p<>Stnini olaCona v protovlnt Maribor, četrtek 17 oktobra 1935 Ste - UlIBORSKI Leto IX XV!', : izmmmtOKmsi^Jzas* Cena 1 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprav* 2465 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1S- uri ' Velja mesečno prejemati v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi pq ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „4utra" v Ljubljani / PoStni Čekovni račun St. 11.409 JUT MM Lavalova posredovalna akcija pronadla Lava! le skušal doseči sporazum v abesinska zaetevs - Italijanske zalitieve nesoreiemljjive - Angle ža vlada defi&v*t:vno odklonila Lavalov predlog in ga pozvala, da se v imenu Pranciie takoj odloča za Ženevo ali Rim lavalov predlog PARIZ, 17. oktobra, Ministrski pred- Anglija se ne vda Vsi listi razpravljalo obširno o novi sečnik in zunanji minister Laval napenja Lavalovi akciji za sporazum, so pa sko-vse siie in je pričel zopet novo akcijo za ra- nedeljeno mnenja, da ne bo nobene-Sporazmnno ureditev vzhodnoafriške ] Ka uspeha. Vlada Anglije ne pristane na zadeve. Izdelal je načrt, katerega je v j nobeno obliko sporazuma, ki ne bi doto-glavnih obrisih udi že sporoči! preko, £ala takojšnjo umaknitev italijanskih če ' Pcslanikov Italijanski in angleški vladi. Ta njegov načrt obsega sledeče: Italija »aj prekine svoje operacije proti Abesi-Tfj-i im ostane na sedanjih položajih, po-, •najina Tigre se proglasi za samostojno kneževino, Italija dobi pokrajini Harar 'n Ogaden, Abesinija se postavi pod mednarodno nadzorstvo s posebnimi Pravicami Italije, dobi nadalje lastno luko z izhodom na morje, eventuelno Zei-lo v angleški Somaliji, in ves ta sporazum se sklene s posredovanjem Dru-š'va narodov. Stališče (Italije in Anglije Predlog za sporazum, katerega je iz-jjeial Lava), ima predvsem namen za-vkči pričetek izvajanja sankcij proti 'tnlii in poizkusiti vse, da bi se izbegnll konflikt, ki bi prisilil Francijo h končni °dločitvi v dilemi med Rimom in Ženevo, odnosno Londonom. Vse pa kaže, da ima Lava'ov predlog zelo malo izgle-dov, Italija bi končno bila pripravljena *POKa]ati se in opustiti nadaljnje vojaške operacijo, ki ji itak delajo velike težkoče >n ne pc ekajo tako, kakor je pričakova-•a, toda nikakor se ne bi mogla zadovoljiti le s pokrajinami, ki ju nudi v pred-1(>gu Francija, ker sta obe povečini puščavi in ne bi imeli od njiju posebnih koristi, Mimo tesa bi se morala ustaviti *%>( vsa akcija sankcij v Ženevi. Še Vež e ovire kakor Italija pa stavi An-ki zahteva za podlago vsakih pokanj ne samo prekinitev sovražnosti bojiščih, ampak !udl takojšnjo umaknitev Italijanov iz zasedenega ozemlja. Francija v precepu LONDON, 17. oktobra. O Lavalovi **iiciji za sporazum se naglaša tu, da je francoski, ministrski predsednik zaprosil ^ko v Rimu, kakor v Londonu za 10-diievni rok, v katerem naj bi se sporaz-u>n v glavnem dosegel. Ako Italija njegovih predlogov v tem roku ne sprejme, potem prenehajo za Francijo vse Zveznosti napram Italiji in se brezpo-Sojno pridruži izvajanju vseh sankcij, Naenkrat je ui Lavalov namen odgodi-jey izvajanja sankcij in preprečitev od-j°£ueišega nastopa proti Italiji. Francija ie 2ašla namreč v zadnjem času med dva °Snja. London zahteva brezpogojno, da Francija pridruži njegovim zahtevam, j; tol pa zahteva od Pariza, da se ne priključi Italiji samo v abesinski zadevi, iz Abesinije. Nekateri listi pišejo zeL odločno in pravijo, da ni mogoče državi, ki jo je ves svet stigmatiziral kot napadalko, priznati nobenih teritorialnih koncesij. Razen tega Anglija ns bo umaknila niši ene svoje ladje, niti-enega svojega vojaka iz postojank, v katerih se je pr'pravila za vsako eventuelnost. Ako se It3fiia ne ukloni, bo Anglija uporabila vsa sredstva, tudi orožje. S tem v zvezi pišejo tudi italijanski 1’sti, dn se zdi, da si Anglija naravnost želi vojne z Italijo. Zaradi ega pravijo, dsi bi sedaj Italija mogla obdolžiti Anglijo pred Društvom narodov kot izzivalko spopada. Italijanske zahteve RIM, 17. oktobra. Mussolini je odgovoril l avah*, da zahteva vse doslej zasedeno oaemlje za Italijo, vse ostale pokrajine Abesinije se spremene v mandatna ozemlja, ki sc dodele večinoma Italiji, Sem bi spadala tudi Adis Abeba, Le provinci Šoa in del province Tigre bi ostali cesarju, bi pa postal? angleško interesno ozemlje. Anglija odklonila Grazianija in se pričakuje vsak čas sr dit spopad, Askar{3 d©Ee?tiirs?f© ADIS ABEBA, 17. oktobra. Semkaj je prispela s j severnega bojišča vest, da >3 pobegnilo iz italijanske vojske na abesinsko stran 1000 eritrejskih askarijev. ki bodo že danes prispeli v Makalo. S seboj vodijo več strojnic, topov in celo lažji tank. Italijanska letala skušajo ovirati njihovo pot v Makalo. Italija in Anglija LONDON, 17. oktobra. Iz Italije je bila odposlana v Libijo sedaj nova divizija italijanske vojske. V Libiji iinajo Italijani sedaj že pet divizij. Z ozirom na to se vrše tudi priprave v Egiptu z mrzlično naglico. Javno mnenje Egipta je vedno bolj za nastop v pomoč Abesiniji. Poseben odbor je izdal tudi zadeven proglas, ki ga je podpisal popularni princ Omar Tusum. Ves Egipt postaja ogromno vojno taborišče. LONDON, 17. oktobra. Angleška vla-|prav nikjer nobene resne volje, da bi se da je na sinočnji seji definitivno odklonila Lavalov predlog in italijanske zahteve. Obenem je sklenila pozvati energično Lava?;*, da se v imenu Franclje odloči ali za politiko Anglije H društva narodov, ali za Italijo. Priprave m nove krvave Na nobeni front? ni vež^h dogodkov, povsod se pa pričakujejo večp poročevalci, da je ras Hajalejula prekoračil reko ”r;cb. Prav tako se tudi ovra č;i italij?.'