Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z i a , Rlva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 1.000 Letna naročnina..................L 2.000 Letna inozemstvo ................L 3.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i 1 m Mi 'Leto XVII. - Štev. 3 (828) Gorica - četrtek 14. januarja 1965 - Trst Posamezna številka L 50 Tragedija ločitve Po izstopu Indonezije iz Združenih narodov Skoraj tri leta je Kristus živel skupaj s svojimi učenci. Bil je duša njihove skupnosti. Tudi med njimi je prišlo od časa do časa do razlik in nesporazumov, do Prepirov in nasprotovanj. Toda ljubezen do njega in njegove besede so vedno razpršile vse sence, odpravile vso zagrenjenost in vpostavile vez prijateljstva ter toplino domačnosti. Sedaj je bil na tem, da jih pošlje v svet. Bili so z njim zbrani pri zadnji večerji. Gospod je bil resnično zaskrbljen. Kako jih ohraniti edine, da bodo eno srce in ena duša, ko jih bo on zapustil? In Prav ta edinost bo nujno potrebna, da kodo ljudje verovali, da ga je Oče poslal. Tedaj se je Jezus obrnil Nanj, na svo-iega Očeta. Izrekel je tiste pretresljive besede, tisto ganljivo prošnjo, ki ima svoj odjek tudi v našem stoletju: Ut unum sint — Da bi bili eno! NI EDINOSTI BREZ MOLITVE Kristus je vedel, da je bila ta molitev nujno potrebna. Kajti prišlo je najprej do ra*kola na Vzhodu in kasneje še na Za-Padu. Začelo se je pohujšanje, ki pospešuje versko brezbrižnost, zablode sveta 'n odpad od Boga. Ta tragedija ločitve se čuti v naši dobi posebej boleče. Nasproti enotnemu bfezboštvu stoji razcepljena Kristusova Cerkev. To žalostno stanje sta v posebni nieri doumela papež Pavel VI. in patriarh Atenagora, ko sta se objela na Oljski gori, si dala poljub miru ter zmolila skupno očcoaš. Želja, da bi že skoraj prišlo do vidne edinosti v božjem kraljestvu, pa pride vsako leto v januarju tekom molitvene osmine še bolj do izraza. Zedinjenje ja sad dobre volje vseh ljudi, predvsem pa ifi dar, je milost božja. Treba je za to 'nilost prositi, si jo želeti, neprestano 'fcžiti po njej, kot je to storil Gospod pri *adnji večerji: da bi bili vsi eno! V tem smislu je razvil svoje misli tudi Sv- oče Pavel VI., ko je lani ob priliki °bičajne tedenske splošne avdience ome-osemdnevnico za zedinjenje kristjanov (er povabil vernike, naj gojijo čustva hvaležnosti, ponižnosti in bratskega zanikanja do tistih, ki jim ni bila dana sre-da bi se bili rodili, zrastli ali kasneje Vstopili v katoliško Cerkev. ČUSTVA HVALEŽNOSTI Mi katoličani moramo biti zlasti v času Molitvene osmine Bogu hvaležni za obču-tek gotovosti in varnosti, da smo v posedi resnice, ker kjer je Peter, tam je ''idi prava Cerkev, hvaležni za pripadnost ^istusovi ustanovi, ki stoji na skali in 56 zato ne boji ne viharjev in ne potre-*°v, hvaležni za studence nadnaravnega Oljenja, ki imajo svoj izvor prav v božji britvi. Kako osrečujoča je zavest za vsakega ^toličana, da lahko reče o sebi: »Jaz 8em že v edinosti, ki jo je hotel Kristus, Seni že v njegovem hlevu, ker sem katoličan, sem že v polni meri ud Kristusov, ^er sem se povezal s Petrom in naslonil »anj!« To je zares velika sreča in velika tolažba! Upravičeno vzklika sv. oče: »Kato-^ani, umejte jih uživati! Zavedajte se Sv°jega privlligiranega položaja, ki ni sad ^aših zaslug in naporov, temveč edinole ''ar božje dobrote, ki nas je poklicala ^ tako veliki sreči.« ČUSTVO PONIŽNOSTI Toda čustvo varnosti v katoliški Cerkvi ^ora biti vedno združeno z drugim ču-stVoin, ki je čustvo ponižnosti, negotovo-8t* in nezaupanja do sebe. To čustvo te-"'elji na naši človeški krhkosti. **eter je trden, če ima svoj temelj v ^•"istusu, to se pravi na veri, katerega *ftvar In pričevalec je; je pa šibak, ka-<*ar se naslanja na samega sebe in na Svo.io človeško naravo, ki je odvisna od vPlivov mesa in krvi. Prav zato se morata spajati v duši vsa-e8a katoličana, je povzel papež, globok občutek ponižnosti in velik duh vere. Katoličan naj se veseli svojega odličnega mesta v Kristusovi Cerkvi, toda naj se nikdar ne ponaša z njim kot da bi to bila njegova zasluga. Zavrne naj vsako oholost in se izogiba vsakemu občudovanju samega sebe. ČUSTVO BRATSKEGA ZANIMANJA že omenjenima čustvoma hvaležnosti in ponižnosti naj se pa po papeževih besedah pridruži še novo čustvo, čustvo bratskega zanimanja za vse tiste, ki še niso tako srečni, da bi bili katoličani. Zanimati se moramo za vse, kar imajo dobrega, resničnega, krščanskega in svetega naši ločeni bratje, zanimati nas mora njih način mišljenja in čutenja, katerega moramo skušati čim globlje dojeti; razmišljati moramo, kako bi se dalo pojasniti in odstraniti razlike, ki še vedno obstojajo v krščanskem svetu glede dosege edinosti. Zlasti pa moramo pokazati zanimanje do ločenih bratov na ta način, da bomo s ponižnostjo, potrpežljivostjo in zaupanjem iskali tako rešitev, ki bo častna za vse in najbolj v skladu s Kristusovo prošnjo: da bi bili vsi eno! R. R. Četudi indonezijska vlada ni še izročila pismene izjave o svojem izstopu iz OZN, je treba njen zadevni sklep smatrati za nepreklicen. To dejstvo je potrdil sam indonezijski predsednik Sukamo na nekem političnem zborovanju v Džakarti, na katerem je brez ovinkov potrdil, da je sklep Indonezije o izstopu iz OZN dokončen in nepreklicen in da o njem ni več nobene diskusije. Dejal je dobesedno takole: »Danes, 7. januarja 1965 ob 22.30 (16.30 po našem času) izjavljam, da je Indonezija izstopila iz OZN, ker je bila izvoljena v Varnostni svet OZN Malezija. Proti Maleziji bomo nadaljevali boj, ker hočemo uničiti to samovoljno državno tvorbo, ki je nastala pod britanskim pokroviteljstvom. V zameno bomo imeli na razpolago drugo mednarodno tribuno, preko katere bomo uveljavili naše upravičene zahteve.« . V istem govoru je Sukarno tudi izjavil, da bodo morale zapreti svoje urade v Indoneziji tudi vse specializirane agencije OZN kot Avstrijski zunanji minister Bruno Krei-sky je v intervjuju za radio Ljubljana zelo ugodno ocenil odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. »Odnosi z Jugoslavijo so dobri, zelo dobri, brez nesoglasij, brez kakšne napetosti.« Potem ko je izrazil upanje, da se bodo prekinjena trgovinska pogajanja lahko čim-prej obnovila ter ukinili medsebojni vstopni vizumi, je odgovoril tudi na vprašanje o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Dejal je, da mu je zelo dobro znano, da slovenski manjšini ostajajo še neizpolnjene želje, da pa je vlada od svoje strani že doslej veliko storila, da bi tem željam ugodila. »Prepričan sem, da mora Avstrija s svojimi manjšinami, čeprav so majhne, ravnati zgledno. Pri tem mora priti do izraza duh evropske strpnosti.« Na žalost je prepričanje premalo, potrebno je tudi uresničenje želj slovenske manjšine v Avstriji, da bo lahko dejansko prišel do izraza »duh evropske strpnosti«, kateri je ministru Kreiskemu tako pri srcu. Majhna storilnost jugoslovanskih rudnikov Beograjska »Borba« od 14. 10. 1964. poroča, da vedno več delavcev zapušča rudnike in si išče zaposlitev v drugih poklicih. Samo v premogovnih rudnikih bi potrebovali 10.000 rudarjev več. Na Hrvaškem delajo rudarji 56 ur tedensko, dasi je zadnja ustava uvedla 42 urni teden. V Kostolcu mora nad polovico rudarjev vsak dan narediti 20 km peš, da pridejo na delo. Tam posamezen rudar izkoplje dnevno le 2500 kg premoga. Povprečna mesečna plača v rudnikih je 35.000 din, a so tudi rudniki, kjer plača ne presega 25.000 din. V Kositolcu zaslužijo inženirji povprečno 52.500 din. »Zato zapuščajo rudnike tudi inženirji in tehniki...« (Borba od 16.10. 1964.). Z ozirom na višino dohodkov so rudarji šele na 33. mestu v lestvici raznih poklicev. ljali sabotažne akcije na celotnem indijskem ozemlju po naročilu in direktivah dz Pekinga. Največ komunističnih voditeljev so aretirali v zvezni državi Kerali. Kmalu za tem so med New Delhijem in Pekingom začele kar deževati medsebojne obtožbe. Najprej je Kitajska obtožila Indijo, da so njene čete vdrie na kitajsko ozemlje. Zbog tega je Kitajska zahtevala, da mora Indija uničiti vse obrambne u-trdbe, ki jih je zgradila v zadnjih dveh letih. Indijska vlada je te obtožbe označila za navadne izmišljotine. Johnson za vrhunsko srečanje s Sovjeti Ameriški predsednik Johnson je v svoji poslanici o stanju v državi povabil sovjetske voditelje, naj pridejo na obisk v ZDA. »Ameriško ljudstvo bi bilo zadovoljno, če bi moglo videti in slišati sovjetske voditelje na ameriški televiziji, sovjetski narodi pa videti in slišati ameriške voditelje na sovjetski televiziji.