Tudi štrajk ni zalegel Novo naselje Dvori/Preska v Grosupljem, katerega avtor, inž. Drašler, je za projekt dobil Prešernovo nagrado, je bilo nekaj časa prodajni paradni konj grosupeljskega gradbenega podjetja. Reklame so se vrstile celo na televiziji in mnogi smo se odločili, da zamenjamo svoje življenje v drugih krajih, zlasti v Ljubljani, za življenje prav v tem grosupeljskem naselju vrst-nih hiš. Od 46 jih je zdaj vseljenih kakih 232, prodane pa so vse, čeprav nekatere tudi že iščejo novega kupca. Zdaj pa sledi naše razočaranje. Ne samo, da ni telefonov, za katere so nam y GPG ob nakupu zagotavljali, da »ne bo pro-blema« (med nami so poleg obrtnikov in novinarjev tudi neka-teri drugi poklici, bi brez telefona ne morejo), ne samo, da nam je celo že marsikdo v KS Grosuplje dal vedeti, da smo nezaže-leni priseljenci, ki imamo menda preveč zahtev - žal smo se prav mi znašli v najtršem primežu toplarne ob Grosupeljščici. Dve leti že traja naša bitka za urejene odnose, pač take, kakršni so v navadi v vsaki pravni družbi. Ne glede na naše proteste je občina v začetku leta 1989 sprejela odlok, ki nas Dvorajane (kolikor vem, edine poimensko) zavezuje, da moramo biti prik-Jjučeni na toplarno in se nimamo pravice ogrevati na noben drugi način. Vse lepo in prav, gledano ekološko bi bilo to treba celo pozdraviti. Toda posledica odloka in pravilnika, ki iz njega izhaja, je, da je toplarna v položaju zaščitenega monopolista, ki je doslej uspešno privijal izvršni svet, da mu je potijeval cene, te cene pa so takšne, da v Sloveniji nimajo tekmeca v višini (poleti, ko toplarna ni obratovala, je zahtevala od lastnika hiše, velike 180 m , nič manj kot 1.700 din na mesec!). Prosili smo, naj bodo naši odnosi urejeni od hiše do hiše, s pogodbami, saj so tudi hiše različno velike in je v njih različno število ogrevanih prostorov, kakor si je notranjost pač kdo zamislil. V pogodbi bi tudi moralo biti urejeno lastništvo nad osnovno napeljavo, določeno, do kod je za toplarniške vode dolžna skrbeti toplarna in od kod uporabniki njenih uslug, določeno bi moralo biti, kakšen je način plačevanja, torej pavšal ali kalorimetri. Naši poskusi dogovorov so se razen v nekaj dokaj brezplod-nih sestankih končali z dopisom direktoija Komunalnega podjetja, da je njihova dejavnost splošnega družbenega pomena, da so zato tu občinski odloki (beri zakoni), pogodbe pa nepotrebne. In da če nam kaj ni po volji, naj lepo protestiramo pri Izvršnem svetu. Poskusili smo na neurejene probleme, ki se vlečejo že v tretjo kurilno sezono, opozoriti tako, da smo poleti, ko ne kuiijo, nehali plačevati položnice. Nobenega odziva razen nekaj tožb, popolnoma neutemeljenih, saj mene na primer tožijo za čas, ko sploh še nisem bil vseljen. Tudi precej drugih evidenčnih maJomarnosti bi bilo mogoče nažteti. Na novi izvršni svet se torej obračamo s tem pismom kot s prošnjo za arbitražo v nasledryih točkah: 1. ali je korektno, da občinski odlok zavezuje samo nas v Dvorih/Preski na priklop na drago toplarno, medtem ko niti stare šole v občini niso uspeli preprieati, naj se priključi; (več priključenih bi pomenilo nižjo ceno na posameznika); 2. zakaj ne deluje komisija za nadzor dela toplame, v kateri bi moral biti tudi zastopnik Stanovanjske skupnosti Dvori/ Preska? 3. ali res ni mogoče pogodbeno urediti načina plačevanja orgevanja, časa kurjenja, temperatur in lastništva nad toplovodi za primer poškdobe? 4. ali je pravilno določeno, da se smatra za priklop na toplamo datum priklopa na gospodinjski tok, ko dobro vemo, da si zaradi dragega toka graditelji prizadevamo čim prej pri-praviti en prostor za pridobitev gospodinjskega toka, potem pa gradimo naprej še mesece, preden sploh centralna kurjava (pride na vrsto? V prepričanju, da bi bilo z nekaj strpnosti (in maiy občin-skega strahu pred razkrivanjem neumestne, predimenzionirane toplarniške investicije, ki zdaj s svojim obratovanjem bremeni naše žepe) mogoče naše sodelovanje s toplarno urediti v medse-bojnem spoštovanju pravic, vse občane Grosupljega pozdrav-Ijamo in jim voščimo za praznik! Stanovanjska skupnost Dvori/Preska predsednik zanjo BORUT SVETELŠEK