. demanti glede vdora abesinskih čet v Eritrejo severno od gore Musa Ali. Italijani se pripravljajo na se Akcija Getalcev LONDON, 17. oktobra. Poročila z abesinskih bojišč dokazujejo, da ni nikjer večjih in pomembnejših dogodkov. Italijani se drže večinoma v svojih postojankah ter pošiljajo v Abesinijo le letala, da pregledajo gibanje abesinskih čet in vršijo bombardiranje. Včeraj so italijanska letala prvič dosegla železnico Džibuti—Adis Abeba pri postaji Eren, niso je pa bombardirala. V okolici Makak so vrgla nekaj bomb na vojaške oddelke Prav tako so bombardirala iz zraka tudi kraj Ambalagi in nekatere druge kraje. Priprave sa ©Jenzive Zavzetje Aksuma se je izvršilo brez vsakih bojev iu se je mesto prostovoljno. vdalo, ker Ahesinci niso hoteli, da bi se zanj vneli boji, v katerih bi bila lahko porušena tamkajšnja dragocena svetišča koptskih kristjanov. S severnega bojišča zanikajo Italijani, da bi bili Abe-sinci prekoračili reko Marcb in Sctit ter vdrli v Eritrejo, nasprotno pa poročaio tako francoski. verni fronti na prodiranje in napredujejo njihove čete polagoma proti abesinskim postojankam severno od Makale. Istočasno so pa začeli tudi Abesinci prodirati proti Italijanom. V prvih spopadih so bili Italijani presenečam nad odpornostjo Abesincev. Splošno se pa sedaj pričakuje vse od uspehov na jugu. Le ako se generalu Orazianiju posreči napredovanje na jugu, 1)0 mogoča nova ofenziva tudi na severu. Po*©žaj v Ogadnu PARIZ, 17. oktobra. Po vesteh iz Dži-butija prodirajo Italijani s približno 60 tisoč možmi vzdolž meje angleške Somalije proti severu v Abesinijo. Abesincev italijanska ofenziva ni presenetila in so sami med tem že pripravili protiofenzivo. Tu koraka proti Italijanom ras Šiba. Veliki oddelki Abesincev prodirajo z kakor drugi nevtralni ‘ veliko naglico proti vojski generala v dogledni bodočnosti izdali novi politični zakoni: o tisku, strankah in zborovanju ter o volitvah. Tudi JRZ se ja ustanovila m organizirala po starih določilih o strankah. V vseh teli mesecih ni spremenil še uiti en sam zakon! Napovedi g. Žebota Današnje »Jutro« prinaša pod tem naslovom: »V nedeljo je bil pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah shod JRZ. Govoril je bivši narodni poslanec g. Franjo Žebot. Med drugim je sporočil zborovalcem, da se bodo še v teku tega tedna izvršile iz-premembe na županskih mestih v Ljubljani in v Ptuju ter da bodo potem sledile spremembe tudi glede vodstev v ostalih občinah, kjer se je »pokazala potreba po takšnih spremembah”. Kar se tiče Ljubljane in Ptuja, g. Žebot ni povedal nič novega. Obe mesti spadata pod zakon o mestnih občinah in nimata izvoljenih mestnih svetov. Zato je javnost že pripravljena, da b"'.'!.a dobili nove župane in nove mestne svete, kakor se je to že zgodilo v Mariboru in v Celju. Drugačna pa je stvar z ostalimi občinami. Za nje velja splošni občinski zakon in dobile so J. 1933 izvoljene občinske odbore. Odstavitev župana ali celega občinskega sveta je v teli občinah mogoča le v izredno redkih primerih, ki jih zakon izrecno našteva. V „Jutru” smo pred tedni o tem že pisali. Napoved g. Žebota je zato le prazna grožnja.« Ite (etištu dstmue ftalMike Če na! zmaga, nal zmaga svobodno Besede ministra brez portfelja g. dr, Mihe Kreka, ki si jih je treba zapomniti Na sobotnem shodu JRZ v Tržiču na Gorenjskem je dejal g. minister brez Marveč ji da tudi zagotovilo, da bo fran- portfelja dr. Milja Krek: J°ska vojska v primeru potrebe branila j »Sedanji vladi ne gre pač za tem, da alijo pred eventuelnini napadom s stra- to bolno hirajoče javno življenje uredi 111 NemCije. Sedaj se Laval trudi, da bi in spravi v mirnejše tokove, da ga bo Pomiri! tako Italijo kakor Anglijo in do 11 »d Londona čim več zagotovil za varnost Francke v Evropi, v Londonu Da naglašajfo, da so te garancije že dali rt Kavo> da se bo Anglija vedno držala °*oeii pakta Društva narodov. do mogli kmalu prevzeti tisti, ki jim narod.zaupa in jim v svobodnih tajnih volitvah poveri to pravico Če je politika sedanje vlade narodna, če pridobiva vase zaupanje, bo uspela, če ne bo propadla. Če naj zmaga, naj zmaga svobod- no; če ne mor© svobodno zmagati, naj propade. Odklanjamo vsak pritisk, vsako grožnjo, vsako sodelovanje organov javne varnosti pri političnem delovanju.