kteri so se ž njim vred celo svoje živlenje proti Turkom bojevali.
(Konec sledi.)
Z m e s.
Xeljn jezlkoziianaka o novem letu
v s i m Slo v ene o m, posebno p i s a l e I jem slovenskim v
prevdarek.
(Spisal J. N — t — 1.)
Oosposki Slovenci se priporočujejo odhajaje namesto po domači šegi: »z Bogom,« »zdrav (ostani), »zdravi...(ostanite)« — po pluje: »se priporočim." Neki Jugoslovan (ne Slovenec), učen mož, se je Slovencoin čudil, da ne rabijo v tem primerleju glagola nedoveršivnega: «se pripo-ročujem.« Vsi drugi Jugoslovani — je rekel — rabijo v temin enakih primerlejih t. j. v sedanjem času, dokler se kaj dela ali godi,— posebno nepogojno v določnem naklonu ali načinu govore — glagol ne-doveršivni n. pr. »preporučujem se," — »preporučujem (ne; prepo-ručim) vam ovu knjigu," — »zahvaljujem« (ne: zahvalim) i. I. d.
Ker sein popred tudi jaz tako govoril in pisal, kakor drugi Slovenci, se rni je iz perva zdelo, da Slovenci vendar le prav govorimo, govore: se priporočim, zahvalim i. t. d., ker človek, glagol »se priporočim," ali »zahvalim" komaj izrekši, to (eno) djanje že dokonča, gla-golske oblike »priporočam,« »priporocujcnij** » zahvaljujem" pa kažejo, da se djanje dalje godi, ali ponavlja.
Popraševaje se pa po velevanju naših slovnic: kaj delam? kaj delaš? i. t. d. — sem si inoral odgovarjati: priporočam, priporo-čujem se, zahvaljujem, ne: priporočim se, zahvalim itd.
Da bi zvedil, ktera je kriva, ktera prava, sem prebiral nato nalašč spise staroslovenske in drugih slovanskih narečij, skerbno jih primerjaje slovenščini. In glej, kmalo sem se prepričal in z inenoj vred se je prepričalo tudi več izverstnih pisateljev slovenskih, da je naša raba kriva, ptuja. Navzeli smo se je, (razun ogerskih Slovencev) uče se po šolah toliko let samo ptujih jezikov in v ptujih jezikih, kteri nimajo kakor slovanski za doveršeno djanje posebnih oblik, ampak za oboje eno samo. Po omikanih Slovencih se je zatrosilo nekoliko te napake tudi med priprosto ljudstvo, ktero vendar veliko manj plujčuje kot pisatelji in drugi —• omikani ali izobraženi Slovenci.
»Longum iter per praecepla, breve et efficax per exempla." Razsojuj toraj pra\do vsak sam po izgledih. Gre za izvirno lastnost našega jezika, ktera se v tej reči čedalje bolj zgubiva. Pravda je toraj imenitna, ne abecedarska. Prosim te zato, spoštovani bravec! prebiraj, primerjaj in preudarjaj pazljivo, preden razsodiš.	(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
*	Naše slovensko slovstvo, ki je v preteklem letu za neklere prav koristne in lepe knjige naraslo, bo kmalo spet z novimi bukvami obogateno. V 14 — 16 dneh namreč bodo izšle po celej Slovenii dobro poznane »Drobtince za leto 1 8 53", ki bodo tudi, kakor prejšne sestrice, neki prav izverstne.
*	Od novega leta izhaja v Zagrebu pod vredništvom g. M. Mrazo-vica nov pravdosloven časopis »Pravnik« vsakega petka na pol poli,
— s —
