Za poduk \n kratek eas. Slovenski kmet 1000 let pod neniškim go- spodstvom. III. Od Karla velikega do Presmisla Otokara zgodilo je se Sloveacem to, kar še danes britko dirae vsakega izmed nas: potisnili so aas Neraci uazaj do sedaaje narodae meje, ki reže od Radgone nad Arl, Labod, Gospo sveto, Celovec, v Beljak na Koroškem Iztrebili so naše pleme aa Svičarskem, Bavarskem, Predarlskeni, Tirolskem, Salcbnrškera, goraje- ia spodaje Avstrijskem, pa še iz velikega dela Koroške ia Stajerske. Od Preiaisla Otokara aaprej stoji narodaa meja nepremakaeaa z malirai izjemki. No pa res, s ceskim kraljem Otokavjem 1'remislom, ki je bil nekaj časa tudi štajerski vojvoda, zaeela se je Slovencem svitati prvio zarija bodoče bolje osode. Ta vladar je aamreč začel meščanstvo aasproti grajščakora podpirati. Tudi je dal maogim grajačakom roparjem grade razdreti, kar je prvič vbogemu slovenskemu kmetu namignilo, da ne bode ajegovo robstvo vekomaj trpelo, da tudi nemškim grajšeakom ia naselnikom utegne doteči jibov čas. Kralj Matjaž bil je ogerski kralj pa ni veliko manjkalo, da bi ae bil postal tudi štajerski vladar. Dosta, slovenski kinet si ga je za vselej zapomail, ker mu je bil naklonjen ter grajščake brzdal pa tudi opominjal, naj z lijiia Moveški ravnajo. Nekokrat je svoje pridvorske grajščake po mastnem obedu povabil v viaograd. Kralj sam aleče auknjo, vzame raotiko ia zaone kopati. Jedaako storiti ukaže grajšeakom. Ti so potem za kraljem mabali z motikami trdo grudo ia kopali, da so kar sopihali. Potili so se, da so bili raokri kakor miši. Naposled zastavi kralj motiko, se obrne h grajščakoia rekoč: glejte, tako težko prideluje kmet, kar vi tako lebko zapravljate; zato imejte nsmiljeaje z njira. Slovenski kraet pa si je kralja Matjaža dobro zaporaail. Preveo mu je pretresla otožno srce nepričakovaaa kraljevska blagorlusaost. In glojte, čndo! Stotine let vsabaeai vir pesenski zopet oživi in slavi kralja Matjaža v aarodai pesni, ki pripada rned aajstarše, najlepše sloveaske pesniške izvode. Prvi izmed vladarjev iz prevzvišene hiše Habsburške pa se je za kmeta poaebao začel zaaimati cesar Maksimilijaa. Rad se je spominjal tega, da ao Habsburški grofi aekdaj plug imeli v svojem grbu in je toraj začel stan, kateri s plugom dela in skrbi za vse druge, bolje čislati ia ga podpirati več, kakor vladarji pred njim. Kakor je nanireč Premisel Otokar podpiral meavaue proti grajšcakom, tako so Maksimilijan in ajegovi aasledniki začeli braaiti kmeta. Ta brarnba bila je s prva le aezBatna a čedalje obširaeja in kropkeja. Maksimilijaa dal je zapisovati v posebae javne kajige — urbarie — posestva grajščakov z vsem, kar iiaajo od kraeta tirjati po dosedanjej aavadi. S tem je botelv zabraaiti aadaljšnje preoblaganje kmeta. Stajerskim sloveaskim kmetom je še posebič dovolil, da saiejo svoje vino vsak slobodno skrčmariti ali pa prodati kolikor le mogoče drago. To prej ni bilo dovoljeao, ampak grajščaki so kmetom vinsko ceao trdao nastavljali, draže ai smel nihče viaa inam prodati. Njegov vauk vojvoda Karl je kmetora dovolil puške imeti in preobilno zverjad streljati. Grajščakom pa je z ostrirai kazaimi ae pogrozil, če bi ajihova zverjad kraetora preveč škode delala. To je grajšeake precej včipnilo. Veadar še lmje za nje bilo je posebao sodišče, katero je vojvoda v Gradci astaaovil, aamrec: t ajno svet o valstvo. To je dobilo pravico ia nalog sprejemati pritožbe vsakega človeka zoper grajačake, tedaj tudi od slovenakega krneta. Takšne aaredbe so pa med kmeti hipoma pro- badile nekšno zavest, spomin na pretekle-boljše čase. Začelo je raed ajirai vreti in kmalu jih napoti aepremisleaa aaglost v trikrat pnskušeno puataaje in upiraaje proti grajščakora. Trikrat so se vzdignoli, posebao aa sloveaskem Stajerskem. a vsekj bili so strabovito pobiti in od straai aemškib grajšcakov po nepotrebaej grozovitosti kazaovani. (Dalje prihodajič.) Sinešnica 49. Učitelj vpraša faatiča: zakaj so v koledarji uekateri daevi rudeče barvani? Faatič, krčmarjev sin, odgovori: ker se take dai pogosto ljudje tepejo in še časib katerega ubijejo.