« To iziavo si je treba dpbrp zapomniti! Iz Beograda prihajajo namreč vesti o možnosti razpusta narodne skupščine, še preden bodo sprejeti novi politični zakoni, med katerimi je tudi zakon o volitvah. Ako se to zgodi, bodo nove volitve javne, ne taine. Sicer pa ne vidimo PREDSEDNIŠKA KANDIDATA, BEOGRAD, 17. oktobra, Vlada je postavila za svojega kandidata za , novega predsednika Narodne skupščine ministra Komnenoviča, opozicija pa bo strn:eno glasovala za dosedanjega predsednika dr. Čiriča. ZASTAVE SE VRAČAJO. BEOGRAD, 17. oktobra. Ministrski svet ie včeraj sklenil sestavo raznih zakonov, med katerimi je tudi zakon o zastavah, ki dovoljujejo znova izobešanje slovenske, hrvaške in srbske zastave. FOTIČ SE POSLAVLJA. PARIZ, 17. oktobra. Včeraj se je tu poslovil od Lavala novi jugoslovanski poslanik v Washingtonu Konstantin po-t|č, ki je bil Ob tej priliki odlikovan z redom častne legije druge stopnje. ANGLEŠKE VOLITVE. LONDON, 17. oktobra. Angleška vlada je sklenila izvesti volitve v parlament 14. novembra. V Mariboru, dne 17. X. 193.5. ..................... Samim jp Naše materinstvo in odprava plodu Uvedba legalizacije splava iz socialnih razlogov — Pomembna zdravniška resolucija — »Bela kuga" v Mariboru in njene posledice - Največ je tekstilnih delavk... V današnjih izrednih časih se je kriza zagrizla že prav v človeško spočetje. Kako pereče je postalo to vprašanje tudi v naši državi, nam pričajo stvarne in dolgotrajne debate na zdravniškem kongresu, ki je bil te dni v Beogradu in ga je sklicalo Jugoslovensko zdravniško društvo. Med navzočimi zdravniki je bilo največje zanimanje za vprašanje našega materinstva in odprave plodu. Pri-nas je bila doslej dovoljena le medicinska indikoija, to se pravi, da je bila zakonito dovoljeno odprava ploda le če so za to bili zdravniški razlogi. Mimo dovoljenih splavov pa se vršijo pri nas, kakor tudi drugod v veliko večjem številu splavi na skrivnem, ki so pri nas kaznivi, v nekaterih državah pa so dovoljeni iz socialnih razlogov. Okrog vpra šanja, naj bi se tudi pri nas dovolila socialna indikcija za odpravo ploda, pa se je vnela na zdravniškem kongresu ostra debata. Nekateri zdravniki so bili odločno proti socialni indikaciji, ostali pa, ki so tvorli večino, so naglašali in dokazovali r.ujno potrebo uzakonitve odprave ploda iz socialnih razlogov v naši državi. Pri glasovanju jih je glasovalo 80 za, 50 pa proti legalizaciji socialne indikacije za odpravo ploda. Z istim številom glasov je bila na kongresu sprejeta tudi pomembna resolucija o našem materinstvu in odpravi ploda. V resoluciji ugotavljajo naši zdravniki, da število splavov vedno bolj rase. Zato zahtevajo najizdatnejšo socialno zaščito in ekonomsko pomoč za družine, za matere in za noseče žene. Zakonito zaščito zahtevajo tudi za nezadostno preskrbljene nezakonske ir. druge otroke, ki jih starši ne morejo preživljati. O odpravi ploda so zdravniki razpravljali z raznih vidikov ter menijo, da je nujno potrebno pomagati predvsem revnim slojem pre'-bivalstva in takim, pri katerih se ne kaže tendenca za odpravo telesnega ploda, na račun in obdavčenja predvsem bogatejših in višjih slojev, pri katerih te tendence prevladuje- Ta pomoč bi morala biti socialna, ekonomska, kulturna in državna. Za to zahtevajo zdravniki revizijo nekaterih paragrafov kazenskega zakona; ki zadevajo odpravo ploda, in priznanje mimo medicinske indikacije tudi rasno-biološke, duševno-higijensko in socialno ekonomsko indikacijo za odpravo ploda. Vse to pa je potrebno tako uzakoniti in regulirati, da bi se vršile odprave telesnega ploda pod optimalnimi strokovnjaškimi pogoji! sodobne medicine, za siromašne pa naj bi bile brezplačne. Končno so zdravniki v resoluciji zahtevali še takojšnjo ustanovitev centralnega urada za zaščito mater in otrok pri ministrstvu za socialno politiko, ali pri ministrstvu za narodno zdravje. Za resolucijo, ki pomeni velik napredek v socialni politiki, je v najširših plasteh našega naroda veliko zanimanje. Sicer se nadejajo nekateri zdravniki od uzakonitve socialne indikacije za odpravo ploda novih nesreč, drugi pa so zopet prepričani da je prava dobrota zlasti za revnejše sloje. Zakonito dovoljeni splavi so bili bolj redki in ni nobena tajnost, da se vršijo v velikem številu na skrivnem ter da imajo cesto hude posledice, ker jih je povzročila nestrokovnjaška ro ka. Statis tka kaznovanih grehov nam pove, da obsodijo naša sodišča z leta v leto večje število nesrečnih mater, ki so se pregrešile nad svojim telesom. Pove nam tudi, da jih je mnogo, zlasti mlajših nezakonskih, ki so postale zločinke svoje krvi. Koliko je spočetih in rojenih nedolžnih otrok v nesreči, za katere bi bilo bolje, če se ne bi rodili! »Bela kuga«, kakor imenujemo z drugimi besedami odpravo ploda, je tudi v Mariboru zelo razširjena. Ne mine skoro dan, da ne bi prepeljali mariborski reševalci take nesrečnice v bolnišnico. To opažamo v Mariboru že več let- Med nesrečnicami pa so vseh starosti od 17 do 42 let. Vse, pa, ki jim nudijo prvo pomoč mariborski reševalci, so iz vrst delavskih slojev. Največ je med njimi tekstilnih delavk. Boljše situirane si pomagajo na druge načine. Zdravniki bi nam lahko povedali, s kako neverjetno primitivnimi sredstvi in na kako življenj sko nevarne načine se skušajo revne nesrečnice iznebiti posledic greha. V mnogih primerih nastopijo komplicirana za-strupljenja ,ki imajo često hude in najhujše posledice za vse živbenje. V letošnjem lem so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico že 112 takih nesrečnih deklet in žen. Pet med njimi jih je celo umrlo, ker je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. SftadMi Zapšsmk žrtve plezalnega športa Tragična smrt angleškega plezalca, ki se je sam hotel povzpeti na Mount Everest Alpinistični šport, ki je premagal zlasti v zadnjih desetletjih ogromne ovire po vseh celinah in osvojil vrhove, katere so naši predniki gledali s svetim