« To je bil najbolj pomemben del poslanice, ki je vzbudil veliko upov in ugibanj o tem,, kdaj bo lahko prišlo do ponovnega vrhunskega sestanka med ZDA in Sovjetsko zvezo. — Odziv na Johnsonovo poslanico je bil nadvse pozitiven. Le sovjetski tisk in vlada sta ga omalovaževala. Vendar politični opazovavci pripominjajo, da so Sovjeti bili prisiljeni zavzeti takšno stališče, da se ne bi preveč izpostavili pred Kitajci. Zato ni izključeno, da zna Johnsonova pobuda v doglednem času roditi pozitivne sadove. Aretacij komunistov v Indiji Po naročilu zvezne vlade je indijska policija v zadnjih tednih izvedla številne aretacije med voditelji filokitajskega krila komunistične partije Indije. Računajo, da je bilo na ta način aretiranih okrog tisoč komunistov. Vladni predstavniki so ta ukrep sprejeli zaradi tega, ker da so komunisti priprav- Položaj w Južnem Vietnamu Vojaški položaj se je v Južnem Vietnamu občutno poslabšali. Po hudih spopadih okrog mesta Bin Gia, v katerih so tako uporniki kot vladne čete utrpeli znatne izgube, so gverilci začeli napadati že v sami okolici glavnega mesta Saigona. Pod pritiskom teh dogodkov so vojaki in civilisti sklenili sporazum, ki naj bi predstavljal podlago za narodno spravo. Ameriški krogi menijo, da se je s tem okrepil položaj južnovietnamske vlade in da bo boj proti Filokomunističnim gverilcem uspešnejši. FAO (Organizacija za prehrano), UNESCO (Organizacija za kulturno sodelovanje) ter WHO (Mednarodna zdravstvena organizacija), češ da te organizacije nimajo za indonezijske uspehe nobenih zaslug. ODMEVI V SVETU Indonezijski korak je presenetil domala vse mednarodne kroge in svetovno politično javnost. Presenetil je vse članice Združenih narodov samih, presenetil je majhne in velike države. Najbolj pa je presenetil nevezane države tako zvanega tretjega sveta, med katerega se je Indonezija prištevala ter igrala v njem odločilno vlogo. To pa zaradi tega, ker doslej ni še nobeni članici OZN prišlo niti na misel, da bi se sama izločila iz organizacije. Nasprotno cilj Vsake nove države je, da jo čimprej sprejmejo v Združene narode. Kljub raznim pomanjkljivostim in slabostim je OZN danes edini mednarodni forum, ki, če ne drugače, s svojo moralno avtoriteto lahko bistveno vpliva na ohranitev miru v svetu. Zaradi tega indonezijski sklep poleg začudenja ustvarja tudi nevaren precedens za svetovno organizacijo, ki stopa v dvajseto leto svojega obstoja. S svojim prenagljenim korakom si je Indonezija nadela težko zgodovinsko odgovornost, zlasti glede na njene sedanje neprijateljske odnose s svojo sosedo Malezijo. Poleg ZDA in nevezanih držav je korak Indonezije obžalovala tudi Sovjetska zveza. Njen veleposlanik Mihajlov je še v zadnjem trenutku posredoval pri indonezijski vladi, da bi vsaj odložila svoj sklep, toda brez uspeha. Domnevajo, da se bodo zaradi tega poslabšali odnosi med Moskvo in Džakarto. Sovjetska zveza je namreč v zadnjih letih pošiljala Indoneziji znatno gospodarsko in vojaško pomoč v vrednosti preko ene milijarde dolarjev. VZROKI ZA KORAK INDONEZIJE Uradna indonezijska verzija trdi, da je vzrok za izstop iz OZN sprejetje Malezije v Varnostni svet. To bo držalo do neke meje. Zelo verjetno pa je, da je to bila le pretveza, da pretrga odnose z OZN ter doseže svoje cilje s sredstvi, ki po listini organizacije, kateri je pripadala, niso dovoljeni. Po vesteh iz zahodnih krogov je indonezijski predsednik Sukarno z izstopom iz OZN začel izvajati indonezijsko-kitajski sporazum, o katerem sta se baje sporazumela Sukarno in Čuenlaj 5. novembra lani. Peking je baje obljubil Su-karnu pomoč v istem znesku, ki bi ga Indonezija izgubila z izstopom iz OZN, t. j. okrog 50 milijonov dolarjev. Toda Malezija ni edini vzrok za indonezijsko odločitev. Prav gotovo so še drugi razlogi, ki so narekovali Indoneziji, da je izstopila iz največje mednarodne organizacije, nadejajoč se od tega gotovih prednosti. Ena izmed teh navideznih prednosti naj bi bila razrešitev obveznosti, ki jo je Indonezija sprejela do OZN leta 1963 glede sklicanja plebiscita v bivši nizozemski Novi Gvineji (Zahodni Irijan), na katerem bi se prebi-vavci mogli izreči za samostojno državo ali pa zato, da ostanejo v mejah indonezijske države. Drug dokaz, da je Indonezija pod močnim kitajskim vplivom, je njeno prepričanje, da se »nove si- le v razvoju« morajo upreti »starim silam«. To tezo je Sukarno zagovarjal že na kairski konferenci nevezanih držav, trdeč pri tem, da je OZN »padla v roke reakcionarjev, da ne služi obrambi miru in da ne upošteva interesov malih narodov.« Skladno s to teorijo je Indonezija organizirala tudi olimpijado »novih sil« kot protiutež svetovnim olimpijskim igram, ki so bile v Tokiu. NOTRANJI VZROKI Enega glavnih razlogov za indonezijski ukrep je treba nemara iskati v notranjem položaju te dežele, v kateri je filokitajska komunistična partija najbolje organizirana stranka, ki šteje 2,5 milijona članov ter preko drugih pomožnih organizacij kontrolira 13 milijonov ljudi. Njen vpliv na zunanjo politiko je zadnje čase odločujoč, čeprav ima samo tri predstavnike v vladi, ki šteje skupno 72 ministrov. Kadarkoli je Sukar-nova vlada skušala ubrati zmernejša stališča v vprašanju Malezijske federacije, je morala na pritisk komunistov zavzeti radikalno stališče odkritega nastopa zoper »imperializem«. Da se za indonezijskim korakom skriva pekinška senca, dokazuje dejstvo, da je Sukarno moral razpustiti obe protikitajski stranki, ki sta bili ustanovljeni kot nekaka pregrada proti naraščajočemu vplivu indonezijskih komunistov, in sicer tako imenovano »sukar-novsko« stranko ter protikitajsko komunistično stranko »Murba«. Vzporedno s temi sporazumi je Sukarno navezal diplomatske stike s Severno Korejo in Severnim Vietnamom ter priznal gibanje južnovietnamških gverilcev Viet-kong. MALEZIJA PROSI POMOČ Razumljivo je, da se je Malezija spričo tako sovražnega zadržanja Indonezije znašla v nevarnosti, kateri sama ni kos. Njen predstavnik je V New Yorku že zaprosil Varnostni svet za pomoč v primeru indonezijskega napada. Prav tako je laburistična britanska vlada sklenila pomagati Maleziji ter je v ta namen že poslala na področje 50 tisoč mož. Na drugi strani prihajajo poročila, da Indonezija zbira oborožene sile na otoku Borneu. Prišlo je tudi že do prvega manjšega spopada med dvema manjšima ladjama. — Položaj je vsekakor kritičen in vsaka najmanjša iskra lahko zaneti požar neslutenega obsega. Za ohranitev egipčanskih umetnin V Egiptu so v teku ogromna dela za rešitev egipčanskih umetnin, katere bi morala pokriti voda iz umetnega Asiianskega jezera. Zlasti gre za rešitev dveh temeljev v Abu Simbelu, posvečenih Ramzesu II. in njegovi ženi Nefertari. Za te umetnine se je zlasti zanimala ustanova Združenih narodov UNESCO, ki sedaj s pomočjo egiptovskih, italijanskih, nemških in švedskih inženirjev, tehnikov ter arheologov spravljajo ogromne zgradbe na varnejša tla. To delo ni lahko. Stene obložijo s plastičnimi snovmi, pokrijejo s peskom, nato razrežejo na ogromne 30 tonske kose ter jih prenesejo na višja tla. Dela, ki so se začela za božič leta 1963, se bodo zaključila leta 1970 in bodo stala 36 milijonov dolarjev. M esec z cm koldiški lisk Naš katoliški tednik Ko smo meseca junija 1945 v Gorici prosto zadihali po odhodu jugoslovanskih zasedbenih čet, je bila prva naša misel katoliški tednik. Sredi tistega meseca smo imeli prvi razgovor o tem. V sejnem zapisniku stoji zapisano: »Sprožita se je tudi misel, naj bi začeli izdajati, ko bodo razmere dopuščale, katoliški časnik, ki naj bi bil informativnega in strogo katoliškega značaja.