Donašal bode vse, kar se pravdoslovslva sploh vtiče. Ni dvomiti, da bo ta toliko potrebni časopis vee podpore našel kakor »Pravdonosa. Po pošti prejeman velja na pol leta 2 gld. 30 kr. sr. — »Narodne novi ne" izhajajo z uradnim oglasnikom kakor doslej vsak dan ra-zun nedcl in praznikov. Verli tega jim bo pridjana vsak teden leposlovna priloga »Danica." Oba lista veljata po pošti prejemana na pol leta 6 gld. sr. — Danica sama pa 1 gld. 30 kr. — Kakor imamo Slovenci »Novice« osnovane, blizo tako so tudi ilirske »Gospodarske Novine« napravljene, ki od novega leta pod vredništvom g. Drag. Rakovca, vsak leden pol pole, v Zagrebu izhajajo. Naročnina s poštnino vred znese na pol leta I gld. 30 kr. sr. Gre upali, da bojo tudi med nami Slovenci več prijateljev najdle.
*	V Ljubljani so izšle nove molilevne bukvice za našo mladino pod uaslovom: »Stezica v nebesa" ki so neki s prav zalimi podobicami olepšane. Na svillo sla jih dala g.g. L. Jeran in A. Zamejc. Veljajo prav lično opravljene samo 5 kr. sr.
*	Poljski časopis »P r z y j ac i e l d o m o w y« bo tudi v novem letu na celej poli izhajal in bo donašal zgodovinske reči, narodne povesti, živ-lenjopise, gospodarske in rokodelske reči i. t. d. Na pol lela velja ti list 2 gld. sr. — Prav lahko razumljivo se piše v tem listu poljščina.
Slat eiiske novi«?.
*	Okoli srede mesca decembra je bilo v Reki d.ngo gledišno predstavljen je. Igralo se je „Po s unč a no m zahodu" prav izverstno. Dvorana je bila gledav.cev prenapolnjena.
*	Naše društvo sv. Mohora prav veselo napreduje. Oglasilo se je doslej že 670 društvenikov.
Sniešiiice. »Lenoba!" zarezi oče nad svojim sinom »ti še ležiš in solnce že tako dolgo sije!" — »»Hu! sim mar jez kriv« — odgovori sin in se kramži, »da solnce pred dnevom vzhaja'?"«
Enkrat vprašate dve lepo nališpani in po obrazu pobarvani ženski nekega ptujca, kaj da o francoski modi misli'? »Gospe!" odgovori plujec ne zamerite, jez se na malarije nič ne razumim."
Pregovori. Ktera koza se rada drega, ima pobile rogle. — Pogorjanci pleve sejejo (t. j. sneg gre.)—Je šel v Beč, pa ga ne bo več. — Hodi okoli dela ko mačka okoli vrele kaše. — Je moder, da ptice glas razumi. — Se derži, kakor da bi po celi vesi jesih spil. — lina tolko penez, ko žaba perja. — Laž je ključ h kraji.
— Njemu nikdo na glavo seči n<> more, — Svobodno trebuh na klin obesi. — Eden rogel se mu že žuli. — Delo mu smerdi, delo ga peče, delo bi ga vjelo, delo ga boli. — Pri delu tolko opravi, ko žaba pri orehu. — Dobro mu je, ko kosu v kobači. — On je na same smehe. Hiša mu bo skoro po bobnu zropotala.
ZitMluvit-e. 1. Bingelj binglja, krehelj krehlja, bingelj doli pade, ga krehelj popade. — Kaj je to? — 2. Kri nosi, kri tlači, pa vendar kervi nima? — 3. Spredej bit, zadej bit, v sredi pa nit. Kaj je?
Nalisnil; Feril, Žt Kleimnajr y Celovcu,
t <i
SLOVENKA IMELI.

Poducen in kratkočasen list.

Vredil in izdal:
Anton Jane ži 6.
Celerli tečaj.
7
V Celovcu 1853.
Natis„ii Ferd. ž l Klei

•JL1
i

1
Ml	ni n^ubo«!
': isbsi ni i<W>''
v


i * • v 1 k .1) 1» ^ INliH*
.11 m :ii n i « «-A x '
■