strahom le iz dolin, ima še vedno cilje, ki se niso dali uresničit.! Ti cilji so večinoma v Aziji, v Himalaji. Med temi je pa najvišji cilj vseh alpinistov najvišja gora sveta Mount Everest. Med drznimi in nad vse junaškimi športniki, ki so hoteli doseči slavo prvih zmagovalcev Mount Everesta, je bil najpogumnejši, obenem pa tudi najnesreonejši Maurice Wilson, čigar truplo so nedavno našli v objemu večnega snega. Wilson je zapisoval svoje vtise do zadnjega trenotka.' Truplo ponesrečenega Maurica Wilso-na je dal prenesti v dolino alpinist Erič Shipton, ki se kot eden voditeljev pripravlja na nov poizkus zavoievania Mount Everesta prihodnje leto. Po tem delu Se je Shipton vrnil sam k ledeniku Rongbuku v višini 6500 m, da bi poiskal v razpokah še druge sledove ponesrečenega plezalca. Posrečilo se mu je res najti blizu kraja, kjer je ležal Wilson, ostanke njegovega šotora, filmski aparat in zapisnik. Vse to je ležalo tam od meseca mala lanskega leta, ko je Maurice Wifson izginil. Najvažnejši med vsem je Wilsonov zapisnik. Preden pa pogledamo, kaj je drzni plezalec zabeležil, naj omenimo njegovo izjavo v Londonu pred ekspedicijo na Himalajo. »Vem, kaj more človek storiti,« je dejal. »Napaka vseh dosedanjih ekspedicij na Mount Everest je bila v tem, da so bile preobtežene tako v celoti kakor tudi poedini člani. S postom sem pripravljal svoje telo na silne napore in stradanje, ki me čaka. Po žilavem osebnem treningu hočem naskočiti naVišjo goro sveta. Vem, da bo kazala ta moja metoda osebnega šolanja bodoči alpinistiki pravo pot.« Maurice Wilson je imel prav. Nova ekspedicija, ki se pripravlja za prihodnje leto, se tudi trenira tako. Vsi člani se doma polagoma prilagodevajo življenju v veliki višini, utrjujejo se in treni- rajo, da bodo mogli prenašati vse napore. Wilson je prvotno mislil na to, da bi dosegel vrh Mount Everesta z letalom, odnosno da bi se spustil dobrih 1000 m pod vrhom najvišje gore sveta, od koder bi nastopil plezalno turo. Zadnjih 1000 metrov je hotel premagati v enem naskoku in na vrhu najvišje gore sveta bi zaplapolala angleška zastava. Tudi to zastavo so našli v njegovem razdejanem šotoru. Oblasti mu pa niso dovolile napotiti se na Mount Everest z letalom. Ker so dobro vedele, da bi letel smrti nasproti, mu niso hotele niti dovoliti, da bi odletel z vojaškega letališča na severni meji. In na to se nanašajo njegove besede v zapisniku, kjer govori o polenih, ki so mu jih povsod metali pod noge. Od 25. marca piše Wilson, sem že na poti. V Darjeelingu sem trdil, da sem namenjen samo na izlet proti vzhodu in da se čez nekaj dni že vrnem. Z zadnjim denarjem sem podkupil tri nosače v Nepalu. Preskrbeli so mi obleko, podobno svoji. Preoblečen v kulija, sem potoval po tej prepovedani deželi. S seboj imamo samo enega mezga, ki mi nosi najpotrebnejšo prtljago. Saj potrebujemo zelo malo. Peš sem se napotil na Mount Everest, ker so mi zaprli lažjo pot. Tako je Maurice Wilsoin srečno prispel do tretjega taborišča, ki ga je bila zapustila pred meseci v višini 6.530 m Ruttledgeeva ekspedicija. Tam je našel hrano zase in za svoje nosače. Dne 16. maja je sam nadaljeval pot in v zapiskih pravi, da je šlo strmo navzgor. Nosači so ga čakali spodaj. Odločil se je bil za zadnji naskok. Pravi, da bi skoraj na prstih lahko seštel ure, ki ga še ločijo od njegovega cilja. Angleško zastavo je vzel s seboj, da bi jo zataknil na vrh Mount Everesta. Mesec dni po nesrečnem 17. maju so se vrnili WiIsonovi nosači raztrgani in napo! mrtvi od lakote nazaj v Darjeeling, kjer so povedali, da se Wilson ni vrnil. Kmalu po njegovem odhodu iz taborišča je prihrumela silna nevihta, ki so jo bili poslali po mnenju nosačev razjarjeni bogovi. In ta nevihta je požrla drznega belega moža. Strme pečine še vedno nepremaganega gorskega orjaka so sprejele tajno smrti samotnega plezalca, čigar truplo so našli šele zdaj. Državno smuško prvenstvo 1936 v Mariboru? Kakor smo izvedeli, se bo tekmovanje za državno smuško prvenstvo za leto 1936 vršilo v Mariboru, in sicer v dneh 16. in 17. januarja. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 20. oktobra. Vršilo se bo 10 tekem, med drugim v Zagrebu Primorje : Hašk, v Ljubljani pa Ilirija : Gradjanski- J. Hajšman: V skupni fronti z HugosBovani Ko sem po smrti drja. Žerjava objavil ta spomin v ljubljanskem dnevniku »Jutro«, se je oglasil čez nekoliko dni slovenski zdravnik dr. Jamar ter je pisal listu, da je služil leta 1916. v Judenburgu z onim Čehom, ki ga dr. Žerjav ni poznal po imenu, ter da je to bil njemu podrejeni sanitetni poročnik dr. Ma-tejfček. Objavil sem epizodo v čeških listih, toda češki zdravnik do danes skromno molči; ni se oglasih ni še pobahal. Žerjavov dopis je tudi dokaz, da je zgodovinsko geslo »zvestoba za zvestobo« stvori! on; omenjam to radi tega, ker so nekateri češki politiki pripisovali autorstvo Čehom. Da je posegel vmes večni kurirja, apostol ideje zedinjenja Jugoslovanov ter sodelovanja s Čehi. Giunia, ter vstop drja Žerjava in drja Kramerja v jugoslovansko politiko na tleh monarhije — oboje je bilo vidno. Ko sem se prvič sestal z drjem Žerjavom, še je blodil po Dunaju kot zarotnik, brez jasnega cilja in določene funkcije, toda z glavo polno načrtov. V tej dobi je vladal v jugoslovanskem