« Pri naslednji seji se je misel že bolje izoblikovala: »Čuti se nujna potreba po kakem našem časopisu. Lisi naj izhaja tedensko. Podnaslov naj bo „katoliški tednik”. Hoče biti glasilo primorskih katoličanov, ki bo obveščalo in vzgajalo slovenske vernike v duhu krščanskih resnic in naukov katoliške Cerkve. Kot tak hoče in mora biti apolitičen.« Na teh dveh sejah meseca junija 1945 so bili položeni temeiji našemu katoliškemu tedniku in začrtane smernice. Letos bo 20 let. če pogledamo na pot, ki smo jo prehodili, smemo mirno reči, da smo se vedno držali zastavljenih smernic. Bodisi Slovenski Primorec, bodisi Teden na Tržaškem, kakor tudi Katoliški glas od leta 1949 dalje, vsi so bili apolitični tedniki, ki so imeli namen informirati in vzgajati slovenske vernike v duhu krščanskih resnic in naukov Cerkve. Papež Janez XXIII. je pozneje poudaril isto. V govoru na francoske katoliške časnikarje leta 1961 je dejal: »Vaš apostolat je v službo resnice in Cerkve. Obveščajte o vseh sektorjih življenja, gospodarskem, političnem, socialnem, znanstvenem, kulturnem, narodnem in mednarodnem, ne da bi zanemarjali krajevne novice, ki so vedno tako zanimive, ker so blizu življenju vsakega. Z obveščanjem vzgajajte tako, da postavite stvari in dogodke na njihovo pravo mesto v lestvici vrednot ... Bodite končno žive priče Cerkve in njenih življenjskih sil, bodite odmev papeških direktiv in škofovskih navodil...« Po 20 letih molka v dobi fašizma, po neverjetni zmedi pojmov, ki jo je zanesla komunistična revolucija med naše ljudi, ob novih razmerah, ki so po vojni nastajale, smo duhovniki čutili kot najnujnejšo potrebo, da dobimo tednik, ki bo odkrito učil resnico in branil Cerkev, tednik, ki naj bi bil še tako skromen, toda nepolitičen in neodvisen, da bi si upal vsakemu povedati resnico in obsojati vsakršno krivico. Želeli smo časopis, ki bi ne bil zgolj verski ali nabožen, a tudi ne zgolj informativen, za kratek čas, ki bi pravil lepe zgodbice, temveč trden, soliden tednik za informacijo in vzgojo, za obrambo in pouk; tednik, ki bi lahko o vsem poročal in pisal, kar je prav, da ve krščanski človek. Danes, po 20 letih, smemo reči, da je naš katoliški tednik takšen tudi ostal. Nauki papežev nam potrjujejo, da smo prav zaorali, izkušnja 20 let nam priča, da smo hodili po pravi poti. Zato naj bo letošnja 20-letnica prvega katoliškega tednika na Goriškem nov zagon, da se bo Katoliški glas še bolj utrdil in razživil med vsemi našimi ljudmi. (r + r) življenja Četrto zasedanje koncila Sveti oče je odločil in tudi že razglasil, da se začne četrto zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora 14. septembra, na praznik povišanja svetega križa. Kot vidimo, je začetek isti dan, s katerim se je lani začelo tretje zasedanje. S četrtim zasedanjem se bo koncil po želji sv’, očeta dokončno zaključil. Na četrtem zasedanju bodo na sporedu še nekatera zelo važna vprašanja, kot na primer o virih razodetja, o Cerkvi v modernem svetu, o življenju in delovanju duhovnikov in druga. je paviljon obiskalo 14 milijonov ljudi. Kot vemo, je v paviljonu med drugim razstavljen dragoceni Michelangelov kip Žalostne Matere božje, imenovan Pieta. Sedaj je mednarodna razstava zaprta in bo znova odprta spomladi. Predsednik organizacijskega odbora je končno povabil svetega očeta, naj bi kdaj v prihodnosti obiskal Ameriko in zlasti New York. Tako potovanje bi zelo poživilo delo za zbližanje z ločenimi kristjani. Ne vemo, kaj je odgovoril sveti oče. Sv. oče med rimskimi otroki Kardinal Wyszynsky graja nedeljsko delo Na praznik sv. Družine je sv. oče Pavel VI. obiskal otroško posvetovalnico zavoda sv. Marte, kjer so bile zbrane vse mame s svojimi otroki, ki posečajo to posvetovalnico. Sv. očeta so mame tako navdušeno pozdravile, da so se otroci prestrašili in začeli še sami kričati in jokati. Ves čas papeževega obiska ni prenehal njihov jok. Sv. oče je'začel govor z besedami: »Rad bi otrokom povedal nekaj besed, toda kako?« Otroci so začeli kričati kot za stavo. Le najbližji so slišali papeževe besede, ko je dejal, naj se tudi veliki učijo od otrok, preprostosti in dobrote. Sv. očeta sta pozdravila mali deček in deklica, ki se mu je približala z velikim šopkom rož. A po nesreči se je spotaknila in telebnila na tla. Spet jok, a so jo le potolažili, da je izvršila svojo nalogo. Sv. oče je nato podelil blagoslov otrokom in njihovim materam in slednjim čestital k njihovemu lepemu in vzvišenemu materinskemu poklicu. Kardinal Wyszvnsky je v govoru v varšavski stolnici obsodil odločitev vlade, ki je proglasila praznik Razglašenja Gospodovega za delovni dan. Da se pri delu in učenju dosežejo zadovoljivi uspehi, je potrebno tudi pravo psihološko razpoloženje, ki ga ustvarja počitek, svoboda in razvedrilo. Ni dovolj le množiti delo. človek mora biti tudi deležen sadov svojega dela. V svetu je danes težnja, da bi skrajšali delovni čas, na Poljskem pa ga skušajo povečati, kakor so to delali stari kapitalistični sistemi, ki so silili delavce k vedno večjim naporom, v zameno pa so jim nudili kaj malo. Taki pojavi se danes o-pažajo na Poljskem, je dejal kardinal. Končno je kardinal obsodil, ker je vlada uvedla po rudnikih redno nedeljsko delo. Študijski tečaj za visokošolce Obletnica papeževega romanja v Palestino Za obletnico svojega romanja v Palestino je sveti oče poslal posebno pismo vsem patriarhom, katoliškim in pravoslavnim, ki imajo svoj sedež v arabskih deželah. V pismu sveti oče obuja spomine na romanje v Palestino in na potovanje v Indijo, ko je z letalom letel nad mnogimi arabskimi državama. V pismu vabi k sodelovanju mod kristjani im muslimani. A-rabska kultura je obogatila tudi zahodno. Tudi današnje sodelovanje lahko prinaša obojestranske koristi. Gibanje pro Civitate Cristiana v Assisiju je takoj po božičnih praznikih organiziralo 19. študijski tečaj za visokošolce. Udeležilo se ga je okrog 2.000 akademikov iz vseh krajev Italije. Predmet študija so bile be-, sede iz evangelija svetega Ja-neza, ki govorijo o Janezu Krstniku, da je prišel Via svet, da bi pričeval o Luči. Predavali so odlični strokovnjaki kot profesor Ham-mer, pomožni škof iz Strass-burga msgr. Elchinger, Giulio Bevilaequa in drugi. S študijskim tečajem so bili združeni umetniški večeri. Vrata pri milanski stolnici Predsednik mednarodne razstave v New Yorku pri sv. očetu Sveti oče je sprejel predsednika mednarodne razstave v Ne\v Yorku Thomas-a Decgan-a. Predsednik je predložil svetemu očetu poročilo o uspehih vatikanskega paviljona na mednarodni razstavi. Doslej Milanska stolnica je šele sedaj dobila peta vrata. Milanski nadškof Colombo jih je blagoslovil na praznik svetih Treh kraljev. Vrata so iz brona in tehtajo 8 tisoč kg. V vrata je vklesanih 12 prizorov iz zgodovine milanske stolnice. Umetniška vrata so delo italijanskega kiparja Min-guzzi-ja. Kot zanimivost še povemo, da je nadškof daroval sveto mašo v prenovljeni liturgiji, torej z bogato uporabo italijanskega jezika. Kako je z liturgijo? IZ SLOVENIJE Ljubljanska nadškofija v številkah Na dve vprašanji tehničnega značaja je treba danes odgovoriti: KATERE KNJIGE BOMO LAHKO RABILI PRI SVETI MAŠI? Ker gre pri nas za slovenski jezik, bomo pač rabili slovenske mašne knjige ali mi-sal, ki pa mora biti potrjen od Svete Stolice. Tu pride v prvi vrsti v poštev Rimski misal, ki ga poznamo kot Turnškov misal. Druga izdaja, ki je izšla v Celovcu, je ie pošla. V Ljubljani pripravljajo novo izdajo, ki bo v nekaterih podrobnostih (odlomki Ordo missae) nekoliko različna od celovške. Razumljivo je, da se bomo skušali vsi držati te nove izdaje: (V tej zadevi je pa za vsako škofijo odločilna škofova beseda.) Znano mi je, da se vsaj pri nas pripravljajo za tisk posebni listi, na katerih bodo glavne molitve, ki jih bo duhovnik molil skupaj z ljudstvom. Znano mi je nadalje, da je v načrtu tudi manjša knjižica, podobna knjižici Naša daritev. Drugi narodi imajo velike založniške družbe in si bodo zato z večjo lahkoto preskrbeli vse potrebne knjige za nove liturgične spremembe. Pri nas bo šlo z večjo težavo in bo treba precej potrpljenja in dobre volje. A s potrpljenjem in dobro voljo smo do sedaj že veliko naredili. Tako bo prav gotovo tudi z liturgijo. Važno je, da smo si edini in da ne delamo vsak po svoje. In