klubu dr. Šušteršič, kakor pri Čehih Šnreral, in kadarkoli je bila avstrijska ideja ogrožena, je nastopila črna fronta Hrubap:o)-Šmeral-Šusteršič v ob- =0) Češka zveza = Česky svaz, češka parlamentarna organizacija. rambo države, kadarkoli smo imeli mi kak uspeh, so oni svečano oznanjali na vse strani sveta, da češki narod hoče in ostane v Avstriji. Majska deklaracija, katere jedro je bila zahteva po pravici svobodne odločitve Jugoslovanov, je prošla samo s svojo neodoljivo silo; proti tej ideji se ni upal Šušteršič nastopiti tako kakor Šnieral v »Češki Zvezi«/1) Avstrijska fronta je stopila v funkcijo še enkrat začetkom julija: teda.i je poklical Šmeral v Prago proti Švehli — da bi ga odtrgal od »radikalcev«— drja Kreka in drja Korošca. Do julija 1917. so delovali Jugoslovani — Giunio. Žerjav, Brezigar, Kramer, Ribnikar, številna skupina v Zagrebu, druga v Dalmaciji — tako kakor Čehi. Kos te zarote sem videl, kos zaslutil; Tinek me je seznanil z drjem Žerjavom, ta z nadaljnjim članom skupine, drjem Milkom Brezigarjem. Čudil sem se. kako neizmerno pametno, marljivo, vneto delajo; občudoval nisem njihove odločnosti, njihovih obsežnih stikov nič manj nego njihovo še večjo vero, kot je bila češka — in že ta je prestavljala gore! Toda čeprav je^ bila naša akcija skromnejša, smo mi čehi bili dalje; bili smo enakomisleči, ena glava in eden duh; v glavnem — narod je šel z nami. Jugoslovane (Ljubljano, Zagreb, Dalmacijo) je zedinil zunanji udar in v juliju 1017. so stali na trdnih tleh. Dne 20. julija 1917. so se sestali na otoku Krfu zastopniki vseh jugoslovan-’ skih plemen iz Avstro-Ogrske,. Črnogor- cev in Srbi.iancev, torej zastopniki vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev; sporazumeli so se ter izdali manifest o nadaljnjem postopku slovito krfsko deklaracijo. s katero zahtevajo Srbi, Hrvati in Slovenci na temelju svobodne samoodločbe narodov državno samostojnost ter obljubljajo, da bodo delali na osvoboditev izpod tuje nadvlade ter gradili enotno državo SHS. Sen, ki je bil do včeraj samo sen in čigar smisla mnogi še do danes niso razumeli, .ie postal program: ljudje so zmagali sami nad seboj. Slovani nad lastno prirodo. Čez nekoliko dni je prispela krfska deklaracija v Avstro-Ogrsko. V glavah in srcih se je razjasnilo. Giunio, dr. Žerjav, dr. Kramer. Brezigar, Ribnikar, srbsko-hrvatska koalicija v Zagrebu so delali za zedinjenje ter v duhu zedinjenja že pred vojno. Zasluga drja Kreka in drja Korošca, a na Hrvatskem drja Paveliča pa je, da so oni, ki so vzrasli na nasprotnem polu nazorov o bodočnosti naroda, v odločilnem trenotku ustavili ter so razmislili, in videči, da se za sto let ne vrne več enaka priložnost, so segli v roko, katero so jim ponudili dosedanji nasprotniki, ter so se sporazumeli s temi, katere so doslej pobijali. Med ljudstvom, v tisku in potem v parlamentu je prenehala klerikalna, separatistična, ozkosrčna strankarska politika; ves pogled in vse sile so bile usmerjene k zedinjenju ter borbi za svobodo. Koncem poletja in na začetku jeseni (1917J so nastali v slovenski klerikalni stranki ostri boji: Šušteršič se je upiral; dr. Krek, ki je s svojo veliko avtoriteto držal v stranki proti njemu protitezo, je umrl 8. oktobra 1917. Toda narodna misel ni utrpela škode. Dr. Korošec se je bi! že sporazumel z drjem Žerjavom, Žerjav je med tem postal tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju ter je držal trdno v rokah ne samo zveze z inozemstvom, nego tudi politiko Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Na jesenskem zasedanju je stopil Jugoslovanski klub na pot odpora proti Dunaju in fronta češka ter jugoslovanska sta se zlili v enotno »notranjo fronto« proti Avstro-Ogrski. Dunajska vlada je nasprotovala, Madžari so nastopali z grožnjami. V iesen ob rekonstrukciji kabineta je imenovala za ministra visokega uradnika — Slovenca drja. Žolgerja. Nemci so ropotali. Jugoslovani se niso dali pridobiti, njihova politika je bila čedalje radikalnejša, njihovo nastopanje s Čehi trdno. V rodbinskih posvetovanjih na cesarskem dvoru so govorili stalno 7r »slovanski fronti« == »slavische Front« z despektom; upali so, da za skledo leče, za osebne koristi kakor je često bilo — pridobijo Čehe h1 Jugoslovane, da fronta ne vzdrži. Takšna poročila so dobivali od čeških in h1' goslovanskih aktivistov. Ko korupcija n' pomagala, so posegli po persekucijaj1-Vlada je ukazala uradom na jugu, da je treba za vsako ceno ustaviti gibanje za samostojnost. (Se bo nadaljevalo.) / Mariboru, dne 17. X. 1935. ■Rs£2iS55Ci®y>T::,':,T r -»;»• ;... m AndskeAtet/Ue Krvave dogodivščine V prepiru zaredi zaslužka žagar življenjsko nevarno p©» škodoval ^svojega tovariša — Trije mladeniča napad«! dve tkalki na Meljski cesti — Storilci aretirana Včeraj proti večeru je pritekel na majorsko policijo neki dijak in javil, da se v Stolni ulici dva moška pretepata Jn je eden ves krvav po glavi in obrazu. Stražnik, ki je pritekel na kraj dogodka, Je naše[ na tleh v mlaki, krvi žagarja Alojza Stranica iz Rošpoha. Mož. je imel Slavo zelo nevarno poškodovano, veliko življenjsko nevarno rano pa je imel ža-Sar med levim očesom in nosom, iz katere je prav močno krvavel. S pomočjo nudi, ki so bili priče krvavega dogodka, lc stražnik spravil ranjenca na. tukajšnjo Rešilno postajo, kjer so mu ustaviti kri 'n' ga za silo obvezali, nato pa so Štram-Ca prepeljali, v tukajšnjo bolnišnico in je "iegovo stanje zelo resno. Kako je prišlo do pretepa? Žagar -drameč, ki jc bil ranjen, in njegov sta-novski tovariš 45-letni Jože Rus iz Mag-dalenske ulice 7-1 sta se v Stolni ulici jjPrla zaradi dnevega zaslužka. Ker je Kus .svojemu tovarišu še nekaj dnevnic dolgoval, mu Štramec ni izročil vsega deuarja. To pa je Rusa tako razjezilo, da je kar na ulici navalil na Štramca in p začel s pestjo biti po glavi in obrazu. Nato pa je potegnil nož ter z ročajem prizadjal nesrečnemu Štramcu mnogo prav nevarnih poškodb na glavi in mu lobanjo na več mestih prebil. Po dejanju je pobesneli Rus pobegnil v Gledališko ulico ter prepustil svojo žrtev usodi. Stražnik pa je storilca kmalu dohitel in aretiral. Rus je dejanje priznal, zagovarjal pa se je z razburjenostjo. Rus se nahaja v policijskih zaporih in ga bodo izročili sodišču. V ponedeljek zvečer so se trije mladeniči, med njimi je eden star komaj 15 let, dogovorili za napad na dve tkalki. Počakali so v temi na Meljski cesti, kjer sta se okoli 21. ure vračali iz tovarne tkalki Anica Vidovičeva in Leopoldina Škarbotova. Hipoma je planil prvi napadalec na Vidovičevo, jo pritisnil k zidu in s pestjo pričel udrihati po glavi, da je bila vsa krvava. Drugi napadalec, 15-letnik, pa je navalil na tovarišico Škarbotovo ter jo tudi do nezavesti pretepel in ji prizad;al več nevarnih poškodb. Tretji mladenič pa je s svojo sestro Marijo stražil. Napad je zasnovala M., ki goji do obeh tkalk ki sta uslužbeni v isti tovarni, veliko sovraštvo. Zadeva se bo končala pred sodiščem. 7-Ma jiru... v.:-.:: jati 60-letni čevljar Martin Fras, ker je v avgustu lanskega leta vdrl v stanovanje posestnika Franca Postraka v Krčevini pri Ptuju ter ukradel razne obleke, perila in jestvine v vrednosti okoli 1000 Din. Obsojen je bil na 18 mesecev robije in triletno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojenec je 15 krat predkaznovan. Gori! Tako so bili alarmirani včeraj mariborski gasilci. Takoj so odhiteli z dvema brizgalnama na označeni kraj na Koroško cesto h Koblarjevi hiši, kier so našli velik kup drv v plamenih. Goreči kup je bil tik Koblarjeve hiše in je bila nevarnost, da se požar razširi. Gasilci so ogenj takoj pogasili. Kdo je zažgal drva, ni znano. Neprijeten obisk sta imela v Smolin-cili v Slovenskih goricah posestnik Fr. Ceh in prevžitkarica Rozalija Senekovič. Izginila jima je zaloga najrazličnejših predmetov od brane in lestve pa do 365 Iberskega soda. Storilcu so na sledi. Ukradeno — najdeno. Včeraj je bilo ukradeno kolo Piji Bahovovi iz veže tukajšnje trgovske akademije. Ukradeno kolo je znamke »Apollo« z evidenčno številko 106665. Tstega dne pa je hišni posestnik Josip Švare našel na svojem dvorišču na Masarykovi cesti 24 kolo z evidenčno številko 74013. Policija išče lastnika. Mariborsko vremensko poročilo. Relativna vlaga 93, maksimalna temperatura 17.2, minimalna temperatura 13.8, barometer 747. Iz sodne službe. Upokojeni Ge- višji ofi-'•»al pri tukajšnjem . državnem tožilstvu Martin Trojner. G. Trojner je najsta-rej.ši uradnik pri tukajšnjem okrožnem Sodišču, ki je neprekinjeno služboval na tenr mestu. Odlikoval se je po strogi ^estnosti v izvrševanju svojih službenih dolžnosti, napram svojim stanovskim to-y®rišem in strankam pa z ljubeznivostjo ? prisrčno iskrenostjo. Ob upokojitvi ?'e'hno vestnemu, vedno nacionalno za-'j6dnemu, in prav-icoljubnemu uradniku, 5? bi čim lepše in čim- zadovoljnejše pre-^v«i zasluženi pokoj. . Odprta noč in dan so groba vrata... Orli so; V Kolodvorski ulici 3 vdova 1)0 policijskem nadzorniku Ana Tinta, -dara 66 let; v Kettejevi ulici 10 upoko-. Jeni nadučitelj Davorin Kranjčič v starosti 63 let; nadalje Anton Anderle, upokojeni strojevodja in hišni posestnik' v Starosti 55 let. Žalujočim naše iskreno sočutje.! Posestne spremembe. Posestnica Eli-zabeta Tašler je prodala uslužbencu drenih železnic Karlu Frasu stavbeno ®arcelo v magdalenskem predmestju za jj-pOO Din. Hišna posestnica Viljemina jj|Kdiger je prodala trgovčevi vdovi Ju-1 Mihelič in zasebnici Ivani Habler fCeIo 477 v magdalenskem predmestju ‘l 140.000 Din. Mestna občina maribor-P?a_je kupila od'Antonije in Štefana ^ber del parcele v svrho regulacije ‘ 'ka Dvorakove in Valvazorjeve ulice 2a 1700 Din. k Kaj pa to... Pri mestni občini so do-odpoved trije uslužbenci, pri srepem cestnem odboru pa eden. Med od-(iu|čenimi so takšni, ki nimajo nikakrš-v.e?a drugega dohodka ali pokojnine, do-Ij'71 Je ostalo v službi precej takšnih, ki ajo svoje pokojnine in ki imajo pri ^estnj občini dober stranski zaslužek. 70ki bj bil i zanimivi... ie "°ruk.! 'Društva,-ki so imela svo-Prostore v gradu, bodo morala ' iz jeac*a- Malodane vsako od teh društev Se,!J10ral° nekaj investirati, ko se je pre-Vjv ° v grajske prostore. Sorazmerno z sin° investicije bi bila doba še možne sJj'anitve precej krivična. Kdo se bo Sv aJ tem društvom, ki so navezana v vJpi kulturnem in nacionalnem delo-D0r]l' e PJ- io potrebni pogoji okolja.« »Bodo nri tebi tifosinirrtt?