ne čakajmo s potrebno vajo za skupno molitev! Kjer n. pr. že sedaj ljudje v cerkvi skupno molijo Očenaš, bodo z lahkoto to naredili po 7. marcu skupno z mašni-kom. Kjer pa tega do sedaj še niso vajeni, ne bo 7. marec prinesel nikakih čudežnih preobratov. Kjer so že dobro vajeni na zborne maše, bo prehod pomenil lep korak na novi poti. Dei? Ali bomo kaj takega imeli tudi v slovenskem jeziku? Tu gre za čisto nekaj novega, ker se mora kompozicija točno držati besedila, ki je uradno odobreno za sveto mašo. Na pr.: Vera — daljše besedilo. Naše dosedanje skladbe za slovesne rhaše (ali polslovesne), čeprav zelo častitljive, bodo težko uporabne. Vsaj v kolikor je možno danes presojati. Koliko dela nas torej še čaka! Dr. LOJZE ŠKERL Iz škofijskega lista ljubljanske nadško fije, ki je izšel 1. januarja t. 1. je razvidno, da deluje v nadškofiji trenutno 302 svetna in 114 redovnih duhovnikov. Lata 1964. je umrlo 19 duhovnikov, posvečenih je pa bilo 6 novih. Kar je najbolj zaskrbljujoče, je povprečna starost duhovnikov. Ta je dosegla vznemirljivo številko 60 tet. Nezasedenih župnij je 32. Po številu vernikov je ljubljanska nadškofija tretja po velikosti v Jugoslaviji, šteje 650.000 duš, kat znači, da pride na vsakega duhovnika 1600 vernikov. (Pred ;1. 1941. jih je prišlo 1000). sl; Se ja Kt tej ce 2. KAKO BO Z NAŠIM PETJEM PO 7. MARCU? Naše ljudstvo si le težko predstavlja ob nedeljah in praznikih samo »suhe maše«, brez petja. To petje mora ostati! Treba je temeljito preučiti vse možnosti, ki nam jih daje reforma liturgije za ljudsko in zborno petje. Ker bodo maše predvsem ob nedeljah in praznikih zborne maše (s skupno molitvijo ljudstva in duhovnika), ne bo mogoče peti pri tistih delih maše, pri katerih se je sedaj navadno pelo. Tako na primer med branjem berila ali evangelija. Duhovnik bo berilo in evangelij bral v slovenščini, obrnjen proti ljudstvu. Mogoče bo vstaviti pesem takoj po berilu, pred evangelijem. Duhovnik bo pač počakal, da bo pesem končana. In tako pri drugih primerih. Ker bo maša krajša, se bo dalo z dobro voljo in pravim čutom za lepo bogoslužje vse prav urediti. Važno je, da bodo pesmi take, ki odgovarjajo mašnemu delu, pri katerem se pojejo. Kdaj bodo nekateri razumeli, da n. pr. Marijina pesem ne spada v nekatere dele svete maše? V slovenščini bomo lahko peli tudi slovesne maše z gregorijansko melodijo. Na primer Missa de angelis. To bo seveda možno,- ko bodo potrebne melodije, zlasti pa besedilo, pripravljene in od pristojne oblasti potrjene. Naše skladatelje čaka še veliko delo: pripraviti polifonične skladbe za slovesne maše. Kdo ne pozna velikih skladateljev, ki so za slovesne maše pripravili Kvrie eleisoti, Gloria, Čredo, Sanctus, Agnus Mnenje nekaterih: »Bog je gotovo že zadovoljen, če hodimo v cerkev le parkrat na leto ali pa da slišimo lepo petje. To, kar duhovnik govori, je boij za tiste, ki ne hodijo v kino, gledališče, družbo. Ti potrebujejo kaj novega. Vera pa je ista. Zato Boga molimo v srcu in v duhu. Bog je zadovoljen, če se strah božji in vera po grehu ne okrneta. Tudi glede volitev za socialiste si ne pustimo do živega. Prav tako odklanjamo katoliški časopis, ker je ta le za navadne pobož-njalce. Moderno življenje zahteva poznanja in izživljanja. Vera nam pomaga le ob koncu življenja za majhno spoved.« Prava vera: »To bi pomenilo toliko kolikor prešuštvovanje brez okrnitve čistosti, ali zastrupitev očeta, ne da bi pri tem Žalili sinovske ljubezni. Toda kakor ti ljudje grešijo ne da bi hoteli žaliti božji strah, bodo prav tako tudi, ne da hi se žalilo božje u-smiljenje, pahnjeni v pčkel.« (Tert., o pokori, 5). N. i. Liturgični tečaj v Ljubljani Za pripravo duhovnikov na izvajanje liturgične konstitucije in za širšo uvedbo slovenskega jezika pri mašah, ki se jih udeležuje ljudstvo, bo v dneh 28. in 29, januarja v Ljubljani liturgični tečaj. Bogoslovci bodo ob tej priliki praktično po kazali vzorno ljudsko in zborno mašo. V tržaškem semenišču bo podobna vaja v ponedeljek 18. januarja. Cerkvena odlikovanja Sv. oče Pavel VI. je na predlog ljubljanskega nadškofa podelil naslednja odliko vanja: prelata Josipa Šimenca, stolnega dekana, je imenoval za apostolskega pro tonotarja; dr. Vilka Fajdiga, prodekana teološke fakultete, za hišnega (prelata; dr. Stanislava Leniča, generalnega vikarja in stolnega prošta, za hišnega prel-atai prof. Venčeslava Snoja, nadškofijskega kanclerja in stolnega kanonika, za tajnega komornika z naslovom »monsiignar«, že lezomašnika prof. dr. Alfonza Levičniks pravtako za tajnega komornika z naslovom »monsignor«. Z Redom Viteza sv. Silvestra pa je bil odlikovan orgelski mojstri Franc Jenko iz Guncelj pri Št. Vidu nai Ljubljano. di- ve na da da Zle lik bh na no šk co I št( tel ie tei jel bi kit v sa člt le: Pr bo re, in do pr Salezijanski inšpektorat Za novega inšpektorja inspektorije sV-Cirila in Metoda v Ljubljani je bil ime novan g. Martin Jurčak, SDB, dosedanji župnik-vikar na Rakovniku. Razgrajači je dr N) Hb ru ra šir vi; Pod tem naslovom prinaša ljubljansko »Delo« v zaglavju »Pisma bralcev« vest o razgrajanju skupine mladoletnikov v frančiškanski cerkvi malo pred polnočnico. Tovariš urednik, v noči iz četrtka na petek (24. 12. 1964) se je zgodil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani obsojanja vreden incident. V cerkev je približno ob 23.30 vdrla skupina desetih starejših mladoletnikov in pričela razgrajati. Ti mladoletniki so bili pijani — če to lahko vzamemo kot olajševalno okolnost. Začeli so se prav vandalsko obnašati. Očitno gre za izmečke naše družbe, saj so njihove besede in dejanja izdajale pomanjkljivo splošno vzgojo in pomanjkanje srčne kulture. Vseskozi so motili verski obred. Na prošnjo pro-vinciala, naj ne motijo ostalih, niso prenehali. Ustava SFRJ jasno določa, da je vera popolnoma svobodna. Naj gre pri -tem za muslimane, protestante, Žide ali druge. nih pravic, in to ne samo človeka, ant pak celotne družbe. To, kar se je zgod® 24. t. m., pa je nasilno dejanje. Očitno gre tu za »frajerijo« (t. j. težnjo, da si človek lahko vse dovoli, op. ur.). TU ne gre za versko nestrpnost, temveč zgol) za samozadovoljevanje in vzbujanje p pa tisoč. Kar zadosti, ne? Pa bi i Uh bilo lahko še več, toda en razred sme Wieti le 40 otrok. Sicer je pa polovica dijakov tudi po drugih šolah naše vere. Vse šole imajo Vsak dan pol ure krščanskega nauka! Kaka razlika s takozv. katoliško Italijo! Tam smo imeli vsega skupaj pol ure verouka na teden. Zato so pa Italijani na splošno tako versko nevedni. To bo tudi vzrok, da vsak četrti Italijan voli za komunistič-n° stranko. V našem mestu jih je kakih 150. Dobre denarce služijo, drugo jim pa ni mar. K maši jih hodi kvečjemu dvajset ob nedeljah. Res čudna slepota. Pa niso sami krivi. NAŠI ZAMORČKI Tako ljubki so, da bi jih najraje kar tojedli! Kako lepo kraljujejo na hrbtu damice ali starejše sestrice! Naši otroci biso nikoli imeti takega razgleda na svet. In zelo so bistri. Ko so izraelski inštruktorji pripravljali naše otroke na telovadni Nastop za Dan neodvisnosti, so potem pra- vili, da so z njimi v eni uri več dosegli kot drugod v enem tednu. Vsekakor je res, da so se tukaj v treh tednih toliko naučili za nastop, kakor po drugih državah v šestih mesecih. In to kakšen nastop! Naši zamorčki so skupino belih deklic daleč nadkriljevali. So bolj prožni, elastični, se znajo zliti v celoto in enotno nastopati. Kaj pa njihova poštenost? Do sedaj je kraja med njimi nepozmma. Seveda tudi ne vedo, kaj je to kletev ali zmerjanje. Celo — čudite se prosim! — tudi pretepajo se ne med seboj! In kakšen lep red in vzorna disciplina vladata v šolah! Vsi šolarji nosijo uniforme, tako da komaj jih na cesti srečate, že veste, v katero šolo spadajo. Oblekce imajo zelo čiste, pa tudi perejo jih otroci sami. Sebe tudi pridno umivajo, tako da vedno dišijo po raznih milih. Seveda je vzorno tudi njihovo vedenje v cerkvi. Vsako sredo imajo otroci naših dveh šol skupno šolsko mašo. Dasi je naša cerkev velika in prostorna, jo napolnijo do zadnjega kotička. Sramežljivost naših deklic je naravnost ganljiva. Za zadnji nastop ob prazniku u Širite »Katoliški glas neodvisnosti so vse deklice prejele primerno telovadno uniformo: šolne, nogavice, hlačke in krilce. To pa je bilo sramotno kratko. Deklice so se od sramu kar jokale. Kar nerodno je bilo nam odraslim prisostvo\’ati nastopu, ko smo videli, da so si deklice krila ves čas popravljale in jih skušale potegniti čim niže. Sedaj, ko je nastop mimo, nobena noče več obleči tiste uniforme, pa čeprav je prav lepe oranžaste barve. Kakor da bi se domenile! Raje so jih podarile mlajšim sestram. Škoda le, da te nedolžnosti ne ohranijo za dolgo. Tega so krive stare matere, ki so prave satanske coprnice. One so tiste, ki držijo poganstvo pokoncu. Zanje bi bilo najboljše, da bi se jim zgodilo po Jezusovem receptu, ki ga je izrekel na račun zvodnikov in zvodnic: mlinsko kolo za vrat, pa v morje z njimi, da ne bodo več teh malih pohujševale! Še nekaj o petju! Glede tega vas gotovo nadkriljujejo. Kadar jih zberem skupaj, zaigram na harmonij, jim dam besedilo v roke in rečem: Pojte! In pojo, kakor da že znajo. V treh urah sem jih naučil kar deset pesmi, med njimi Na planincah; Ko so fantje proti vasi šli; Mladi časi, kam bežite; Sneg za to leto (sem prevedel: suša za to leto, ker tu od aprila do novembra nikoli ne dežuje). Napisal sem tudi pesem na čast mučencem iz Ugande, 28 kitic! Slovenski prevod sem postal svojemu bratu Brankotu, ki je župnik v Vrhpolju pri Vipavi. Sicer bi bilo bolje, če bi jim dal namesto slovenskih njihove napeve, a te bi moral šele zbrati, kar pa mi trenutno ni mogoče, ker sem preveč priklenjen k delu. Ko sem zaprosil škofa, da bi mi dat samo mesec dni dopusta, da se še drugega deželnega jezika dobro priučim, mi je kratko odgovoril: »Ni mogoče!« Če želite, vam bom ob priliki poslal magnetofonski trak s pesmimi naših deklic. Seveda vas gotovo zanimajo afriške melodije. Mene tudi. Naše jim vsiljujem zaradi vsebine. So pa pri svojih pesmih mnogo bolj naravni. Molite zame in za mojo veliko župnijo, še posebno pa za naše otroke, saj oni so naše upanje! P. Radko Rudež S. J. Italijanska komunistična partija in »Primorski dnevnik« napovedujeta sodni dan, če bi v Nabrežini ne bilo več dosedanje občinske uprave, v kateri je imela važno besedo in župana Italijanska komunistična partija. V tej upravi vidita čarobno palico za rešitev vseh slovenskih narodnoobrambnih in drugih vprašanj v Italiji. »PRIMORSKI DNEVNIK« IN KOMUNISTI »Primorski dnevnik« piše 9.1.1965: »V devinsko-nabrežinski občini je dosedanja večina to ves čas ... tudi dokazala, zato je povsem naravno, da nadaljevanje take večine podpiramo, ker vsak drugačni občinski odbor v tej občini pomeni spremembo njenega značaja in ne nudi jamstva za nadaljnje obvarovanje slovenskih narodnih koristi na njenem 'področju.« »Primorski dnevnik« 10.1.1965: »Komur je resnično za našo narodnoobrambno zadevo, se ne more pomišljati, s kom naj se sporazume. Edino napredne sile (beri komunistične, op. p.) pridejo pri tem v poštev. Druge poti ni, ker italijanski nacionalisti niso imeli in nimajo za naše pravice nobenega razumevanja.« SLOVENSKA SKUPNOST Izjava Sveta Slovenske skupnosti: »Vladne stranke so prvič po dolgih desetletjih povabile slovensko politično predstavništvo na uradne razgovore. To dejstvo je izredno važno, ker imajo edino vladne stranke dejansko možnost, da omogočijo uresničenje slovenskih pravic in dajo po-trebna zagotovila za njihovo izvedbo. Ker gre za splošne potrebe slovenske manjšine in ne za strankarske koristi kakšne politične ali ideološke skupine, je Svet Slovenske skupnosti, zavedajoč se svoje dolžnosti in odgovornosti, sprejel vabilo za razgovore. Stranke sredinske levice so sprejele predlog Slovenske skupnosti, da se najprej razpravlja o njenih bistvenih pogojih za začetek pogajanj. Bistveni pogoji Slovanske skupnosti so: 1. proučitev in zakonita ureditev pravic slovenske manjšine; 2. zaščita narodnostne sestave slovenskih krajev; 3. izvolitev slovenskega župana v Nabrežini; 4. vključitev slovenskih zastopnikov v ustanove in komisije, ki zanimajo Slovence. KOMUNISTI NISO DALI SLOVENCEM NIC Dosedanja nabrežinska občinska uprava se je otepala, kakor je mogla. Ko je šlo za raznarodovanje, se KPI kot stranka ni nikdar uradno izrekla proti njemu. Neki njen član je kot župan celo povabil ezule k naseljevanju. KPI je v rimskem parlamentu glasovala za zakon, ki daje 5 milijard za ezulska naselja z določilom, da mora 75% odpasti na Tržaško ozemlje. Komunisti so dobro vedeli, koliko tega denarja bo šlo v raznarodovalne namene, pa so le glasovali za zakon. Ali so komunisti dvignili vihar v rimskem parlamentu, ko je prefektumi komisar podpisal dovoljenje za gradnjo novega naselja v Se-sljarnu? Kaj še! Ali so njihovi sindikati razglasili splošno stavko v naši deželi? Niti s prstom niso mignili. Komunisti torej niso in ne bodo niti hoteli niti mogli učinkovito zaščititi narodnostnega značaja nabrežinske občihe, kjer borno Slovenci žal prav gotovo v manjšini čez nekaj mesecev, ko bo končana gradnja novega naselja. »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« NE RAZUMEMO Bili bi veseli, če bi nam lahko »Primorski« pokazal kakšno drugo možno rešitev. Za zdaj vemo, da sta bili glede tega vprašanja že pred časom poslani mešani komisiji dve pismi. Uspeh? Potrdilo, da so pismi dobili. Pika. In še nekaj. Ko je nekaj Slovencev stopilo v Italijansko socialistično stranko, je »Primorski dnevnniik« to prikazoval kot izredno važen dogodek. In vendar je šlo za Slovence, ki so šli v italijansko stranko, brez javno zahtevanih obveznosti v korist slovenske manjšine, brez javne zahteve po ustavitvi raznarodovanja. Zdaj, ko se Slovenska skupnost samo pogaja, ko ostaja samostojna slovenska politična formacija in zahteva javna jamstva ter lahko morebitni sporazum zaradi neizpolnitve kakšne važne točke ta- A. PERTOT TRST ul. Ginnastica št. 22 - tel. 95998 30 LET OBSTOJA TVRDKE Ob tej priliki vam nudimo blago po izredno nizkih cenah: Podloge - Žensko in moško blago - Odeje - Ženski in moški dežni plašči - Osebno in hišno perilo - Srajce - Nogavice - Galanterije Dežni plašči »Lilij on«........................ Moški in ženski dežni plašči »Gabardine« . Kompletne podloge za moške obleke . . . Zimske srajce (flanela)........................ VSAK NAKUP V NAŠI TROGOVINI POMENI PRIHRANEK IN DOBRA KVALITETA L 1.950 L 3.900 L 1.400 L 1.100 koj prekliče, pa uporablja »Primorski« dvojno moro in obsoja boljši poskus. Cernu? NAJ BO, KAKOR BO? Mar maj še dalje čakamo, vpijemo, protestiramo in brez moči gledamo, kako hodijo prefekturnd komisarji podpisovat 'dovoljenja za nova naselja? Ali naj dopuščamo, da komunisti s taktiko »čim slabše za manjšino, tem boljše za nas« izkoriščajo kršitve slovenskih pravic, da bi ujeli čim več naših ljudi za kvterraacdona-iistični, socialno nazadnjaški, materialistični, brezbožni komunizem? Mar naj, kakor zaradi 'pomanjkanja drugih dokazov pravijo vsi marksisti, čakamo, da se konča razvoj v levo in bodo potem vse krivico popravljene? Takrat bi Slovencev najbrž več ne bilo tukaj in jih tudi z Marxom ali Stalinom ne bi mogli obuditi od mrtvih ali iz asimtilirancev spremeniti nazaj v Slovence. Poleg tega imamo s komunisti slabe izkušnje. V Miljah 'imajo že' dolgo vso oblast. Kaj so naredili za Slovence? Ali ni tam slovenska narodna zavest najslabša in najmanj otrok v slovenskih šolah? Hvala lepa, tovariši komunisti, če bi se z vašo 2gnago takšne razmere razširile na vse Slorence v Italiji! Ali se naj torej dosedanje stanje nadaljuje? POSKUSITI JE TREBA Ce prav razumemo, meni Slovenska skupnost tole: Vemo, da so za dosedanjo politiko odgovorne vladne stranke, v prvi vrsti Krščanska demokracija. Zadnje čase je Krščanska demokracija začela kazati več razumevanja za našo manjšino, kakor ugotavlja tudi »Primorski dnevnik«. Njeno glasilo pravi: »Vprašanja Slovencev so prav gotovo odgovornost italijanske demokracije. Gotovo bodo naletela na razumevanje, na boljše in ustreznejše proučitve in rešitve, če bodo pri njihovem obravnavanju v okviru splošnih demokratičnih pravil sodelovale italijanske politične sile in predstavniki Slovencev.