« v Mariboru. Tiska Možu Sida niti povedala ni, da odhaja v Maribor in se od njega tudi ni poslovila, kar ga je navdalo s še večjo notranjo razdvojenostjo. Polagoma, dasi silno nejasno, je vstala v njem neka slut nja in ga pričela dušiti .Pričel se je zavedati, da v njunem zakonu nekaj ni v redu in da to nekaj nikakor ni v zvezi samo z njenimi bolnimi živci. Vzroki raz dora morajo biti globlji, toda kakšni? Premišljeval je podnevu in ponoči, obnavljal v mislih vse njuno skupno življenje pred zakonom in v zakonu, vse tudi najmanjše dogodke in celo pogovore, a nik;er ni mogel zaslediti podlag za svojo nejasno slutnjo, ki sc je polagoma izkristalizirala v kratka dva -stavka: »Sida me ne ljubi. Sida ljubi drugega.« »Koga?« Prav to je bilo tisto. Mislil je na slikarja Borlaka, arhitekta Dobnika, profesorja Strešnika, o katerih mu je pripovedovala. kako so ji dvorili in celo na daljnjega Radivojeviča, od katerega se je po zadnjem izletu v Dubrovniku podala v cerkev In vdala molitvi. Samo n dr. Frangeža ni mislil. Pač, nekoč se je ustavil za hip tudi ob njem. Toda videl ga je vedno, kako je ves služben prihajal k niej, jo preiskal in se takoj spet poslovil. Niti na čaj ali na kratek pomenek ni maral. »Ne, on ni,« si je dejal. »Kdo potem?* (Se bo nndnlievalo.) h šMjmja 'm sveta Abesinska Jvanka Orleanska" na pohodu s 15.000 Abssinci Najbogatejša žena Abesinije — 15.000 abesinskih vojščakov vzdržuje na svoje stroške — »Abesinske žene se počutimo na fronti kakor doma" Velikansko senzacijo so vzbudila poročila angleških časnikov, katera so poslali svojim listom posebni poročevalci iz Addis Abebe. V središču pozornosti je namreč nekakšna abesinska »Ivana Orleanska« Amerga Gabi. Imenovana le hčerka poglavarja nekega abesinskega plemena. Je najbogatejša žena Abesinije in se odlikuje po neustrašni hrabrosti, duhaprisotnosti in spretnosti v vojaških poslih. V soboto 12. oktobra je odrinila s 15.000 abesinskimi, z vsem sodobnim vojaškim orožjem opremljenimi vojščaki na čelu na severno abesinsko fronto. Velikansko zanimanje je tudi vzbudilo poročilo, da vzdržuje Amerga Gabi vso svojo vojsko, ki jo tvori 15.000 najlirabrejših Abesincev, na svoje stroške. Pomembna pa je tudi njena izjava, ki jo je dala pred odhodom na fronto angleškim časnikarjem. Med drugim pravi: »Abesinske žene vedno pomagamo moškim v slučaju vojne. Na froni se počutimo kakor doma. Moji predniki so se skozi stoletja borili za svobodo Abesinije. Jaz sem sedaj poglavarka naše hiše in je moja dolžnost, da grem v borbo. Mi se Italijanov ne bojimo. Oni so mehkužci in se niti izdaleka ne morejo primerjati z abesinskimi vojščaki, katerim je borba vsakodnevni posel.« kriti otok se nahaja južno od otočja kraljice Charlotte in v bližini otočja Kerout. Pripadel bo Kanadi. BEMnaa* Razno PRVOVRSTEN NOVI MUŠKAT gostilni »Rojko«. 4735 Posest VILA, enostanovanjska, solnčna, lepo ležeča, petsobna s predsobo, kopalnico in z vsemi pritiklinami, velik vrt, se takoi odda v najem. Stalna zveza z avtobusom št. 1. Informacije v pisarni dr. Juvana. 4738 Prodam Sofijski zdravnik — čudodelec V Sofiji živi mož Mladen Velkov, ki ga imajo vsi za ou-dodelca. Svojčas je bil pastir, nekako pet let sem pa je v bolgarski prestolnici najbolj iskan zdravnik. Te dni je stal pred sodiščem radi maza-štva. Za proces je vladalo v vsej Bolgariji velikansko zanimanje. Nekateri so pred sodiščem izpovedali, da so bili čudežno ozdravljeni po Velkovu z raznimi mažami in rastlinami, druge priče zopet pa so zatrjevale, da se je njihovo stanje z Velkovim zdravljenjem poslabšalo. Zanimanje je šlo v višek, ko je zagovornik Velkova predlagal, da se zasliši še pet prič. Sodišče je predlogu ugodilo in naslednjega dne je prikorakalo v sodno dvorano pet uglednih sofijskih 'zdravnikov, ki so vsi priznali, da so posetili Velkova in da jih je z uspehom zdravil. Na podlagi teli pričevanj je sledila oprostilna sodba, ki jo je vsa bolgarska javnost sprejela z velikim zadoščenjem. zapore v Moabitu. Aretacija se je izvršila v Altenburgu na Saksonskem. Škof Legge se je namreč nahajal na vizitaciji in se je izvršila aretacija kar sredi ceste. V vseh dosedanjih procesih, ki so se vršili proti duhovnikom zaradi tihotapstva valut, so se izrekle sodbe od 2 do 20 let ječe. Tudi se je te dni izvršila v Trierju in okolici cela vrsta aretacij duhovnikov radi istega zločina. UGODNA PRILIKA! Radi premembe razsvetljave v kavarni »Jadran« je 7 komadov petdelnih lestencev (lustrov) ugodno naprodaj. Vprašati pri blagajničarki. 4836 MOTORNO KOLO B.S.A. 350 ccm, v dobrem stanju, prodam za 2.800 Din. Cver-lin. Gosposka 32. 4709 Sobo odda SOBO s hrano oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno. 4741 opremljemTsobo ~ z izborno domačo hrano takoj oddam. Tomšičeva ul. 5. 4627 Stanovanje DVOSOBNO stanovanje oddam. Vojašniška 5. 4739 Službo dobi mlajšo postrežnico. ipošteno in delavno, sprejmem. Splavarska ul. 6. 4737 KLETAR. po možnosti bačvar, se takoi sprejme. Gostilna Vicel, Ro* tovški trg 8. 4734 POŠTENEGA VAJENCA sprejme Karl Tratnik, pasar in tsrebrar, Maribor, Orožno* va ulica 3. 4733 Darujte za Pomožno akcijo! AFRIK, ŽIMA, vata, žimnice, otomane, kau-če, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Ve* trinjska 7, Koroška 8. 