« Slovenska skupnost ve, da nam nihče drugi ne more ali noče pomagati iz slepe ulice. Ali naj zaradi tega vtaknemo glave v pesek,kakor noji? Ne! Dolžnost in odgovornost nam ukazujeta, da ugotovimo, ali so razmere že tako zrele, da je v okviru strank leve sredine možno temeljito in kar se da v celoti z zakoni, z drugimi ukrepi ter z jasno in javno prevzetimi odgovornostmi in jamstvi urediti položaj slovenske manjši-ne. Ce se posreči ustaviti umetno raznarodovanje, bomo Slovenci še živeli. In če bodo naše pravice zaščitene z zakoni, bodo položeni temelji za naš plodni razvoj. Ako bomo vključeni še v , javne urade, ustanove in komisije, si bomo lažje zagotovili tudi tisto, kar se da doseči , brez posebnih zakonov. Slovenci smo danes za upravo naše pokrajine potrebni. Takšna ugodna prilika se morda nikdar več ne bo ponovila. Zato menimo, da je pametno in vredno tvegati vsaj pogajanja in poskus. Prilik za »ne« nam ne manjka. ZAKLJUČEK In zaključek? Slovenski skupnosti gre za ureditev položaja slovenske manjšine, za uzakonitev njenih pravic itd. Komunistom in njihovim zaveznikom gre za oblastne položaje, za strankarske koristi Italijanske komunistične partije ali za sebične namene te ali one skupine. Iz tega lahko vsak pameten in zaveden Slovenec naredi jasen zaključek. I. N. "“"m i i imunim .................................................................................................... 0.H MEJA Pri železnem križu istega groba je tulila žjppernigbaue rin. Ko je opazila župnika, je pričela dajati izraza svoji togoti: »Ravno grob moje matere sle morali onečastiti s tem napisom.. Cesa podobnega ne bil zmožen noben drug župnik! Le Aus-‘ander more biti tako hudoben. Grob je freba spoštovati, če tudi počiva v njem hivna ženska, kakor je bila moja rajnka blati. Vsaj med mrtvima ne delajte, več razločka! Vendar to pot ne uidete pravični božji kazni!« Dušebrižnik je jnodtem dejansko mogel krati na križu napis: Hier liegt Uršula Sehrschon, geb. Wu-*ella... Zoppernigbauerin je ob grobu zdihovala, se zvijala in solze točila, kakor da bi nje-bo mater pravkar v grob devali in ne že ftted 20 loti. Gospod Simon je brž vse razumel: noč-bo razbijanje, sanje in dejanski položaj, kfapis so po si nočnem razgovoru v gostilni kbstavili nacisti, da mu škodijo ali ga oelo s Slemieniee spravijo. V vso zadevo so sprotno vpletli Sršenko, ki bo izrabila priložnost, da se nad njim do kraja znese. Povod za vse to pa jim je na žalost dal ort sam, ko je govoril v gostilni o razmejitvi pri Gorici. Zato tudi ne bo prav lahko odvrnil suma od sebe. Krivdo za njegovo neprevidno govorjenje pa ima seveda Hubert, ki ga je tako strašno navlekel. Lc kako jc mogel verjeti temu človeku! ■ »Kdo je postavil ta kol na tem svetem kraju?« je zakričal v sveti jezi. »Prav to hočemo vedeti tudi mi. Kdo drug kot vi nam. more to pojasniti. Napis stoji vendar na cerkvenem svetu. Zato se brez vašega dovoljenja in brez vaše vednosti kaj takega ni moglo zgoditi,« ga je izzivajoče zavrnil Steiner. Dušebrižnik bi mu najrajši vrgel v obraz, da je verjetno bil prav on eden od tistih, ki so postavili napis na oorkvenem svetu, a se je obvladal. Zadnji čas je že bil, da pazi na vsako besedo. V bližini Sršenke je stal Rijavčndk, ki ga prejšnji večer ni bilo v gostilni. Gospod Simon je opazil njegov prikriti nasmeh, a česa hujšega ga ni mogel dolžiti: »Gospod Rijavčnik, vi ste cerkveni sve-tovavec. Izrujte vendar kol!« se je obrnil pol ukazujoče, pol proseče proti njemu. »Jaz sem cerkveni svetovavec le, kadar me kdo potrebuje za kako delo pri cerkvi,« se je Rijavčnik nepričakovano drzno postavil po robu predsedniku cerkvenega sveta. Tudi on si je očividno obetal, da se bo zadeva za župnika slabo iztekla. Ce kdaj, bo sedaj moral iti iz fare. Verjetno bo šs zaprt in izgnan. Tako vsaj je Steiner ljudem namigoval. Istih misli je bila tudi Zoppernigbaue-rin: »Nihče ne bo kola izdiral. Kar stoji na našem grobu, je moje. Kol mora ostati, kjer je, da ga vidijo žandarji,« ji kol hi bil več tako zelo na poti. Župnik se je sam zaletel v kol in ga skušal omajati: »Takih stvari so zmožni le otroci ali hudobneži!« je s težavo izvlekel kol iz zemlje in ga vlekel proti župnišču. »Zdaj je že prepozno! Preveč prič imamo. Zadeva pride v javnost. Oblast jo bo preiskala in krivca kaznovala. Cast Avstrije je treba, oprati za vsako ceno!« je še za njim škodoželjno kričal Steiner, ki je kakor toliko drugih nacistov, deset let prej izdal Avstrijo za prazno ceno. Ljudje na pokopališču so se še nekaj časa pregovarjali. Nekateri so menili, da župnika nič dobrega ne čaka, ker je po vsej verjetnosti s Titom v zvezi. Drugi spat niso marali verjeti, da bi mogel on kaj takega storiti. Zaradi mraza pa so se kmalu razšli. Gospod Simon je zavlekel kol z desko v prazno kuhinjo župnišča, da bi mu jih kdo ne vzel in ponovno postavil. Nato je odšel v mežnarijo, da bi od mežnariee kaj več zvedel glede napisa. »Zakaj me niste že prod mašo obvestili glede kola?« jo je uradno vprašal. Tudi mežnarica je bila predrzna kakor še nikoli. Verjetno je tudi ona upala, da bo moral župnik oditi s Slemenice in bo imela tako manj dela s cerkvijo. Da za njim zaradi občutnega pomanjkanja duhovnikov ne bo drugega župnika, ji je dušebrižnik itak že večkrat zatrjeval. Da napisa ni opazila, se ni mogla izgovarjati, saj bi se skoraj vanj zadela, ko je šla vabit. Zato se je naredila neumno in je župnika osorno zavrnila: »Jaz sem mislila, da ste tisti kol vi sami postavili. Po vsem tem, kar ste sinoči v gostilni govorili, jo bil čisto na mestu. Ros ne vem, zakaj ga niste ondi pustili. Kaj se jaz, neumna ženska, razumem na take stvari!« »So si moški, ki so postavili kol, pri vas izposodili les in orodje?« je bil župnik še vedno uraden. »Že vidim, da bi me na vsak način radi noter potlačili. A vam povem, da sem jaz pri vsej stvari tako nedolžna ko tale mačka,« je mežnarica v jezi brcnila od sebe mačko, ko že ni mogla brcniti župnika iz hiše. »Ste vsaj slišali ponoči kako razbijanje na pokopališču?« je župnik še nadalje pestil mežnarico. »Ce človek ves dan gara, spi kot ubit,« ga je mežnarica spet kratko zavrnila. »Bog daj, da bi se res ne odkrilo, da ste pri stvari kakor koli sodelovali! Kajti ne bi rad izvajal posledic. Že zaradi vaših otrok ne!« je župnik hctel do kraja prestrašiti sosedo. (Se nadaljuje) □ RIŠKE IMOVICE Otvoritev razstave sodobne italijanske knjige v Novi Gorici V soboto zjutraj so v navzočnosti številnih krajevnih predstavnikov oblasti z obeh strani meje otvorili v razstavnih prostorih občinske palače v Novi. Gorici razstavo moderne italijanske knjige. Predstavnike in občinstvo je pozdravil dr. Albert Rajer, ki je poudaril, da je današnja otvoritev razstave modernih italijanskih knjig sad dolgotrajnih pogajanj Državnih knjižnic iz Gorice in Nove Gorice. V Novi Gorici bo razstava odprta do 15. t. m., nakar jo bodo prenesli v Novo miesto, nato v Maribor in Koper. Razstavljenih je nad 300 knjig sodobne italijanske književnosti. Deželni odbornik na obisku pri županu Preteklo soboto je goriški župan Galla-rotti sprejel odbornika za javno vzgojo in krajevne ustanove prof. Gianmija Vi-caria. Sestanku so prisostvovali tudi drugi deželni odborniki. Razpravljali so o programu deželne uprave ter o šolskih in kulturnih vprašanjih. Prof. Vicario je izrazil svoje zadovoljstvo nad stiki, ki jih je . priredi S.K.P.D. - PEVMA PEVSKO - GLASBENI KONCERT ki bo dne 17. januarja 1965 ob 16. uri v KATOLIŠKEM DOMU Drevored XX. septembra, 85 Nastopil bo oktet »PLANIKA« in MUZIKALNI ANSAMBEL Na sporedu so umetne, narodne in modeme pesmi Vsi vljudno vabljeni! občinska uprava navezala s sosednjimi narodi iz Jugoslavije in s Koroško. Dežela se s tem strinja in želi, da bi prijateljske vezi med obema državama postale še tesnejše. Podgora V ponedeljek je gradbeno podjetje Bevi-lacqua iz Gorice začelo staviti železno o- grodje ob zvoniku naše cerkve. Dosegli smo, ida bo obnovljen in prebarvan slednjič tudi kovinasti vrh zvonika. Delo je bilo zelo potrebno, kajti tista višina ni bila niti več dotaknjena, odkar je bila obnovljena po prvi svetovni vojni. Jami j e — Božični koncert Na praznik sv. Treh kraljev so Jameljci znova povzeli običaj božičnega cerkvenega koncerta, kot so ga nekoč že delali. Popoldne ob dveh je bil najprej blagoslov s tremi duhovniki in z asistenco msgr. Novaka. Nato je stolni vikar dr. Kazimir Humar spregovoril nekaj priložnostnih besed in poudaril zlasti potrebo, da tudi laiki sodelujejo v cerkvi in pri njenem apostolatu. Tak način sodelovanja laikov je tudi cerkveno petje, ki naj ga zato vsi z veseljem in ljubeznijo gojijo Bogu v čast, sebi in vernikom v veselje. Nato je sledil koncert. Pevci so pod vodstvom organistinje ge. Eme Stanič zapeli devet pesmd. Morda jih je bilo nekoliko preveč. Drugič bi kazalo število zmanjšati. Peli so lepo, ubrano in z občutkom. Razpolagajo z dovolj številnimi glasovi, med katerimi se zlasti odlikujejo basi. Izpričali so, da so dober zbor, ki bi lahko nastopil in pel tudi kje drugje izven domače vasi. Morda v Gorici na Cecilijanki. Upajmo, da bo to res prihodnjo jesen. Vsekakor so jameljski pevci vsem pripravili prijeten popoldan, ki so ga potem nadaljevali v novem župnišču pri kozarcu vina in Ob prav tako lepi narodni pesmi. Vsekakor zaslužijo pohvalo za svojo pobudo, ki naj pa ne ostane sama. Goriški Zeleni križ je napravil letni obračun Zeleni križ iz Gorice in Krmina ima šest rešilnih voz, ki so lansko leto prevozili 77.856 km dolgo pot in napravili s tem 5173 prevozov. Poleg tega so opravili še 1005 brezplačnih prevozov, za kar so naredili 8400 km poti. Nudili so tudi takojšnjo pomoč v 7340 primerih in za najnujnejše zdravstvene potrebe razdelili 19.080 litrov kisika. Ustanova Zeleni križ vrši veliko človekoljubno delo v našem mestu, zato bi bilo zelo potrebno, da bi dobila primernejši sedež. RZASKE NOVICE Voščila predstavnikov oblasti Prave lepe besede in voščila je izrazil tržaški nadškof svojim vernikom. »Pričelo se je novo leto,« je dejal v svojem govoru pri pontifikalni sv. maši na dan novega leta v tržaški stolnici sv. Justa, »prišel je torej čas, ko se je treba pomladiti. Ne smemo namreč nikoli pozabiti, da ko stopamo po božjih poteh, vsak dan cvete v naši duši prava mladost. Da pa bo ta mladost v nas, je potrebno, da se duhovno obnovimo in tudi poboljšamo.« Tržaški vladni komisar dr. Mazza je tudi izrazil voščila po valovih tržaške radijske postaje. Podal je pregled gospodarskega stanja na Tržaškem in izrazil zaupanje v bodočnost, ki jo je treba graditi preko sedanjih težav z božjo pomočjo. Predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti je pa v svoji poslanici dejal med drugim, da bo morala deželna vlada rešiti svoja piva važnejša upravno-zakono-dajna vprašanja. Za dosego zaželenih smotrov bo pa potrebno najširše sodelovanje države in prebivalstva v deželi. Prav tako je tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini dejal, da moramo poglobiti naša prizadevanja in naše delo in je voščil, da bi leto 1965 potrdilo dejanske vrednosti deželne uprave zlasti s pomočjo vsega prebivalstva v deželi. Zupan dr. Franzil pa je poudaril v svojem pozdravu tržaškim občanom, da se sedaj Trstu nudi nova prilika uveljavitve, ker je bil izbran za glavno mesto deželne uprave. Izrazil je upanje, da bo znal Trst na čelu tega novega pravnega, zakonodajnega, socialnega, kulturnega in gospodarskega organizma potrditi sloves mesta vsestranskih pobud in zdravih vrednot. Pozdravil je tudi bodočo ustanovitev snujoče se Pristaniške ustanove, ki ho zelo Poslušajte vsako nedeljo ob 12,15 na radiu Trst A za splošno krščansko razgledanost in versko izobrazbo nad vse koristno oddajo VERA IN NAŠ CAS Četrt ure prej (ob 12,00) je pa prav tako vsako nedeljo oddaja NABOŽNE PESMI MEDDOBJE 3-4 važna za mestno gospodarstvo, ustanovitev novega središča za teoretsko fiziko in mednarodno agencijo atomske fizike ter končno še zgraditev novega mednarodne* ga naftovoda, ki bo prav gotovo prinesel Trstu velike gospodarske koristi. Tudi tržaški župan je pozval prebivalstvo na skupno in složno delo z božjo pomočjo, kakor tudi s pomočjo države in nove dežele. Naročilo tržaškega nadškofa Tržaški nadškof je ukazal, naj duhovniki vse nedelje do 7. marca razlagajo pomen sprememb v bogoslužju, ki bodo stopile v veljavo prav na prvo nedeljo v postu. Še nekaj o novi avtocesti Pretekla številka KG je prinesla daljšo vest o bodoči gradnji nove avtoceste Trst-Benetke. Sedaj smo izvedeli tudi razveseljivo vest, da je državna cestna ustanova sklenila priklopiti k že omenjeni avtocesti tudi priključek med kraji Villesse in Gorica. To bo nova lopa veza med soško prestolnico Gorico in avtocesto 'frst-V i dcm-Bcnet-ke, ki jo sedaj gradi koncesijska družba »Avtovie Venete«. Pripomniti je treba še, da bo omenjeni del nove avtoceste Villes-se-Gorica tudi v bistvu prvi del nove projektirane avtoceste, ki bo vezala Gorico in slovensko prestolnico Ljubljano. Novi zavod za pomoč materam in otrokom Pred dnevi je bila v Trstu otvoritev novega Pokrajinskege zavoda za pomoč materam in otrokom na Stari reški cesti. Ob tej priložnosti je pokrajinska federacija ustanove za pomoč materam in otrokom (ONMI), začela razdeljevati otrokom prve zdravstvene knjižice, ki so jih sestavili za vse otroke rojene od 1. januarja letos. Slednja je zelo važna in na njej bo pisano v presledkih zdravstveno stanje slehernega otroka na Tržaškem. Zelo pravično bi bilo, da bi za naše slovenske malčke bila knjižica tudi v slovenskem jeziku ali vsaj dvojezična. Da se zadeva uredi, opozarjamo na to naše slovenske izvoljene predstavnike. Tudi naftovod Trst - Dunaj na Tržaškem Pred nekaj tedni je KG obširno pisal o novem naftovodu Trst-Bavarska. Sedaj je tudi že 'govora o novem naftovodu Trst-Dunaj, ki naj bi bil povezan ali bi vsaj tekel vzporedno z naftovodom Trst-Bavar-ska. Tako bi Jadransko morje bilo koristno povezano s petrolejskimi čistilnicami v dunajskem predmestju Schvvechat. Prav pred nekaj dnevi so na tržaški trgovinski zbornici vknjižili novo družbo SIOA (So-cieta Italiana Oleodotto Adriatico)), ki ima namen graditi naftovod Trst-Dunaj. Kava v tržaški luki Trst je v primerjavi z drugimi italijanskimi pristanišči tudi letos ohranil prvenstvo pri uvažanju im izvažanju kave. Žlahtna zrnca prihajajo v tržaško luko kar iz 40 krajev Afrike, Srednje in Južne Amerike. Od januarja do novembra preteklega leta so izkrcali v tržaški luki kar 568.742 stotov kave, to je 1,114.570 vreč, po približno 60 kg. Iz Trsta so razposlali v preteklih 11 mesecih po morju kar 26.323 stotov kave v inozemstvo in 7.278 v različne luke po Italiji, po železniški progi pa 198.616 stotov'. Od tranzitnih klijentov je na prvem mestu Nemčija, nato Madžarska, Avstrija, Švica, Nizozemska, Izrael, Albanija, Vatikan itd. Cena domačega mleka Mleko, ki ga proizvajajo živinorejci na našem Krasu, je prav gotovo kvalitetno in tudi glede hranilnosti veliko boljše od tistega iz Furlanije, živinorejo so naši ljudje z veliko muko in vsakdanjim trudom v povojnih letih v večini primerov zelo izboljšali. Pa vendar nima naš človek, ki se skozi ves dan bavi z živinorejstvom, tistega zadoščenja, ki bi mu pravičeno pri tikalo. Politična cena mleka, oziroma izenačenje našega boljšega produkta s tistim iz drugih krajev prinaša našemu gospodarju veliko škodo. Po sodbi kmetijskega nad-zorništva naj bi bila pridelovalna oena t^-mu velevažnemu hranilu 80 lir za liter. Toda če upoštevamo trud in delo našega človeka in članov njegove družine, ako bi njihove plače vsaj približno izenačili s plačami delavcev v različnih industrijskih podjetjih, bi morala biti cena mleku na debelo vsaj 100 lir za liter. .Ljudje razmečejo ogromno denarja za nepotrebne stvari in pravijo in govorijo o neki krizi. Ali ne bi bilo zato pošteno od strani države ali dežele, da bi posegla vmes in dala zadoščenje tudi trudu in znoju našega kmečkega človeka? O bodoči cvetlični razstavi Prihodnje leto bo od 22. maja do 6. junija svetovna cvetlična razstava v Mira-marskem parku. V preteklih dneh so v ta namen imeli sestanek na licu, mesta nadzorniki za varstvo spomenikov arh. Gab-rielli, ravnatelj SELADA (ustanove, ki bo pomagala pri tehnični pripravi razstave) inž. Bonfanti in ravnatelj cvetlične razstave prof. Natti. Pričakovati