4285 Lokal Aretacija nemškega škofa radi tihotapstva valut Na zahtevo državnega tožilstva v Ber linu so aretirali mesenskega škofa Pavla Leger radi obtožbe tihotapstva valut na škodo države. S tem se je pregrešil namreč zoper določbo zakona proti begu kapitala iz Nemčije, kar ima za posledico obtožbo narodnega izdajstva. — Škof Legge je bil ustoličen leta 1932 in jo razvpit kot hud. nasprotnik nairodnega socializma ter vnet pristaš klerikalne politike. Prepeljali so ga v preiskovalne Najboljše plačana filmska zvezdnica. Marlen Dietrich je pred nedavnim sklenila pogodbo, ki ji daje pravico, da se lahko označuje kot najboljše plačana igralka vseli časov. S to pogodbo se je namreč obvezala sodelovati pri treh določenih filmih za vsoto 750.0000 dolarjev. ' to je približno 37,500.000 Din. Ker pa je pri filmskih družbah običaj, da se ta ali oni film iz gotovih razlogov ne vrti, se lahko smatra, da velja omenjena pogodba dejansko samo za dva filma, tako da spravi zvezdnica Marlena Dietrich za vsak film v svoj žep 18 milijonov 750-000 Din. Dober tek! ODDAM več lokalov, pripravnih za vsako obrt, skladišče in pi* sarne. Najemnina nizka. Naslov pri »Večerniku«. 7712 Nov} otok z 2000 medvedi. Po vesteh iz Vancouvra je kapetan parnika »Viljam I. Stevard« ob priliki svoje vožnje po severnem Pacifiku odkril doslej še neznani otok. Ta otok ni sicer bogve kako velik, je pa dobro okupiran. Na njem se namreč nahaja nič manj kakor 2000 severnih medvedov, ki se na pečinah solnčijo in ki se pre-kopicavajo v hladni vodi. Na novo od- Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. Daše ljube mamice uec. m Prosimo tihega sožalja. fiDaribor, dne 16. oktobra 1935. Žalujoči rodbini Tinta-ByNoff. Mariborska tiskarna predstavnik »Tega ne bo nikoli?« »Česa?« »Da bi bila čisto tvoja...« Zakrila si je obraz z rokama in zaihtela. Pretresel jo je nov napad bolne melanholije. Zaman se je zdravnik trudil, da bi ji vlil nove vere vase in v bodočnost, in ko je odhajal mu je bila duša polna bolečine. Po tem pogovoru z Danilom je živela Sida v globokem zamaknjenju v svoje materinstvo, ki ji je izpolnjevalo vse misli in vsa čustva, da je skoraj pozabila na usodni zlom svojega zakona z Ervinom, ki se je bližal z neizprosno naglico in ga ni bilo več mogoče preprečiti. Kakor v vsem zadnjem času, se je tudi zdaj vdajala fatalizmu in čakala — dozoritve. Možu se je izmikala še bolj kakor prej in so naposled potekli celi dnevi, ko ga skoraj niti videla ni. dasi sta živela pod isto streho skupnega zakonskega doma. Ko ji je pa postalo to izmikanje že neznosno in je trepetala pred vsakim novim srečanjem z njim. da ne bi opazil njenega položaja, se je odpeljala v Maribor. da se zateče po nasvete k prijateljici. Obenem je obiskal tudi zdravnika, ki je pozimi zdravi njeno živčno o-bolenje. Ko je pozneje o tem premišljevala, ni ti sama ni vedela, zakaj je prav za prav šla k njemu. Vsa tista pot v Ma ribor in k zdravniku se ji je zdela kakor pritisk neizprosne usode, ki je hotela na vsak način nadaljevati igro do tragedije. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in tovarišem tužno vest, da je po dolgi mučni bolezni in zadet od kapi, gospod Davorin Krajnčič nadučitelj v pok. danes, dne 16. oktobra 1935 ob tričetrt 17. Uri v 63. letu svoje dobe umrl. Poereb blagopokojnika bo 18. oktobra 1935 ob 16*15 (4*15) na magdalenskem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v magdalenski cerkvi, dne 19. oktobra ob 7. uri. Maribor-Ptuj, dne 16. oktobra 1935. Žalujoči ostali. MARIJ S KALAN ROMAN Sida SUoMva »Bo sedaj lažje?« »Da, ker je v meni j, ki ne more več uplahn' >r- ■ 'aterin .. Dasi se je ’■"'•lila, se '"Midarle zave- dam, da je silna, silne jša kakor s<' vse drug. Samo z njo se ženska lahko povzpne -la.„ »Dasi je v resnici samo biološko-ego-ističnega izvora, produkt gonov, ne duha.« »Ti materinstvo omalova?"'''*''-« »Nikakor: postavljam ga le na mento, kamor spada.« »To prav niu ne dviga zavest, da posta oče? Veš sploh, kaj -e to — oče?« >lo je: biti stvarnik novega živlienja, v katerem se bo ”'ida!*a^''To fvoie najvišje približanje Bopju. Toda oče ni po-v n s : otr-'« ka- kor mati. ampak po duhu ki šele materijo oživlja. To se pravi, ako je povezan, ker vsak ni. Matere, ir-strt' svevjo vez, so redke, t^kih očetov je pa veliko. Zakaj? Zato, ker je vez materije vsakomur otipljiva, vez duha je pa vidna samo tistim. katerih misel je dovelj močna in sprejemljiva, in tudi le takrat, ako obstojajo potrebni pogoji »Že obstojajo.« »Boš ljubil najinega otroka?« »Ne vprašuj. V njem bodo vtelešeni zdravi plodovi vseh najinih življenjskih bojev.« »Ir boš skrbel zanj tudi če me ne bo več? Ga boš vzgajal, vodil, dvigal k sreči, ki je ne bodo kalili oblaki najinih neviht?« »Sida...« »Obljubi mi...!« »Je to sploh potrebno? Mar dvomiš? S teboj ali brez tebe. Toda ne govori nepotrebnih stvari; ne misli spet na bolne utvare.« »Morda so res bolne, a sem sama kriva, če je v meni toliko nejasnih slutenj? Glej, včasih se mi kar naenkrat zazdi, da bo napočil morda že kmalu čas, ko bom omagala sredi vzpotu k ciljem. Zadnje dni je moja vera v vživanie zmage najine ljubezni vedno manjša. Neka tajna sila udarja s svojo železno pestjo med naju in ne dovoli, da bi se za vedno združila v sreči.« »To so posledice tvojih bolnih živcev.« »Niso, Danilo. Te slutnje ne izvirajo iz živcev, marveč od nekod drugod, čeprav še sama ne vem od kod.« »K-i bo5 mo:a. bodo izsrinile.«