je v prihodnjih dneh tudi srečanja z razstavljavci. Organizatorji so že sedaj prepričani, da se bo število razstavljavcev znatno povečalo. Tej važni in lepi razstavi bo sledil niz drugih turističnih prireditev, ki bodo še bolj poudarile lepote tukajšnje jadranske obale. V decembru so prejeli evropski naročniki Slovenske kulturne akcije novci' dvojno številko revije »Meddobje«. Ima 112 strani. Številka je zelo pestra in vsebinsko bogata. Od razprav naj omenimo zlasti tri! Rafko Vodeb je ob besedilu poglavja v cerkveni umetnosti iz liturgične konstitucije II. Vatikanskega cerkvenega zbora napisal deset strani (dolg komentar. Brez olepšavanj pokaže na razhod cerkvenih ljudi in umetnostni v dobi po francoski. revoluciji. Z zadoščenjem pa poroča o priznanju koncilskih očetov, da verska umetnost ne more biti vezana na določar slog. Nedopustne so le izmaličene oblike. Božo Fink je objavil analizo ustavnega položaja v Sloveniji. Najprej skuša najti pozitivne elemente v sedanji ustavi Socialistične republike Slovenije, pa pride nato do zaključka, da jih žal negativni čisto prekrijejo. Ni mogoče govoriti o pravni zakonitosti, ko je besedilo ustave že vnaprej podvrženo spremembam, ki jih bo zahteval razvoj družbe. Tine Debeljak je v tej številki zaključil spomine ob Francu Sal. Finžgarju. Že samo ti spomini so tako zanimivi in odkrivajo toliko za sedaj rastoči rod no- vih spoznav, da se splača biti naročen na revijo. Skoro bi človek dejal: dopolnilo k povsod toplo sprejeti knjigi Rude Jurče-ca »Skozi luči in sence«. Pogled v čas pisatelja Finžgarja nam s silo žarometa pokaže, kako uspeh komunistične revolucije v Sloveniji ni stvar slučaja, ampak posledica premnogih napak tudi v vrstah slovenskih katoličanov. Žal je bil med njimi tudi slovenski duhovnik Fr. Sal. Finžgar. Leposlovje je zastopano s tremi prispevki. Vinko Beličič, Karl Mauser in Frank Bukvič so znova dokazali, da so na tem področju doma in mojstri slovenske besede. Na zadnjih 27 straneh je pa prof. dr. Martin Jevnikar podal pregled slovenske knjige v letu 1963. Kar da temu pregledu posebno vrednost, je bolj ali manj obširna vsebina in oznaka registriranih del. Umetniška priloga prinaša reprodukcijo Kramolčeve slike »Metež v snegu«. Prihodnja dvojna številka 5-6 »Med-dobja« bo izšla ta mesec v Buenos Airesu. S tem bo zaključen VIII. letnik te naše priznane in edine tovrstne publikacije v svobodnem svetu. — že Radio Trst A Izdali bodo rimski misal Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani bo izdala na spomlad nov Rimski misal. V prednaročilu bo stal 6500 din, kasneje pa 8000 din. (Celovški stane znatno manj: 3000 lir). Za teden od 17. do 23. januarja 1965 Nedelja: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Zborovske skladbe Rada Simonitija. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Winnetou«, roman, ki ga je napisal Karl May, za radio dramatiziral Joško Lukeš. Drugi del: »Rešil bom Winnetoua«. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 Znani pevci: Cliff Richard. — 15.30 »Gospa z morja«. Drama v petih dejanjih, ki jo je napisal Henrik Ibsen. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico januarja«. — 22.10 Klasična simfonija. Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 33. Ponedeljek: 11.45 Italijanski orkestri in pevci. — 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico januarja«. — 17.25 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravila Vilma Kobal. — 18.30 Koncertisti naše dežele. — 19.15 Plošče za vas. — 20.35 Giuseppe Verdi: »Ai-da«, opera v štirih dejanjih. Orkester in zbor rimske Opere. V odmoru (približno ob 21.15) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar. Torek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Italijanščina po radiu: 18. lekcija. — 18.30 Sodobna simfonična glasba. Hans Werner Henze: Suita iz baleta »Undine«. Simfonični orkester Zagrebške Radiotelevizije. — 19.15 Radijska univerza: Tone Penko: Kraška flora. — 20.35 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele 19. stoletja: Janko Kersnik mlajši: »Starec«. — 22.20 Solistični inštrumenti v času od sedemnajstega do devetnajstega stoletja. Giuseppe Tartini: Koncert za violončelo v A-duru. Sreda: 11.55 Neapeljski motivi. — 12.15 V Trstu prod sto leti. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 17.25 Radio za šole (za I. tečaj ljudskih šol). Domače živali: 1) »O psu«. — 18.30 Iz programske glasbe, pripravil Gojmir Demšar. — 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar. —- 20.35 Simfonični koncert Orkestra mestnega glasbenega liceja »Jacopo Tomadini« v Vidmu. V odmoru (približno ob 21.10) Knjižne novosti: Vinko Beličič: »Peta knjiga Zgodovine slovenskega slovstva v izdaji Slovenske Matice«. — 22.00 Orkester »Mira-mar«. — 23.00 Črnske duhovne pesmi. Četrtek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. — 17.25 Italijanščina po radiu: 19. lekcija. — 17.40 Iz albuma lahke glasbe. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (12) »Prešernovi soneti nesreče«. — 20.35 »Poslednje zatočišče«, radijska drama, ki jo je napisal Lister Sinclair. Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.25 Radio za šole (za II. tečaj ljudskih šol). Naši kraji in ljudje: 1) »Izlet v Goriška Brda«. — 18.30 Jugoslovanski solisti. — 19.15 Rezistenca v italijanskem pripovedništvu: Giorgio Pullini: 1) »Prazgodovina«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra Simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Turina. V odmoru (približno ob 21.30) Um-berto Urbani: »Pesnik Ivan Mažuranič«. Sobota: 12.15 Kulturni odmevi: dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Od- daja za avtomobiliste. — 15.30 Panorama tujih simfoničnih orkestrov. — 15.55 Pesmi in plesi z vsega sveta. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine: Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta. — 17.20 II. Va*. tikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.00 Slovenski modemi samospevi. Matija Bravničar: Žalostinka, Otroci molijo. - Danilo Švara: Ni te na vrtu več. - Zvonomir Oiglič: Zasanjanost, Pismo. — 19.15 Družinski obzornik. Urednik: Ivan Theuerschuh. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič. Birmanci v ljubljanski nadškofiji V letu 1964. je bilo v ljubljanski nadškofiji birmanih 9925 oseb, od tega v ljubljanski stolnici 1841, v škofovi kapeli pa 165. O BV E S T1 L A MOLITVENA OSMINA ZA ZEDINJENJE KRISTJANOV bo v Gorici v cerkvi sv. Ivana od 18. do 25. januarja ob 5.30 zvečer. OB ZAKLJUČKU svetovne molitvene osmine za zedinjenje kristjanov, v nedeljo 24. januarja, bo v KD v Gorki kulturni večer, posvečen ekumenizmu. Predaval bo msgr. Rudi Klinec. Sledile bodo skioptične slike. Začetek ob 4h popoldne. Vstop prost. PETI DUŠNOPASTIRSKI TEČAJ zamejskih duhovnikov bo 18. in 19. avgusta 1965 v bogoslovnem semenišču v Celovcu. IZŠLI SO KATEKIZMI za III. razred osnovnih šol. Cena 500 lir. Dobijo se na upravi Katoliškega glasa. Natečaj za sluge srednjih šol Uradni list od 28. decembra je objaV^ dekret o natečaju za 700 slug na srednjih šolah. Rok za prijave poteče 60 dni P° objavi dekreta v Uradnem listu, to ja 26. februarja. Odločala bodo spričevala, ki jih bodo zainteresirani predložili, nakar bodo odbrane vzeli na poskušnjo. darovi Za Alojzijevišče: Za božične praznike so poslali da ra ve: N. N. 4.000; N. N. Gorica 3.000; C. D. 3.000; D. F. 1.000; ctr. S. Ferjančič 5.000; M. Z. 1.000; N. J. 20.000; N-N. 5.000; P. S. 5.000; preč. msgr. Salvadori 2.000; K. D. 1.000; K. M. 1.000; bivši gojenec Kranjc Bogomil 20 dolarjev. Vsem dobrotnikom naj Božje Dete obilno povrne! Za Zavod sv. Družine: Kamenšček 5.000; dr. Franc Jaklič 3.115; družbenica 3.000; družina Vižintin namesto cvetja na grob pok. Marije Kebe, vdove Ferjančič 3.000; M. T. J. 5.000; družina Pavlin - Košuta 5.000; družina Mažgon ob priliki poroki sina Huberta 10.000 lir. Naj Vsemogočni vsem blagim dobrotni' kom tisočero povrne! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca; trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7^ davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici