KOLEDAR (Vestnik) XIX. -.-T-.-—. šolske družbe sv. Cirile in Metoda v^Ljubljani xsi navadno leto 1906. Iztlalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. 'Lisic ..Narodne tiskarne", 1905. Vsebina. 1. Koledar za leto 1906. '2. Dva Prešcrinova rokopisa. 3. Drobnosti o Prešernu. A. Prešeren v Naklem. B. Igra »Prešerin«. 4. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XX. Leto 1906 jc navadno in ima 365 dni. Občno ali drž. leto se prične s 1. prosincem, cerkveno leto pa s 1. adv. nedeljo 2. grudna. Godovinsko število. Zlato število .... 7 Rimsko število ... 4 Epakta ali lunino kazalo XXV Nedeljska črka ... G Solnčni krog .... 11 Letni vladar: Venera. Zlato število. Mesečni spremeni prihajajo vsakih 19 let na iste dneve. Zlato štev. kaže, katero izmed 19 let je letošnje leto. Epakta kaže starost meseca dne 1. prosinca. Ker so mesečni spremeni v koledarjih navedeni, je epakta brez pomena. Solnčni krog Obsega 28 let, v katerem se ponavljajo nedeljske črke v istem redu. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. Začetek jeseni 24. kimavca. Začetek poletja 22. rožnika. Začetek zime 22. grudna. Premakljivi godovi. Sedemdesetnica 11. svečana. Binkošti, 3. rožnika. Pepelnica 28. svečana. Telovo, 14. rožnika. Velika noč, 15. mal. travna. j 1. adv. nedelja 2. grudna. Vnebohod, 24. vel. travna. Znamenja za lunine premene. Mlaj.....................© Ščep ali polna luna ® Prvi krajec..............) Zadnji krajec ....<[ Mrakovi leta 1900. V tekočem letu bode solnce trikrat in mesec dva-k ra t mrknil. V naših krajih bode le mesečni mrak 9. svečana deloma viden. Začetek mraka ob 6. uri 57 min. zjutraj (srednjeevropski čas), začetek popolnega stemnenja ob 7. uri 58 min. zjutraj. Ker pri nas zahaja mesec že ob 7. uri 16 min., videl se bo le začetek otemnjenja. Solnčni mrakovi dne 33. svečana, 21. rožnika in 20. vel. srpana, in pa mesečni mrak 4. vel. srpana so pri nas nevidni. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih in javni plesi so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, o Telovem in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. v-TVj* PROSINEC * JANU ARI J m. Hrv.-srbsko: Siečanj. Češko: Leden. 31 dni. -IR-Luž.-srb.: Wulki rožk. Poljsko: Styczen. Rusko: flmiapt. Bolgarsko: lliivapnii. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji | 1 Pon. Novo leto. Obrez. Gosp^ 2. Tor. Makarij, op.; Martinijan J ? ;r Sred. Genovefa, dev.; Anter, prrtp.| 4; Čet. 'I'it, šk.; Izabela, kraljica .5 Pet. Telesfor, p. m.; Simeon 0 Sob. Sv. trije kralji ali razgl.Gosp. Beležke. ■ ’!I"" ................. 12letni Jezus v templju. Luk. 2. j 7; Ned. 1. po razgl. Gosp. Valentin. H Pon. Severin, op. 9 Tor. Julijan in Bazilisa, muč. 10 Sred. Pavel L, pap.; Agaton, pap. Iti Čet. Higin, p. m.; Božidar, op. @ 12j Pet. Arkadij, muč.; Ernest, šk. '13i Sob. Veronika, dev.; Bogomir. » ly- G V' * -S-; m? SVEČAN * FEBRUARIJ - 28 dni. iMj tj { Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. 2 Pet. ll^Sob. Ignacij, šk.; Efrem, uč. J) Svečnica. Darovanje Gosp. Blazij, šk.; Oskar, šk. Prilika o dobrem semenu. Luk. 8. ^ Ned. T> Pon. (1 Tor. ' '7 Sred. 7 Čet. . D Pet. 10 Sob. 5. po razgl. Gosp. Andrej K. Agata, d. Tit, šk.; Doroteja, dcv. m. Romuald, op.; Rihard, kr. Ivan Mat., sp.; Juvencij, šk. Ciril Al., šk.; Apolonija. ® Skolastika, dev.; Viljem, sp. Prilika o delalcih v vinogradu. Mat. 20. 11 Ned. 12. Pon. UT Tor. 14 Sred. 15 Čet. 1(1 Pet. 17 Soj* Sedemdesetnica. Adolf,šk.; Humbert, sp.; Evlalija, d. m. Katarina, dev.; Jordan, sp. Valentin (Zdravko) m.; Zojil. Favstin in Jov.ita, muč. Julijana, d. m.; Onezim. ( Donat in tov., muč. ;"Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 18 Ned. j!) Pon. 70 Tor. 21 Sred. 72. Čet. 23 Pet. 2J_Sob. Sestdesetnica. Simeon, šk. Julijan de Alb., sp. Elevterij, m.; Evharij, šk. Maksimilijan, šk.; Eleonora. Stol sv. Petra v Antijohiji. Peter D., šk.; Romana, d. © Matija, apostol. Jezus ozdravil slepca. Luk. 18. 75 Ned. Pon. 27 Tor. 28 Sred. Petdesetnica. Valburga. Aleksander, Marjeta Kort. Pust. Leander, šk. f Pepelnica. Roman, op. Beležke. . ' ^4 /, jdL Ji**- tet X*niA4 J 1 (/ /Af. Wl/USy,m- * 7' /•Ti/ 4 P £&. «^7*/ 4 c 0) Me/. > , ~ J'!■•>/ /A - Dan vzraste za 1 uro 21 min. Dan je dolg It ur 118 min. do 10 ur »9 min. SUŠEČ * MARCU V.- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Ut a 1 Čet. j Albin, šk.; Hadrijan, muč. 2j Pet. i Simplicij, pap.; Anežka Č. 31 Sob. Kunigunda, ces.; Feliks. ]) Jezusa izkuša hudobni duh. Mat. 4. 4 Ned. I. postna Kazimir, fr Pon. Agape s tov.: Friderik. jJž[Tor. Fridolin, op.; Katarina B. '[Sred. f Kvatre. Tomo Akv., uč. L»Cet. ; Ivan od Boga, sp. ^ ijj Pet. f Kvatre. Frančiška R. -101 Sob. f Kvatre. 40 muč. Jezus se izpremenil na gori. Mat. 17. 11 Ned. ! 2. postna. Heraklij, muč.; 12: Pon. . Gregorij I., pap. 13 Tor. ] Rozina, vd.; Evfrazija. 14 Sred. Matilda, kr.; Pavlina. 15 Čet. Longin, m.; Klement Dv. 10, Pet. 1 Hilarij in Tacijan, m. 17; Sob, j Jedert, dev. { . /J I vt ' • Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji j Judje hočejo Jez. kamenjati. Ivan. 8. ! l| Ned. i 21 Pon. 1 n' T Tor. 4 Sred. 51 Čet. 6i Pet. 30 Sob. 5. postna (tiha). Hugon, šk., Franč. Pavl, ]) Abundij, šk.; Rihard, šk. Izidor, šk.; Rozamila, d. Vincencij Fer., sp.; Irena, d. 7 žal. M. B.; Sikst, p. Herman, sp.; Eberhard, p. Jez. jezdi v Jeruzalem. Mat. 2. 81 Ned. !) Pon. 10 Tor. 11 [ Sred. 12! Čet. 13 Pet. 14| Sob. 6. postna (cvetna). Albert. Marija Kleota. ® Mehtilda.; Ehcehijel, pr. Leon 1. p.; Betina, d. + Vel. četrtek. Zenon, šk. ■ Vel. petek. Hermenegild. f Vel. sobota. Justin m. Jezus vstal od smrti. Mark. 1(3. 151 Ned. Hi Pon. OL-Tor. 18 Sred. 121 Čet. 20! Pet. ’2T Sob. Velika noč. Vstaj. Gosp. ( Velikonočni ponedeljek. Rudolf, m.; Liberal, sp. Apolonarij, m.; Elevterij, šk. Leon IX., p.; Ema, vd. ^ Marcelin, šk. Anzelm, šk. Jez. se prikazal pri zap. vratih. Ivan. 20. 221 Ned. 23! Pon. 24i Tor. .23] Sred. # Čet. Jffi Pet. 28, Sob. 1. povelik. (bela) Soter in K. Vojteh, šk. © ‘Jurij, m. Marko, evang.; Eremin, m. Klet, pap.; Marcelin, pap. Peregrin, duh.; Sava, vet.šk. Pavel od Križa; Vital. Jezus, dobri pastir. Iv. 10. 291 Ned. 30] Pon. 2. povelik. Peter, m. Katarina Sijenska. Beležke. ~) / ?-Ar?r- ^ s */i ». lTn$ '*■< /T 4 i JrLy.Jlr .i fAt.yk, -ViVf', Jy(TrT-, $u*č44 •),r^ dt fu> • w !>/> - 11 & \ r^> rcA< J, A. 'V \C VEL,KI TRAVEN * MAJNIK ^-3- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Tor. Filip in Jakob, ap.; 2iga. j) 2| Sred. Atanazij, šk.; Sekund, m. 3 Čet. Najdba sv. križa; Mavra, m. Ti Pet. Florijan, m.; Monika, vd. f> Sob. Pij V., pap.; Ircnej, šk. Jez. napovedal svoj odhod. Ivan IC>. Gl Ned. 7, Pon. 8 Tor. 9 Sred. Uk Čet. Tl Pet. 12 Sob. 3. povelik Varst. sv. Jožefa. Stanislav, šk. Prikazen sv. Mihaela, v. a. © Gregor Nac., šk., c. uč. Antonin, šk.; Izidor, km. Mamert, šk.; Gandolf, op. Pankracij, m.; Nerej, m. j / Ii 'VM Trn,) Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 10. jl3 Ned. 4. povelik. Servacij, šk. 141 Pon. Bonifacij, šk. 15 Tor. Zofija, m.; Hilarij, op. ( IG Sred. Ivan Nep., muf.; Ubald, šk. 17, Čet. Paškal, sp.; Maksima, dcv. IŠ Pet. Feliks, sp.; Venancij,m. 19' Sob. Peter Celestin, p.; Ivo, sp. 20 Ned. Sil Pon. 22 Tor. 231 fjred. 24 Cet. 251 Pet. 20j Sob. Jezus uči o molitvi. Ivan 10. 5. povelik. Bernardin, Sij. c ( Feliks Kant., sp. i- , Julija, d. “ H I Deziderij. © Vnebohod Kristov. Gregorij VII., p.; Urban I. Filip Nerij, sp.; FJevterij, m. Jez. govori o pričanju sv. Duha. Iv. 15. 27 Ned. 6. povelik. Magdalena, Pac. 28| Pon. 1 Avguštin, šk. 29 Tor. Maksim, šk.; Teodozija. 30 Sred. j Ferdinand, kr.; Feliks I. 31 Čet. Kancijan s tov.; Ang., d. ]) Beležke. 'iaft .. 'V * m. ROŽNIK + JUNIJ M Hrv.-srbsko: L.ip?»nj. Češko: Červen. Luž.-srb: Smažnik. 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pet. Juvencij m. 2 Sob, f Erazem, Sk.; Marcelin, m.; Jezus govori o sv. Duhu. Ivan 15. ; Ned. Binkošti. 4 Pon. Binkoštni pond. j 5| Tor. Bonifacij šk. (ij Sred. J f Kvatre. Norbert. 7 Čet. Robert, op. / H! Pet. f Kvatre. Medard, šk. D: Sob, f Kvatre. Prim, in Feliks, m @ Mf, v- ■Jit ,t_ ' 'Y,. ^4 '/-»V 'C’-! 'A Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 10, Ned. 1. pobink. Sv. Trojica. 11 Pon. Barnaba ap. 12 Tor. Ivan Fakund. 18 Sred. Anton Pad. '( 14 Čet. Sv. Rešnje Telo. Bazilij,šl-j 15! Pet. Vid in tov. m. m Sob. Jan. Fran Regij. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. iJ7, Ned. 2. pobink. Cirijak, m. IH1 Pon. Feliks in Fortunat, m. iti or. Gervazij in Protazij, m. 20; Sred. Silverij, p. |21j Čet. Alojzij (Vekoslav), sp. ;2Ži Pet. Srce Jezusovo, Ahacij. @ :23 Sob. Cenon šk. O izgubljeni ovci. Luk. 15. 'jiiL Ned. 3. pobink. Ivan Krstnik 25 Pon. Viljem, op. 26 Tor. Ivan in Pavel, m. 27 Sred. Ladislav, kralj. |28j Čet. f Leon II. p. 29 Pet. Peter in Pavel, ap. 30 Sob. Sp. sv. Pavla. Beležke. f9l~rn,\-l/~rbh/C. /Ui U • I /P U’>t fft* ftj t-.£ a . .jf . t v *r,t 'yyr- H ■?»* ,/e h■ A -č„ Jm tj j/. Vrt.rAk A n n.t£» t 'n J, Ofjo /J, /,ff y-yč\ ' /,e^tf, /*, ■'6) h f C Č/ 22. za 18 min. 'yi ca meseca za 3 minrv^ r><* /r-A ,,. - 1 . = 5 ur 30 min. do /ffhč ' ’■’* "'/fregat, 4- * rf ' tj, >£■/*(*„ f tpc,-^- jnuttft / J,‘r'0 ]p >**• t Afif,,, e., falfp JitMith/jpyc^i_______________ Dan vzraste do dne’ konca Dan je dolg 15 ur 30 min. do la rT'A40f . ^ «5*7« ?. 17*/;M - JVpjUr/lk >->rfA "aM- Poljsko: Lipiec. .‘51 dni. -riP- Rusko: Iio.it. Bolgarsko: lO.uiii.' Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji j O velikem ribjem lovu. Luk. 5,1-11. 1 Ned. 4. pobink. Teobald. Julij. 2 Pon. Obisk. M. D. : 3( Tor. Helijodor, šk.; Bertram, šk. 4, Sred. Urh, šk.; Berta, dev. I 5 Cet. Ciril In Metod, slov. ap. TT Pet. Izaija, pror.; Dominika, m. 7i Sob. Vilibald, šk.; Pulherija ihe(tfk<% O farizejski pravičnosti. Mat. 5. Ufi! Ned. 9 Pon. 10[ Tor. 11 Sred. JjL Čet. \ 13 Pet. 14 Sob. 5. pobink. Elizabeta, kr. Veronika, Vigilij, Amalija, d.; Felicita, d. Pij 1., pap.; Peter F., sp. Mohor in Fortunat, muč. Marjeta, d. m.; Evgenij. ( Bonaventura, šk. uč. Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8. 151 16! 17 j 18. m Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. pobink. Vladimir, kn. Marija škap. Karmelska. Aleksij, sp.; Generoz, m. Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vincencij P.,sp.; Makrina. Jeronim Emil; Elija, prorok. Danijel, pr.; Olga. © Beležke. .s,., fr \ 0 lažnivih prorokih. Mat. 7. 22! Ned. ;23 Pon. 24! Tor. 2jj Sred. Čet. 27: Pet. :28j Sob. ‘7. pobink. Marija Magd. Apolinarij, šk. Kristina,d.m.; Roman,m. Jakob, ap.; Krištof, muč. Ana, mati M. D. Pantaleon, m.; Natalija, m. Inocencij, p.; Viktor, m. ]) 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 291 Ned. "301 Pon. 3P Tor. 8. pobink. Marta, dev. Abdon in Senen. Ignacij Lojol., sp. fc/a *r P ,< p / rtr fifi lu mit / % A i't t-, vr/AA "V «-'«7 lfefl diin. tr4 A\ f 'fi F- Of * -* •: ■§ VELIKI SRPAN * AVGUST ^ 4- Hrv.srbsko: Kolovoz, Poljsko: Sierpien. Češko: Srpen - 31 dni. Trx Rusko: Arnhem.. Luž.-srb.: Žnjeric. Bolgarsko: Abi^ct-b. Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred, Vezi sv. Petra, ap.; Makab. b % Čet. Poreijunkula. Alfonz L., š.u srPet. Najdba sv. Štef.; Avg. Gaž. -1 Sob. Dominik, sp.; Agabij, šk. 1 - j S/,.* 0) • - o. - - /j- V,, , ‘rc. “ i > r +* ~ —t. . _ P ■•'A. j- C-lLrie .. m j> KIMALEC » SEPTEMBER ^ :• Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Tilen, np.; Verena, dev. 111. • Jezus ozdravil deset gob. Luk. 17 Ji?-Ned. 13. pobink. Angelska; Št. kr. Doroteja, d. m. Rozalija, dev.; Ida, kr. Lovro Just., šk.; Viktorin, š. Hermogen, m.; Pelagij, m. Regina d. m.; Bronislava. Mala gospojn. Roj. M. D. Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. (i. 14. pobink. Ime Marijino. Nikolaj Toletan. ( Prot iiTHijacint, muč. Macedonij, šk.; Gvidon, sp Virgilij, m.; Ljubivoj, šk. Povišanje sv. križa. Nikomed, ni.; Evtropija, vd :i Pon. 4 Tor. : bi Sred. (i Čet. 7 Pet. 5 Sob _ Ned. Pon. 11 Tor. 12 Sred. 13 Čet. TT Pet. Ib; Sob. Beležke. ’ rt ./n Ai rt r Jez. obudil mlad. v Najmu. Luk. 7,11-1(5 10 Ned. 15. pobink. Ljudmila, muč. 17 Pon. Rane sv. Frančiška. Ib. Tor. Josip Kup.;lTomOiVil.,šk. © 11)! Sred. f Kvatre. Januarij, šk. muč. 20 Čet. Evstahij, m. 21 Pet. + Kvatre. Matej, ap. jS. Sob. | Kvatre. Mavricij in t. Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. 23 Ned. 16. pobink. Tekla, dev. m. 24 Pon. M. D. reš. ujet. 2b Tor. Klcofa, sp.; Firmin, šk. j) 20 Sred. Justina, d. m.; Ciprijan, m. |27 Cet. Kozina in Damijan, m. ) ;28 Pet. Venčeslav, kr.; Marcijal,] :2!) Sob. Mihael, vel. ang.; Evtihij, m./ O največji zapovedi. Mat. 22. JO Ned. 17. pobink. Jeronim, c. uč J O » $Vt>Lo — && '£ 1 ^ rtCfjrf/rJ ^ f) J ^ £ ‘i/* Mr - 7i- \. 9-!j. ^jci C• V• n, L. -j. vm, , it_ r C : O // Te * 'Vr' VINOTOK ★ OKTOBER Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pon. 2, Tor. 3 Sred. 4 Čet. 5 Pet. 6 Sob. Remigij, šk. Leodegar, šk.; Teofil, sp. @ Kandid, muč.; Evald, rnuč. Frančišek Ser., sp.; Edvin,kr. Placid in tov.,muč.; Gala. Brunon, sp.; Fida, dev. muč. .. Jezus ozdravil mrtvoudnega. Mat. 9. 14 Ned. 16 Pon. Tiri Tor. 17 Sred. Čet. 19 Pet. 20 Sob. 13 Ned. 18. pobink. Rožnivenška. Pon. Brigita, vd.; Simeon, sp. Tor. Dionizij, šk. m. Sred. Frančišek B.,sp.; Gcreont. ( Čet. Nikazij, šk.; Firmin, šk. Pet. Maksimilijan, šk. m.; Serafin Sob. : Edvard, kr.; Koloman, m. Prilika o kralj, ženitnim'. Mat. 22. 19. pobink. Kalist, p. Terezija, d. Gal, op.; Maksima, dev. Jadviga, voj v.; Viktor. © Luka, ev.; Just, muč. Peter Alk, sp.; Etbin, op. Ivan Kentski, sp.; Felicijan Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4. 21 Ned. 22; Pon. 23 Tor. 24 Sred. 26 Čet. 26; Pet. 271 Sob. 20. pobink. Posveč. cerkv. Kordula, d. m.; Melanij, m. Severin, šk.; Peter Pasic. sp. Rafael, vel. ang.; Kristina. ]) Krisant in Krišpin, m.; Evarist, p. m.; Lucija. Frumencij, šk.; Sabina, muč. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 28 Ned. 21. pobink. Simon in Juda, 291 Pon. j Narcis, šk.; Evzebija. 22! Tor. Klavdij, m.; Marcel, m. iuj Sred. j- Volbenk, šk.; Lucila, d Beležke. J A , / V.Jttf , ^ fi ptf. *ry<5 ' 1 'f0- č.Jrtrtefa . /*■/,(,. J*ki, >rt • - /“1 M • r *iit Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 čet. Vsi svetniki. g 2; Pet. Spomin vernih duš; Just,m 3| Sob. } Viktorin, šk. m.; Ida, kr. Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22. 4; Ned. 22. pobink. Zahvalna. Karol _a| Pon. Emerik, o.; Caharija. Gi Tor. Lenart, op.; Sever, šk. m. X Sred. Prozdocim,šk.; Engelbert,šk j 8j Čet; Bogomir, šk.; Deodat, muč i 9| Pet. ' Božidar, m.; Orest, muč. ( {10 Sob. . Andrej Av., sp.; Triton, muč Jezus obudil Jajrovo hčer Mat.!). .U 12 !li U& IG 17 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 23. pobink. Martin, šk.; Martin, p. m. Stanislav K., sp.; Didak, sp, Jozafat, šk.; Mena. Leopold, vojv.; Jedert, d. Otmar, op.; Edmund, šk. gj Gregor čud., šk.; Viktorija, m Prilika o gorušičnem zrnu. Mat. 13. 18, Ned. 24 pobink. Odon, op. 19; Pon. Elizabeta, kr. 20i Tor. i Feliks V., sp.; Edmund, kr. 21 Sred. Darovanje Marije Device. 22 Čet. | Cecilija, dev m.; Maver, m i23 Pet. Klemen, p. m ; Felicita, m j) 1^1. Sob. Ivan križev, sp.; Hrizogon. O razdejanju Jeruz. in o sodbi Mat. 24 23 Ned. 25. pobink. Katarina, d m. Pon. Konrad, šk. Tor. Valerijan, šk.; Virgil, šk Sred. Jakob, m.; Eberhard, šk. .Čet. Saturnin, tnuč.; Filomen, m. pit 27 28 <29 Pet. Andrej, ap ; Justina, d Beležke. ■ •' /i JCf ! ''tj* & i C,. /. thf, i)4f - v?. /•'“V/. -F'!,/>. &,*Uj f- 4 J dJ /// . Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji j_ Sob, j Eligij, šk ; Natalija, d. m. I 4j 5| ii O poslednji sodbi. Luk. 21. Ned. 1. adventna. Bibijana, m. Pon. Franč. Ks. Tor. Barbara, d. m.; Peter Zl., sp. Saba, op.; Krispin, muč. Nikolaj, šk ; Apolinar, m. f Ambrozij, šk ; Agaton, m Brezm. spočetje Mar. Dev. d Sred Čet. Pet. Sob. Beležke /. <'f'y v-./r, r n Al r V1 */n> - ?k- M%U.. 'j/r.*. ' ■ j Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11 11 Ned 10 Pon 11 Tor. j 12 Sred. 2. adventna. ^Sirij, šy. ( Čet. [14. Pet. 15: Sob Melkijad, p, ^10 v. Ekpresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 71/„ km (kilometra). Poštno-denarne nakaznice (komad po 2 v) do zneska 1000 K sprejeti mora vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v Plevlje, Prie-polje in Priboj) in v Srbijo je od denarnih nakaznic plačati: do 40 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 2 K. V Nemčijo, Turčijo (c. kr. poštne urade) in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih na-daljnih 20 K 10 v. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 25 K 25 v, do 100 K; čez 100 do 1000 K od vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko in Združene države Severne Amerike pa za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske je porabiti »mejnarodne poštne nakaznice«, katerih kom. stane 2 v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev itd. Zalepke po 6 v, ozir. one po 10 v se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, naznaniti mora to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se pismo nazaj vzame. Ravnotako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko premeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. 11. Določbe za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr\ vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg\ pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice itd. se morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, ter naj se zapečatijo s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno - poštne pošiljatve se morajo vsebini pTimerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice itd.) pritisniti se morajo pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, ki presegajo 50 gr, pridejati se mora poštna spremnica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za vsak kilogram 4 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, navesti mora oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje................K. . v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12. v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po ‘///o, to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve dostavljajo se na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim selom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim selom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v v slučajih, v katerih se pošiljatve same vročč, v onih slučajih pa, v katerih se dostavijo samo naznanila (avisi), 30 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7*/3 km. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov. čez 150 I. Kolek: za menice. Do 150 K 300 „ . — ti . 300 600 „ ti 000 900 „ . — ” ‘100 „ 1.200 „ 1.200 „ 1.500 „ 1 a 1.500. „ 1.800 1 a 1.800 „ 2.100 „ 1 a 2.100 „ 2.400 „ 1 a 2.400 „ 2.700 „ 1 a 2.700 „ 3.000 2 3.000 „ 0.000 „ 4 a 0.000 „ 9.000 „ G >» 9.000 „ 12.000 „ 8 a 12.000 „ 15.000 „ . 10 15.000 „ 18.000 „ . 12 18.000 „ 21.000 „ . 14 21.000 „ 24.000 „ 16 a 24.000 „ 27.000,, . 18 10 v 20 „ 40 „ 00 „ 80 „ M 20 „ 40 „ 00 „ 80 .. čez Do 4 K ... . — K 4 ,, 40 „ . . . . — 14 40 „ 80 „ . . . . — 26 80 „ 120 „ . . . . — 38 120 „ 200 „ . — 64 200 „ 400 „ . . . . . . . . 1 26 400 „ 600 . . . . 1 88 600 „ 800 „ . . . . .... 2 50 800 „ 1.600 .... 5 — 1.600 „ 2.400 „ . . . . . . . . 7 50 2.400 „ 3.200 . . . . 10 — 3.200 „ 4.000 „ . . . . .... 12 50 4.000 „ 4.800 „ . . . . .... 15 — 4.800 „ 6.400 „ . . ... 20 — 6.400 „ 8 000 „ . . . . .... 25 — 8.000 „ 9.600 „ . . . . .... 30 — 9.600 „ 11.200 „ ... . .... 35 — 11.200 „ 12.800 „ . . . . . . . . 40 — 12.800 „ 14.400 „ ... . .... 45 » — III. Kolek: za pogodbe. čez Do 20 K 20 „ 40 f) 40 „ 60 >t 60 „ 100 )) 100 „ 200 f) 200 „ 300 )f 300 „ 400 ) f 400 „ 800 )f 800 „ 1.200 )) 1.200 „ 1.6(X) tj 1.600 „ 2.000 }) 2.000 „ 2.400 )f 2.400 „ 3.200 3.200 „ 4.000 >) 4.000 „ 4.800 4.800 „ 5.600 5.600 „ 6.400 j t 6.400 „ 7.200 f) 7.200 „ 8.000 )) 1 1 ' 2 5 7 10 12 15 20 25 30 35 40 45 50 ; 14 26 38 64 26 88 50 50 50 J Zabavi in pouku. “'“-'G tina, a štejem jo omembe vredno, ker se tiče našega duševnega velikana Prešerna. Zajeta je iz dnevnika pokojnega župnika Blaža Blaznika, ki je deloval v Naklem nad Kranjem izza dne 4. mal. srpana 1822 do smrti dne 27. istega meseca 1862. V svojih nemško pisanih dnevnih zaznamkih (Vormerkungen) nam je poleg raznih dogodkov vremenskih in politiških, cerkvenih in posvetnih ohranil tudi imena svojih številnih gostov svetnega in duhovskega stanu in med njimi se nahaja dvakrat pesnik Prešeren. V slovenskem prevodu se glase dotične beležke Blaznikove (Vormerkungen, zvezčič 25) takole: Dne 25. velikega travna 1847 je binkoštni torek, lepo in zelo gorko. Opoldne sem imel tele goste: kanonika Pauscheka, prefekta Rcbitscha, apelacijskega svetnika Lushana, Kasparja Shoklizha, župnika z Brcz-nice, Antona Vojfko, torej nas je bilo z menoj vred 6 sošolcev vkup; 7.) gospo Lushanovo, 8.) Gustava Lushana, 9.) Heinricherja, okrajnega sodnika brdskega pri Podpeči z 10.) njegovo gospo Emilijo roj. Lu-shanovo, 11.) Dagarina, dekana kranjskega, 12.) Raaba, okrajnega sodnika kranjskega, 13.) Kuralta, župnika mengiškega, 14.) Andreja Vojfko, fizika, sina profesorja Antona Vojfke, 15.) Shemua (lokalista) iz Dupljan, 16.) Polizharja (kaplana) jizpod Brezja jin 17.) svojega kapelana. Za malo časa je prišel tudi g. okrajni komisar Pajk, potem dor. Prefhern in Okorn. Drugi so vsi odšli pred zdravamarijazvonjenjem |(Lushan v Loko), kapelan, Prefhern in Okorn pa še k Teshizhu. „Pri Težičevih“ je bila nekdaj jako sloveča gostilna. Ponosna enonadstropna hiša sredi Naklega blizu Karbonarijevega vodnjaka je zvabila v svoje gostoljubne prostore marsikaterega potnika. Tam so ostajali vozniki, ker jim je bilo na razpolago obširno dvorišče in lepi hlevi. Tja so radi zahajali kranjski meščani in tržiški tržani. Imenovana gostilna, ki je prestala kmalu potem, ko je bila stekla gorenjska železnica, je bila last rodbine Sajevčeve, katere dična hčerka je bila pokojna gospa Marija Majdičeva, soproga velikega trgovca in tvorničarja v Kranju Petra Majdiča. K Težičevim je krenil Prešeren v družbi kapelana Ivana Sokliča, izvrstnega govornika rodom Gorjanca, in v spremstvu kranjskega meščana Ivana Okorna. To je tisti Okoren, ki je po smrti Prešernovi terjal pesnikovo zapuščino v imenu Franceta Mayerja za dolžno stanarino (Avg. Žigon, Zapuščinski akt Prešernov str. 39). Ivan Okoren je umrl dne 24. kimavca 1855 v Kranju za kolero. Drugič je posetil Prešeren nakelsko župnišče pet dni pozneje. Evo Blaznikove beležke: Dne 30. velikega travna 1847 bolj mižavo kakor lepo vreme, tudi malo dežja. Danes je nedelja presv. Trojice. Opoldne so obedovali tu: apelacijski svetnik Lushan (ki je bil na počitkih pri župniku), okrajni komisar Pajk, dor. Prefhern iz Kranja in g. Po-gazhnik iz Tržiča. Popoldne so še prišli: gospa Pajkova s sinom, potem g. dekan Dagarin s svojim coop. Hucberjem. Blaznik omenja Prešerna še dne 9. rožnika 1847: Popoldne sem se peljal z g. apelacijskim svetnikom Lushanom v Kranj k dor. Prethernu zaradi svoje terjatve ob Frana pl. Frauendorfa zapuščini, a ga nisva dobila doma. Točni nakelski dnevničar ni prezrl Prešernove smrti. V njegovih zaznamkih (Vormerkungcn, zvezčič27) stoji: Dne 8. svečana 1849 mrzlo in lepo. Danes je umrl dor. Prefhern v Kranju. Dne 10. svečana lepo, nekoliko vetrovno. G. ka-pelan (Matej Puhar, rodom iz Kranja) se je peljal na pogreb g. dor. Prefhern a v Kranj in seje opoldne že vrnil. Ivan Vrhovnik. Igra „Prešerin“. V ostalini pokojne pisateljice in pesnice Lujize Pesjakove se nahajajo štirje nesešiti zvezčiči male četverke, katerih prvi ima zunaj naslov: „Prešerin“, a znotraj na 3. strani stoji obširnejši naslov zanimivemu rokopisnemu delu : „F r a n c e P r e š e r i n. Žaloigra v treli dejanjih zložila L. Pesjakova". Pisateljica je pozneje nadomestila besedo : „žalo-igra“ z izrazom: „i g ro k a z“ in namestu treh je namerjala spisati pet dejanj. Žal, da dela ni dovršila, ker igri, kolikor je je došlo do nas, nedostaja petega dejanja. Oglejmo si osebe! Na prvem mestu stoji dr. France Prešerin, (pisateljici rabi večinoma oblika: Prešerin — v poslednjih zvežčičih tudi po Levstikovo: Preširen), za njim: Matija Čop; Andrej Smole; Mihael Kastelic; Dolenec, gostilnik; Žalika njegova hči; prečrtan je Jurij Prešerin; Katarina (prečrtano: Meta) Prešerinova; Jožefa (prečrtano: Uboga kmetiška žena). Kakor kaže pri-pomnja, se vrši igra v Ljubljani razen petega dejanja, kateremu je igrališče Kranj. Prvo dejanje igra leta 1829., drugo 1883., 3. in 4. leta 1835., 5. pa 1849. leta. Prezreti ni beležke na drugi prazni strani, napisane z gotico: Prešerin s Mutter war eine sehr begabte talentvolle Bauerin, der Vater m i n d e r. Začetek prvega dejanja se vrši v Prešernovi izbi. Pesnik ogleduje kito cvetja. Njegov samogovor razodeva čutila, ki prekipevajo v njegovem srcu. Lel gospodari i vso silo v njem. Ljubezen do izvoljene deve mu je pogonj najplemenitejših čuvstev. Smole ga pride opomnit, da je že čas odhoda k Žaliki. Blagi spomini na minula mlada leta se vzbujajo prijateljema. Prešeren se spominja pisem, ki jih je pisal Smoletu z Dunaja, polnih tožbd zaradi potuj-čenih rojakov sramujočih se „svoje domovine, ker je bila revna in neznana. Zatajili so jo v besedi, kajti sram jih je bilo govoriti jezik, ki je zame lepši od angeljske govorice" — pravi pesnik. „Gorel, živel sem 3* od nekdaj za blago — nježnoglasni materni jezik in predobro slutil, da mora naposled priti čas, ko bode prcmagavši vse ovire častno stal v vrsti vseh omikanih jezikov." Ob vsej tugi je bil srečen takrat, a kar mu sedaj polni srce, ne more izreči. Smole mu želi, da bi bil srečnejši v ljubezni, nego je bil on, čegar rane zaceli hladilna prst. Hkratu opominja prijatelja, da naj se ne da premagati čutilom in naj ne pričakuje pre-gotovo sreče, ki je goljufiva. Prešeren je uverjen, da mu Žalika ne more odreči, saj je z njim tako prijazna in vljudna. Smole izpodbija njegove nade. Naposled pripomni, da je že davno odbila 6. ura. Prešeren zavije šop v papir in prijatelja odideta v Dolenčevo gostilno pod zvonarjem na Karlovškem predmestju. Prešernovo izbo zamenja nato Dolenčeva gostilna. Kmetiški krčmar, vdovec, naroča svoji lepi 191etni hčerki, da naj pogrne v izbi za tri goste. Dekle se izgovarja, da nocoj pač nihče ne bo tičal v hiši, ko je zunaj tako lep večer; ali Žalika — tako je ime deklici — se mora vdati izvedcvši od očeta, da želita tu večerjati „dohtar Prešerin" in Smole, h katerima še on prisede. „A, to je kaj druzega, ta dohtar si vže včasi kaj posebnega izmisli." Ko Žalika pripravlja za goste in jo opazuje, urno se vrtečo, srečni oče, mu šine v glavo misel, ki je ne prikriva hčerki: kaj ko bi jo izgubil in bi mi jo odpeljal kak snubač. Ali dekle ga tolaži, češ, da izvrši željo rajne matere, ki je utniraje naročala : Žalika, ostani veselje svojega očeta! Teh zadnjih besed svoje matere se spominja sedaj in obeta očetu, da ga nikdar ne zapusti. „Poznati ga bi hotela — pravi — njega, zarad katerega bi najboljšega očeta zapustila in kateremu bi svojo prostost izročila in srečo." Trikratni „ne“ vzklikne odhajaje h gostom na vrt. Dolenec gleda za njo in si misli, da bi bilo pač lepo, ko bi mogla vedno ostati vkup. „Ali Bog ve, kako dolgo bode stari Dolenec še koračil po zemlji in prerad bi hčerko v rokah poštenega moža zapustil.“ Vesel se ozira na minulost. Hiša mu je v redu, sin je postal duhovnik in hčer čaka pripravljena lepa dota. Prav ko hoče zapaliti „staro prijateljico" pipo, se odpro vrata in Prešeren in Smole vstopita. Brez obširnih ovinkov prosi pesnik za Zaliko: „Oče, dajte mi Zaliko!-------------------- ljubim jo, kakor človek le enkrat ljubi v življenji in njena sreča mi bode sveta naloga do smrti. Da jo morem preskrbeti, to veste; cesarske službe, ki me je morila na duši in na telesu, sem se oprostil in vesel sem segel po dohtar Krobatovi ponudbi, ki mi da obilo kruha. Svobodno smem zdaj dihati in prijatelj mi ne oponaša, da se včasi ne morem lotiti suhe pravde, ako mi pesmice rojijo po glavi. Krobat jih je skoro ravno tako vesel kakor prcširni njih oče in rad mi prevzame delo, katero bi imel dovršiti jaz. Da tacemu možu rad posvetim duševne svoje moči, bodete mi verjeli, in da se hvaležno prizadevam v mirnih urah dohiteti, kar sem zamudil, to se razume samo po sebi. Ugodno mi, je zdaj življenje, a še ugodnejših časov pričakujem od prihodnosti, ničesar mi ne manjka ko ljube soproge, ko nebeške sreče, Zaliko imenovati svojo!" Dolenec pritrdi, toda s pristavkom: „Mirnega trenutka ne bi imel na zemlji, ako bi videl, da je moje dete nesrečno, preveč jo ljubim, kakor da bi jo hotel siliti — če sama ne dovoli." Prešeren sprejme ta pogoj. Ko pride Žalika in pozdravi gosta, ukaže jej oče, da naj prinese starine, da bodo pili na čast njenemu 19. godu. Dekle se vrne s pijačo in Prešeren jej izroči šop za vezilo in jo snubi. Odkrivši jej svoje srčne čute vpraša molčečo deklico: „Zalika, reci, ali moreš ljubiti me, ali hočeš stopiti z mano pred oltar?“ Dekle zavrne snubača obžalovajc, da je v takem srcu zbudila čutila, ki jih ne more vračati: „Ne zamerite, ljubiti vas ne morem!" Ob očetovem vzkliku, da naj pomisli, kaj je rekla, odgovori Prešeren potrt, a vendar miren: „Nobene besede', oče, vaše dete je sodilo!" Tudi Smoleta zavrne, ki prigovarja deklici. Za slovo si izprosi pesnik belo rožo s trnjem obdano in pije še na zdravje Žalike in na zdravje moža, ki si ga izbere.*) Drugo dejanje napolnjuje duhovit pogovor v ljubljanski licejski knjižnici. Ob njenih stenah so omare, napolnjene s knjigami, na levi in na desni vrata, v sredi odprto okno. Čop in Prešeren sedita za mizo, ki je obložena s spisi in knjigami. Njun razgovor se suče krog abecedne vojske. Prijatelja sta si dodobrega privoščila metelčico in njene zagovornike, ki so ljnto napadali Čopa. Radovedna sta, kaj poreče na Čopovo razpravo „Discacciamento“ — Kopitar. Njegov razžaljeni ponos jima napoveduje neugodno sodbo. On hoče biti diktator ne le v jezikoslovju, kjer je veščak, nego tudi v slovstvu. Prešeren je že okusil Kopitarjevo oblastnost. „Ko sem bil pravdoslovec v četrtem letu, sem imel zvezek slovenskih pesnij in moj prijatelj ubogi, sedaj blazni Trcncc me je nagovarjal, naj jih dam prebrati Kopitarju, učenemu rojaku. Stvoril sem to, a poslal mi jih je kmalu nazaj s kratkim izrekom, *) Snov prvemu dejanju je dal spis I. Vesnina (Ivana Vesela) »Povodnji mož“ v „Slov. Glasniku" 1861 str. 99; primeri »Koledar šolske družbe sv. Cirila in Metoda" za 1904 str. 28. naj delce nekaj let počiva in naj ga potem opilim. Spolnil sem svet, počivale so pesmi, ali pilil jih nijsem, ampak sežgal vlani vse, razen „Lcnore“, ..Povodnega moža“ in Jažnjivi pratikarji“. Nasproti pripoveduje Čop, kako so rovali zoper njega neki gospodje. Do cenzorja svetovalca Vesela so poslali deputacijo z mladim korarjem Praprotnikom na čelu nagovarjat ga, da bi ne dovolil natiska nobenemu spisu, naperjenemu zoper metelčico, a Vesel se jim ni vdal, nego samo opomnil Čopa, da naj omili nekatere izreke, a zato je osolil druge. Čop nagovarja Prešerna, da naj tudi on nabrusi puščice, saj se je že pokazal gibičnega strelca. Pesnik se veseli, da se je naposled predramil Čop in jel slovstveno delovati. Iz stranske izbe stopi nato skriptor Kastelic, ki nestrpno pričakuje ure, ko prihaja dunajska pošta. Ven in ven ga nekaj vleče tja k Maliču, da bi poizvedel, jeli že prispel 4. zvezek „Čebelice“ od Kopitarja z Dunaja. Po njegovem odhodu na pošto je prijateljema v mislih „Čebelica“. Prešeren priznava Kastelčev trud, a pravi, da je treba včasih potrpeti ž njim, ker med žlahtnimi čebelicami se nahajajo tudi črne zoprne muhe. Čop graja zlasti Zupanove „extravagance, ki tako daleč od poezije stoje, kakor temna senca od zlatega solnca.“ Spominjata se „Čebeličnih“ prijateljev in nasprotnikov, med temi Kopitarja, ki je nedavno pisal, da pesmi „Slovo od mladosti'1 kmet ne razume nikoli. Prešeren priznava, da te pesmi ni pisal za kmeta, kakor Goethe svojih ottav ni namenil nemškemu Seljaku. Kmet ima svojo narodno poezijo, a tudi v ..Čebelici" najde marsikatero pesem, ki si jo prisvoji. ..Staviti bi hotel, da bodete Potočnikov „Pridi, Gorenc!" in mične „Ženjice“ narodni postali. Le napev jima priložite in glasili se bosti na Slovenskem od ust do ust/ V tem se vrne Kastelic ves zasopel z naznanilom, da je „Čebelica“ prifrčala z Dunaja. Kopitar jej je pristrigel peroti. Kakor ljubljanski janzenisti zove tudi Kopitar nedolžne Čebelične pesmi pogubljive, „katerc bi se pa smele — kakor meni Prešeren — brez ovira natisniti celo v Rimu in gotovo tudi v Lisabonu pod cenzuro Don Miguela.'1 Kopitar se je spoteknil nad Burgerjevo balado „Cesar in opat“, češ, da je lutrska. „Stanig, ki je balado tudi poslovenil, je bil sicer laški abate, ali tako zvit vendar ni bil, da bi bil luteranstvo našel v tej pesni, to je mogoče le tancemu nosu veli-cega Inkvizitorja, slavnega Kopitarja," se čudi Prešeren. A Čop poudarja, da se Tušekov prevod prav tako oklepa izvirnika kakor Stanigov, le da je prvi boljši, „da namesti besedice „far“ piše „gospod“. Prešeren meni, da treba narodu vendar tudi še kaj drugega kakor „življenja svetnikov" in vse grmade molitvenih bukev. Kastelic pripomni hudomušno, da je Prešeren prezrl pratike in dvanajst naših slovnic. Pesnik ne more pozabiti Kopitarja, ki sam sebe smeši s svojimi razsodbami; on vzklikne: »Preslabi skazal se je nam očitar, Toraj: le čevlje sodi naj Kopitar." Čop noče ostati dolžan temu mogotcu, nego hiti domov pisat vladi razjasnilo. V pogovoru, ki se je nato razplel med Prešernom in Kastelicem, hvali prvi Čopa, velikana učenosti, in priznava, kako je on s svojo kritiko vplival na njegove pesmi. Kastelic povzdiguje Prešerna kakor pesnika po volji božji in ga vzpodbuja, da bi spisal kaj epiškega. Pesnik mu obeta romantiško-liriško tragedijo, bogato dejanja in zapletkov. Glavni predmet tej igri bo ljubezen. Stoje pri oknu opozori Kastelic Prešerna, „da neka mila deva v tenkem belem krilu se svojo materjo poleg farovža gre in sicer tukaj mimo na Poljane11. Pesnik plane kvišku. Bližaje se oknu steza roke in vzklikne hrepeneče: Julija! Tretje dejanje nas zopet uvaja v Prešernovo stanovanje, kjer sedi ob mizici na desni strani pesnikova sestra Katarina in šiva moško suknjo. Na levi strani je pisalna miza. Poleg Katarine sedi Jožefa držeča nekaj v ruti zavitega. Žalostna čaka ubožica Prešerna, čegar dobroto in usmiljenje do siromakov hvali Katarina. Prišedšemu pesniku pove Jožefa nesrečo, ki jo je zadela. Imela je dva otroka — dve hčerki, ki ji je srčno ljubila. Obe je pokosila nenadoma in hkratu smrt. Umrli sta za vratnico. V njuno tružico je položila svojo ljubezen, veselje, nadc, sladke skrbi — še nekaj bi jima rada naklonila: križ na grob in na križu napis. Izvedela je, kako lepo zna Prešeren delati pesmi in ga je prišla prosit, da naj zapiše kaj na spomenik otrokoma. Pesnik jej ugodi in zloži napis. V tem stopi v izbo Čop in bere pravkar napisane stihe za nagrobni križec, ki ga je nesrečna mati prinesla s seboj. Napis se je glasil takole: Jasni bili so in srečni vsi Njunega življenja kratki dni. Ko začula glas ste »semkaj k meni Priti majhni vi nczadolženi," Ste nju dušici veseli Rcpctnice koj razpeli — ln zdaj matere očesa Mokre gledajo v nebesa !*) „Prešeren, ko umrjem, ali tudi meni zložiš grobni napis?“ vpraša Čop potem, ko sta odšli ženski. Hudo je spekla Prešerna ta beseda. Misli, da bi mogel izgubiti prijatelja, ki ga je vodil po cvetočih livadah vesoljnega pesniškega sveta in ga naposled napotil, da naj, kakor Petrarka, izliva svoje gorje v pesmi, te misli ne more pojmiti Prešeren. Kakor za slovo se je v tem prizoru pesnik popolnoma odkril svojemu prijatelju. Vse njegove nade so strte: svoboda, domovina, ljubezen. Vse je uničeno. Ostal mu je edinole prijatelj. Čop odhaja. Dolgo ga že čaka na Šentpetcrski cesti Medičarjev voziček, da ga popelje v Tomačevo. „Da se kmalu zopet vidiva!" vzklikne Prešeren podavši mu roko. „Gotovo,“ odvrne Čop. Četrto dejanje. Nekaj hipov pozneje pride Smole. Prešeren mu pove, kam je odšel Čop, a prišlec razodene pesniku, da je danes videl Julijo. Na pri-pomnjo pesnikovo, da jo on vedno gleda, vzklikne Smole: „Kdaj bo konec tega bogoslužja?" Julije se mu ni nadejati, saj je ona vzgojena po strogih nazorih pobožne matere, ki smatra pesnika za norca in vpo-števa le bogate snubače. Pesnik nasproti poudarja, da je našel v Juliji poosebljen svoj ideal. To, kar čuti za *) Avtentiško slovilo gorenjega grobnega napisa je priobčil dr. Fr. Kos v »Ljublj. Zvonu" 1882. Tu navedena varijanta ide na rovaš pisateljice Lujize Pesjakove. Napis, namenjen dečkoma Janezu in Ignaciju Ovseneku, je pač nastal tako, kakor pripovedujeta dr. Fr. Kos in Fr. Levec v imenovanem časopisu na str. 567. in 568. Julijo, je vse drugače mimo tega, kar je doživel takrat, ko je gorel za Zaliko. To je ljubil, kakor mož ljubi ženo, ki se hoče zediniti z njo za vse življenje; a Julijo obožava. Po njej bo stezal roke še umiraje kakor po idealu, ki ga nikdar ne doseže, in zato ne bo nikdar konec tega bogoslužja. Prešeren je tudi omenil, kako se je zaljubil v Julijo v trnovski cerkvi. Sestra Katarina prinese pesniku pismo. Smole se poslovi, odhajaje Čopu naproti. Na večer se snidejo vsi trije pri Lozarju. Pismo, ki ga je izročila Katarina bratu, je prišlo z Dunaja. Prineslo je novico, da je Prešernov mladostni prijatelj, sosedov Janez, ki je dovršil pravoslovje in imel službo na dvornem računarstvu, oslepel. Nesrečnik se je obrnil na Prešerna, proseč podpore. Pesnik takoj veli sestri, da naj da tistih 61 gld., ki si jih je po njenem prigovarjanju prihranil. Sestra se je nadejala, da si pesnik s tem prihrankom kupi na zimo nov plašč, ker je njegov sedanji „palctot“ že ves obnošen. Ali Prešernovo srce je prcusmiljeno. On tolaži sestro, da si do zime še kaj privarčuje, ako pa ne, posodi Krobat, ki je dobrega mehkega srca. Katarina mu prinese vso vsoto. Pesnik pošlje svoje zadnje novce nesrečnemu rojaku z obljubo, da ga ne zapusti. Četrto dejanje se končuje s smrtjo Čopovo. Kastelic prihiti preplašen in naznani, kaj se je zgodilo blizu Tomačevega. Živo je popisan obup, ki se je polastil pesnika o tej izgubi. Naposled pride Smole. Prešeren se ga oklene okrog vratu z vzklikom: „Andrej, sedaj na zemlji nemam druzega, ko tebe!“ Vsebina petega dejanja ni znana, a iz igrališča — Kranja — in iz letnice 1849 moremo sklepati, da bi utegnilo obsegati Prešernovo smrt. Da se je Lujiza Pesjakova lotila pravkar opisanega igrokaza, na to jo je vzpodbujalo navdušenje za našega nedosežnega pesnika, ki je bil pobratim njenega očeta doktorja Blaža Crobatha in njegov koncipijent. On, vzvišeni svečenik poezije, jej je bil nedorastli deklici učitelj; uvajal jo je v skrivnostno svetišče, kateremu je zvesta ostala vse svoje življenje. Igrokaz „Prešerin“, dasi nedovršen in neenoten, je dokaz, kako je cenila pisateljica Lujiza Pesjakova velikana slovenskega Parnasa. Idealizovanega ga je hotela predstaviti svojim rojakom na gledaliških deskah. Svoje spomine na Prešerna je objavila pozneje v divnem spisu: Iz mojega detinstva („Lj. Zvon“ 1886, 673.). Bližnji izpodbodljaj zasnovi Lujizinega „Prešerina“ je utegnil biti razpis daril, ki jih je bil na predlog doktorja Valentina Zarnika namenil deželni odbor kranjski izvirnim slovenskim igram. „Prešerina“ je pisala Lujiza Pesjakova leta 1871. in sicer prvo dejanje meseca prosinca, drugo meseca velikega travna, tretje in četrto dejanje meseca listopada. Na prvih osmih straneh Lujize Pesjakove rokopisnega igrokaza „Prešerin“ se nahajajo slovnični in sti-listiški popravki moške roke. Najbrž so Cimpermanovi. I. Poboljšar. - l. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XX. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XX. velika skupščina dne 14. septembra 1905. 1. v Št. Juriju ob juž. žel. pičlo je bilo število skupščinarjev iz tužne Koroške, tem večje iz Kranjske — posebno sta se odlikovali šentpeterska moška in ženska podružnica iz Ljubljane pod vodstvom 1. nov. t. 1. nenadoma zamrlega župnika Martina Malenška. — Kar najčastneje pa je bilo število skupščinarjev iz zelene Štajerske, ki so pohiteli v krasni narodni trg Št. Jurij ob juž. žel., da se vdeležijo XX. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Ko se je pripeljal ljubljanski vlak mimo Teharjev, zagrmeli so prvi streli topičev z gradu odstopivšega vodstvenega člana dr. Frana Štora in „živio“-klici le-tam zbranega naroda so zaorili skupščinarjem v pozdrav. Pred kolodvorom v Št. Juriju so bili došli skup-ščinarji prisrčno pozdravljeni. Vzprcjema se je udeležilo ognjegasno društvo, veteransko društvo, katol. bralno društvo, celjska narodna godba, mnogo odličnih mož in narodno opravljenih deklet ter priprostih Seljakov. Imenom štajerskih Slovenk je pozdravila došlece gdč. Malči Neudlova ter izročila družbineinu prvo-mestniku Tomo Zupanu prekrasen šopek. Imenom najstarejše štajerske ženske podružnice pa je izročila gdč. Anica Cm okova s trobojnico okičen šopek družbinemu podpredsedniku Luku Sveteu. Namesto zadržanega prvomestnika moške podružnice je nagovoril skupščinarje podpredsednik in tajnik — kapelan Ivan Jelš 11 ik z geslom „Bog živi vse Slovenc pod hišo strehe ene“ proslavljajoč družbine zasluge. Vsem trem je odzdravil imenom došlih družbin prvoinestnik, meneč, da so naše podružnice kakor rastline; njihovi denarni prispevki so cvetovi in sadovi pa so družbine šole ob mejah slovenskega ozemlja. Priporoča, naj bi delovali vsi po geslu: „Trd, neizprosen bodi, mož jeklen, kadar je braniti časti in pravde narodu svojemu." Med burnimi „živijo“-klici in streljanjem topičev so odkorakali nato vsi, z godbo na čelu, v dolgem izprevodu v trg Št. Jurij. Pred župniščem je skupščinarje pozdravil imenom tržkega načelstva jurist Ipavic, imenom svojih žup-ljanov in kat. bralnega društva pa župnik Valentin Mi k uš, oba želeč družbi mnogo najlepšega uspeha pri današnjem zborovanju in nadaljnem delovanju. Odgovarjal je družbin prvomestnik, spominjajoč se časov, ko so strahovali ta okraj gospodarji gradu Rifnika, ki leži danes v razvalinah in onih časov, ko je morila pred nekakimi 300 leti kuga tu na okrog ljudstvo, ki je danes prosto in zdravo, obvarovano narodne mlačnosti in telesnega bolehanja. Želeč, da živi in procvita ta narodni duh, kojega so vneti Št. Jurijčani, je zaklical vsem „Živeli!“ Vso pot, od prve hiše tega prebujenega trga pa do gostilne pri Nendlu in Cerovšku, so obsipale gospe in gospice in dekleta mimoidoče s prekrasnimi šopki. Po zajtrku je v župni cerkvi ob 10. uri dopoldne daroval župnik Valentin Mikuš sveto mašo za žive in mrtve dobrotnike družbine. Med mašo je izbrano pel domači cerkveni mešani pevski zbor. Po sveti daritvi pa so zopet vsi skupaj odkorakali na zborovanje, ki se je vršilo na prostem na vrtu gospoda Cerovšeka. Tu je bil slavolok z napisom: „Bog živi vse Slovenc pod hišo strehe ene.“ Družbin prvomestnik Tomo Zupan je otvoril ob 11. uri dopoldne zborovanje ter dal besedo najprej državnemu poslancu vitezu Berksu, ki je zborovalce pozdravil imenom slovenskega prebivalstva v okraju in slovenske državnozborske delegacije, čestitajoč družbi ob njeni 201etnici in kličoč družbi in njenemu vodstvu trikratni „Živijo!“ Nato se spominja družbin prvomestnik teh 20 let, odkar hodi družba med slovenski narod. Vseh teh 20 let so skoraj te iste osebe v družbinem vodstvu. To je milost od zgoraj, ki je ohranila z malimi izjemami vse vodstvene ude pri življenju. Po vseh delih slovenske domovine so se prirejala ta velika zborovanja, vzbujajoč ljubezen do slovenske šole. Velike skupščine so bile teh 20 let: trikrat v Ljubljani, na Gorenjskem petkrat, na Notranjskem trikrat, na Dolenjskem trikrat, na tržaški zemlji dvakrat, na Štajerskem štirikrat. Da so 4 zadnji čas tolikokrat na ljubi štajerski zemlji, vzrok temu je, ker hoče družba s tem pokazati, kako ljubi štajerske Slovence, ki jo tako prijazno vabijo v te svoje prelepe pokrajine. Čudno naključje vlada nad to današnjo veliko skupščino. V isti hiši, kjer bo danes banket, je prav pred 20 leti hotela nasprotna nam družba ustanoviti svojo podružnico in da niso Šent-jurčani v svojem narodnem prepričanju tega zabranili, bi danes skoro gotovo ne mogli zborovati tu na tem krasnem kosu slovenske zemlje. (Klici: Živeli slovenski fantje, ki so to preprečili.) Družba je hodila po slovenskih pokrajinah plamen narodne zavesti vžigajoč prepričana, da ta plamen slovenskega rodoljubja postane vedno žarneji in da nikoli ne ugasne. S tem je otvoril skupščino želeč ji dobrega uspeha. Na to je konštatoval, da je današnja skupščina sklepčna ter je pozval dekana Antona Žlogarja, družbinega tajnika, naj prečita vodstveno poročilo. Poročilo tajništva za XX. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda dne 14. septembra 1905 v Št. Juriju ob juž. žel. Slavna skupščina! 1 .eta 1885. je praznoval slovanski svet tisočletnico smrti svojega velikega blagovestnika sv. Metoda. V ta spomin so se med slovanskimi rodovi ustanovili, razni kulturni zavodi. Med nami Slovenci se je kot vidno znamenje hvaležnosti osnovala „Družba sv. Cirila in Metodakatera je vzela v svoje okrilje ono šolsko mladež po obmejnih pokrajinah, ki je najbolj v nevarnosti odtujiti se svojemu rodu ter izginiti v valovih gernianstva, oziroma italijanstva. Ta družba hoče mej Slovenci povspeševati kulturno delo prav v duhu svojih prvoučiteljev. Dne 5. julija 1. 1886. je I. skupščina v Ljubljani volila stalni družbin odbor; 1. 1885. poprej pa so se pod začasnim vodstvom vršile priprave. Tem načinom praznujemo letos svojo dvajsetletnico. Ob takem razdobju že posameznik rad pogleda nazaj razmotrivajoč, kaj je dosegel, in gleda naprej vprašujoč se, kaj mu je storiti v popolno dosego svojega namena. Tudi vodstveni izvestitelj jo utegne najbolje pogoditi, ako od svojega običajnega načina odstopi ter mesto suhoparnih številk letošnje upravne dobe čč. skup- 4* ščinarjem poda obris družbi n ega delovanja v zadnjih 20 letih in napoti njihov ogled v bodočnost. 1. Kaj je naša družba dosegla v dveh desetletjih? Ali je njeno vodstvo prevzeto nalogo prav umevalo in primerno izvrševalo? Ako čč. skupščinarjem damo zadostna pojasnila, bo njih sodba lahka: je-li spolnilo to častno in zaupno mesto ali ne? Pred vsem povdarjamo, da je d r u ž b i n o v odstvo od prve skupščine do danes ostalo n ei z prem en jeni h nazorov glede pospeševanja slovenskega šolstva; vseh 20 let se drži vodstvo nepremakljivo družbinih pravil, ki slonijo na pravih načelih. Zato pa vodstvo svojim duhom ni klonilo tudi v oni kritični dobi prvega desetletja, ko so se valovi zaganjali v družbo celo od takih, o katerih bi lahko rekli: „Iniminici — domestici eius — nasprotniki so njegovi domačini.“ In glejte, to vodstvo je v svoji večini po osebah še danes isto, kakor je bilo na prvi skupščini, spremembe so se zgodile le pri onih, ki jih je iz naše srede iztrgala neizprosna smrt ali jim težavni posel brani izvrševati neljuba bolezen in preselitev. To vodstvo se je v tej dobi sešlo k 163. sejam — ne vštevši sestankov ožjega odbora, ki jih je bilo do 50; samo v preteklem letu je bilo 12 sej in 5 sestankov ožjega odbora. Kaj se je v njih obravnavalo, svedoče »Vestniki“, katerih je družbino vodstvo obelodanilo z dvema »Koledarjema11 vkupno že 18 zvezkov ne samo z upravno' tvarino, nego v zadnjem času tudi z zabavno in sosebno slovstveno poučno. Pred vsem je vodstvo uredilo notranjo in zunanjo organizacijo naše družbe. Kolikor bolj je tekom let rastel njen delokrog, toliko več delalnih moči je bilo treba privzeti ne samo v družbini pisarni, nego tudi v krajih, kjer so družbini zavodi. Nad vsem tem pa je bedelo — reči smemo — do minucijoznosti natančno oko družbinega odbora. Vodstvo je dajalo in sprejemalo rado nasvete v prospeh slovenskega šolstva. Naša družba se zaveda svoje prosvetne naloge: omogočevati s svojimi šolami, zavodi in podporami narodno vzgojo slovenske mladine toliko časa, dokler se bo-de našemu narodu boriti za to, kar se smatra drugod za samo ob sebi umevno. V dokaz temu kaže Vam, čč. skupščinarji, vodstvo na 1. družbi n c zavode. V teh dveh desetletjih se jih je osnovalo 25. Prav lastnih zavodov je 12, 13 pa od družbe podpiranih. Njih imena so našteta v zadnjem Koledarju za 1905. Slovenski Štajar je dobil naše zavode v Celju, Mariboru, na Muti. Slovenski Gorotan v Št. Rupertu pri Velikovcu. Goriško: v Gorici, Podgori, Pevmi, Devinu. Tržaško: Trst, Greta, Rojan, Sv. Ivan, Skedenj, Rocol. Kranjsko: Jesenice, Tržič, in ravno zgotovljeni zavod na Savi. Družba je zdaj lastnica štirih šolskih zgradb: v Velikovcu z inventurno vrednostjo 80.000 K, Muta: 30.000 K, Trst: 50.000 K, Sava: 20.000 K. Ako pomislite čč. zborovalci, da vrednost teh posestev dosega blizo 200.000 K, bo Vaše srce vzradoščeno videč, kaj je zgradila slovenska požrtvovalnost, kaj premore združena moč celo tako maloštevilnega in nepremožnega naroda, kakor je naš. Te zavode je pohajalo letos čez 2600 otrok; poprečno pa v dvajsetih letih med 500 do 1000 šo- larjev. In zdaj pomislite: če bi ne bilo naše družbe, kje bi bili ti otroci? Večinoma bi zginili v germanskih in italijanskih valovih. Družbino vodstvo pa vpraša : Kateri zavedni Slovence bi pripustil tak samomor lastnega naroda? Kateri domoljub in katera rodoljubkinja ne bosta prihitela in otela svoje dece narodni smrti ? Nezavednim slojem našega ljudstva skoro ni zameriti, ako se tu in tam v izpostavljenih krajih sladkim besedam naših inorodnih nasprotnikov dajo zapeljati ter za borno lečo izdajo svojo deco lokavemu ptujcu. Zato si je naša družba prizadevala pregnati tako slepoto in sploh trudila 2. povzdigniti narodno zavest vseh slojev. Družba je postala narodna vzgojiteljica slovenskemu ljudstvu. Na temelju svojih pravil je zasejala po vseh važnejših postojankah svoje podružnice, ki naj bodo ognjišča, kjer se neti slovenska zavest in ljubezen do zatiranega roda. V zadnjem upravnem letu so prirastle tri posestrime in sicer: v Kozjem, ženska podružnica v Vrtojbi pri Gorici in na Jesenicah. Tako šteje zdaj naša družba v glavni knjigi 151 podružnic z okoli 9000 člani. Pomislite, čč. skupščinarji, na to okoliščino, da je teh poldrugo sto podružnic vsaka vsaj enkrat v letu vrgla dobro seme v zemljo svojega okrožja, koliko src se je v 20. letih pridobilo za slovensko stvar! — Vodstvo s ponosom poudarja, da je bila uprav naša družba, ki je organizirala slovensko ženstvo v lastnih podružnicah ter je prva klicala nežni spol na narodovo obrambo. In ne zastonj! Ženskih po-družnicimamodanes38. Da ničesardruzega ni dosegla svojih 20 let, dosegla je samo s tem prav dovolj. Najvztrajneje delovanje je namreč vselej tisto, kjer ženska roka posega vmes. Koliko delalnih moči je v teh ženskih podružnicah, koliko slovenskih žen in deklet so inteligentne dame zopet pripeljale v kolo svoje rodne majke Slave! — Naša družba je vsigdar gojila duha solidarnosti ter ga zanesla v najširše sloje našega ljudstva in ga čuva še do danes. Pri tem naj vodstvo še omenja tudi družbinih velikih skupščin, ki se obvršavajo po raznih krajih naše domovine. Poudarjamo zopet, da je bila naša družba prva na Slovenskem, ki je tako poučevalno in vzgojevalno stopila v doti k o s svojim narodom. Povsod je oznanovala in oznanjuje, dale edinost celoskupnega slovenskega naroda, le vztrajno delo in požrtvovalnost, le večja izobrazba šolske mladeži in drugih slojev pripelje naš narod k boljši bodočnosti. Zato naj vsak deluje na svojem mestu, vsak naj se smatra kot brata ali sestro slovenskega roda in ni dvoma, da tak duh vza jem osti obrodi krasen sad. Tako umeva družbino vodstvo svojo zadačo. 14. avgusta t. 1. je vradni obvestitelj govoril na XVII. glavni skupščini „Zaveze“ v Pulju pobesedno: „Pred par leti se je obrnila „Zaveza“ na vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" z zahtevo, naj se v bodoče v družbin odbor kandidira tudi kak učitelj ... Na naš dopis nismo bili vredni prejeti niti odgovora." „Za-vezin" predsednik je po jako živahni debati o tej stvari na glasovanje dal predlog: ..Delegacija izreka vodstvu „Družbe sv. Cirila in Metoda" ogorčenje nad tem, da ni smatralo „Zavezine“ vprave za vredno, odgovoriti ji na prošnjo, naj se voli v vodstvo zastopnik izmed učiteljstva". Predlog je bil sprejet soglasno. (Vid. tednik „Učit. Tovariš11 18. 8. 1905.) Izvestitelj XX. velike skupščine „Družbe sv. Cirila in Metoda11 javlja, da je naš prvomestnik nespominjajoč se sploh česa podobnega, od strani „Zaveze“ namestnemu tajništvu takoj naročil, naj v to svrho kojkoj pregleda akte 2 do 3eh zadnjih let. S samoumevno veliko izgubo časa so se vzeli v roko vsi začenši od I. 1901. do 23. avgusta 1905.; torej do mala iz 5tih let. Kakor je pravilno domneval naš prvomestnik našlo se ni ničesar o tem deponiranega niti v aktih, niti ne zabeleženega v ekshibitu! Glede na vse to je družbin prvomestnik vodstvenim pismom izza 27. avgusta 1905. št. 6952 povabil prescdnika „Zaveze“ naj poljuben dan pride delegat v pisarno „Družbe sv. Cirila in Metoda11 v „Nar. domu11 osebno prepričat se o tem na lastno oko — kjer namreč ni nagovora, tam ni odgovora. Prvomestnik mu je naznanil svojo osebno in pomožnega tajnika intervencijo ob konstatiranju tega fakta iz družbinih aktov. „Zavezin“ predsednik se je istotako z aktom izza 29. avgusta 1905. št. 32. (ozirom. 6988) obljubil odzvati ; a glede na posle z dež. učiteljsko konferenco v Ljubljani prosil zaenkratne odložitve. Začrkal je pa pobesedno to-le v zgoraj navedenem dopisu: „da je družbin prejšnji podtajnik (ljubljanski mestni učitelj Alojzij Kecelj) zakrivil, da se naša (i. c. »Zavezina11) želja ni vresničila.11 D r u ž b i n i z v e s t i t e 1 j, torej imenom „Družbe sv. Cirila in Metoda" obžaluje, da se je vse slovensko ljudskošolsko učiteljstvo tem načinom hujskalo v Pulju zoper našo družbo in da so se ob enem tudi istrskemu učiteljstvu vsiljevali o nas toliko napačni nazori. „Družba sv. Cirila in Metoda" noče presojati, kateri vzroki da bi bili povod temu „Zavezinemu“ toliko nevtemeljenemu napadu — konstatuje pa danes pred vsem slovenskim sveto m, d a je bil to prvi naval te vrste, kar jih je družba doživela v 2 Oti h letih od lastne krvi! Za večjo izobrazbo svoje mladeži in ljudstva je 3. vodstvo zasnovalo „K n j i ž n i co d ru ž b e svetega Cirila in Metoda", ki obsega do sedaj 14 zvezkov razne vsebine mladim in starim v pouk. Poleg teh je še v družbini zalogi 6 raznih del, ki so jih pisatelji darovali v prospeh družbe. Vsi ti spisi, našteti v zadnjem „Koledarju“, romajo po slovenskih mestih in seliščih gotovo v več nego 50.000 izvodih. In če še prištejemo 18 letnikov „Vestnikov“ oziroma „Ko-ledarjev" — kakor slične izdajajo tudi druga šolska društva — in potem nakupljene ter raznim šolani po vsem Slovenskem darovane šolsko-učne in zabavne-knjige, lahko trdimo, da je naša družba več nego 100.000 izvodov poslala v slovenski svet. Poleg tega pa še razne p o d p o r e slovenskim obmejnim šolam v denarju zato, da nam občine s pogodbo vezane ostanejo zveste, razposlana učila in druga učna sredstva, celo podpore na srednjih in visokih šolah, o katerih Vam svedočijo vsakoletni družbini računi, natisneni v „Vestnikih“; ali ti glasno ne pričajo, da je družba vkljub skromnim dohodkom veliko storila za prosveto in pravi napredek svoje mladeži? Da so razni rodoljubi in domorodkinje to vpo-števali, kažejo darovi, ki so prihajali od povsod lahko se reče, da je ni več slovenske občine, iz katere bi v teh 20. letih družba nebi bila prejela kacega daru; tudi vtem obziru jeona vseslovenska. Njih imena hrani družba v hvaležnem spominu. Tudi v preteklem letu se je oglasilo veliko dobrotnikov, pa tudi dokaj se jih preselilo v večnost. Imenoma Vam jih ne moremo navajati, ker vodstvo vselej po svojih podružnicah ni obveščeno. Tako govori povestnica naše družbe o dvajsetletnici za njeno preteklost. II. Česa nas pa opozarja pogled v družbi n o bodočnost? Da se nahaja naša družba v o p a s n e m položaju, tega sedanje vodstvo ne taji. Je-li to vodstvo prav vodilo to prevažno družbo ali ne — to soditi gre slovenskemu svetu, kateri ima gradiva za to ogromnega v vodstvenih poročilih, oklicih, pozivih, objavah in dr., kakor jih hrani „Vestnik“ in so jih razširjali skoro vsi slovenski listi — za kar jim bodi. iskrena zahvala. Nastopila bi namreč lahko finančna zadrega, ki bi družbo ugonobila in pokopala vsa njena stremljenja v zaničljiv zasmeh naših inorodnih nasprotnikov, ki z veliko vstrajnostjo na vseh koncih in krajih zabijajo žreblje v rakev našega naroda; ako bi vodstvo pravočasno ne opozorilo svojih rojakov na pretečo nevarnost. Tudi vodstvo se zaveda, da družba ni bila ustanovljena samo za nekaj let, marveč za precej nedogled n o dobo, saj se bije narodnostni boj v naši širji domovini zdaj še hujše nego prej; žal zato, ker se vladajoči narodi nočejo spametovati in slovanskim sodržavljanom ne priznati ter ne dovoliti istih — tudi tem zajamčenih — pravic, katere uživajo sami. Tu Vas, čč. zborovalci, opozarjamo na epizodo iz naših vodstvenih sej, ko se je obravnavalo glede utemeljitve slovenske šole v Trstu. Poudarjalo se je, da osnujemo prvo šolo pri Sv. Jakobu in dokažemo vladi, da je dosti slovenskih otrok, katerih postavno število zahteva javno ljudsko šolo; in to potem izročimo javni upravi ter stopimo na osnovo druge, tretje in dr. A izkušen družbin odbornik je omenil že takrat: „Če ustanovimo šolo, bodimo tudi pripravljeni za njeno vzdrževanje za desetletja. Kajti razmere v Trstu so take, da se bodo zmiraj našla vratca, skozi katera se bodo zmuznili merodajni faktorji." Kakor se domnevalo, tako se zgodilo. — Dosegel se je pri državnem sodišču j udi kat, ki načelno priznava dolžnost javnim oblastvom, da ustanove za slovenske otroke v Trstu in Gorici potrebne šole — a od ukaza do izpeljave je dolga pot prav ad calendas graecas. In ali ima v sedanjih razmerah družbino vodstvo jamstvo, če v Trstu ali Gorici izroči svoje zavode javnim šolskim oblastvom, da jih bodo ona oskrbovala v slovenskem duhu? Vsled tega sledi za družbo dolžnost 1. vzdržati začete in obstoječe zavode. Koliko ogromnih vsot stane to vzdržavanje, slišite ali citate lahko vsako leto v družbinih poročilih. Odpla-čavati dolg za zidana ali kupljena šolska poslopja, redno mezdo pošiljati družbinemu učiteljstvu, ki mora biti vsaj tako dobro plačano kakor ono v javnih službah, oskrbovati učna sredstva in dr. Kaj ne, to zahteva lepe vsote? 2. Resnemu narodnjaku je jasno, da mora družba snovati tudi novih zavodov, kjer in kakor potreba nanese. In ta potreba je velika. Zato je vodstvo meseca julija t. 1. razposlalo okrožnico po vsem Slovenskem, v kateri opozarja na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji bodočnosti: a) S šolskim letom 1905/6 se otvori novo šolsko poslopje na Savi na Gorenjskem z dvema vzporednima otroškima vrtcema. In tudi Jeseničani ne bodo zaostali s svojim zabaviščem: te dni dobe svoj vrtec in svojo vrtnarico. b) V Mariboru je za stalno potrebna slovenska ljudska šola. c) Istotako v Studencah pri Mariboru, kjer potujčenju naše dece preti velika nevarnost. č) V Gradcu je toliko slovenskih starišev, da njih otroci potrebujejo vsaj zabavišča — in potem slovenske šole. d) In Št. Jakob v Rožu, ki je vsled spletek neprijaznih organov izgubil svojo krasno uspevajočo slovensko peterorazrednico, si želi sedaj osnovati novo narodno šolo. Storite, Slovenci, da bode tudi to mogoče. Očividno je torej, da se bodo v bližnji prihodnosti podvojili t roški naše družbe. Ako hočemo vse to doseči in prejšnje vzdržati, mora družbino vodstvo skrbeti za stabiliziranje dohodkov in prispevkov sploh. Kje so torej viri, iz katerih naj dotekajo dohodki naši družbi v korist slovenskemu šolstvu in naši narodni vzgoji. Tu so pred vsem: 1. podružnice; saj veste, da na njih sloni vsa družba, odsekajte slovenski lipi veje, izruvajte jej korenine, ostane suho deblo, ki sčasoma strohni. Vodstvo brez živih podružnic čudežev delati ne more. Častite podružnice, ve se morate zavedati, da ste odličen del velike, edine slovenske bojne organizacije zoper navale naših narodnih nasprotnikov. Zato ste pa tudi napram narodu zavezane, da delujete tako, kakor Vam vodstvo nasvetuje v žmislu družbinih pravil. Kadar se vodstvo obrača do Vas, ne učinja tega, da Vam le dopošlje kake papirnate pozive, ki naj zaspe spanje pravičnega, mariveč to dela iz gotovega vzroka, iz vzvišenega namena za narodovo korist. Ako podružnice ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do vodstva, tudi ono ne more delovati, kakor sicer želi. Podružnice morajo vedeti, da so vse njih nabirke in prispevki le družbino premoženje, do katerega ima celotni narod pravico, ne pa le kak kraj, ali tega kraja ožji pristaši, ki bi s tem denarjem razpolagali po svoje, akopram v narodnem duhu. Zato se je že vpeljala in se bo izvrševala stroga kontrola. To je dolžna družba storiti napram javnosti in posameznikom. 2. Drugi vir dohodkom je blago, ki se po raznih — v „Koledarju“ za 1905 naštetih tvrdkah prodaja v prid naši družbi. Vsak zaveden Slovenec, osobito ve slovenske gospodinje kupujte le domače blago, ki ni slabejše, če ne boljše, nego ptuje konkurenčno blago. Tu imate na izbor: peresa, svinčnike, pisemski papir; tolikrat rabljene vžigalice, Auerjevo pivo, toaletno in navadno milo, mazilo ' za obutev, svetilniške cilindre, platno, biškote, cigaretne papirčke, šampanjec, razne kavine primesi in sladno kavo. Srce, kaj poželiš še več! Od samih vžigalic je n. pr. družba prejela do 31. decembra 1904. 14.400 K. Naša družba more svojo znamko s podobo sv. blagovesnikov dovoliti le zanesljivim tvrdkam, da na eno stran od njih dobiva prispevkov, na drugo pa podpira osobito domačo trgovino in obrt. 3. Po zgledu češke šolske Matice odprl se je naši družbi nov vir dohodkov z upeljavo: narodnega kolek a. Naši akademiki so z vso energijo lani izvršili akcijo za narodni kolek. Pod upravo društva „Prosveta“ se je hitro razpečaval in naklonil družbi čistih 600 kron. Potem pa je bilo pod družbino upravo v teku enega leta že plačanih 5986 K 31 v za razpečanih 303.159 kolekov. Razposlalo se ga je v celem 641.431 komadov, in prispe od neplačanih kolekov družbi še nad 6000 kron. Družba torej danes zopet poživlja in prosi vse slovenske tovarnarje, trgovce, obrtnike, odvetnike, notarje, duhovnike in njih pisarne, družbe, slov. urade, posebno občinske in vse posameznike : naj z družbinim kolekom lepijo svoja pisma in račune; tako bo naša družba prejela na tisoče kron. Majheno število vinarjev ali kron bode posamnik lahko pogrešal. 4. Akademično ferijalno društvo „Sava“ je upeljalo »legitimacijski 1 istek“, ki bo, ako se razširi, vreden drug »narodnemu koleku“ ter podprl našo blagajno. 5. Običajen vir dohodkov je že pred leti od tržaških naših podružnic sproženi „Ciril-Metodov dar“; o naj ga tudi za naprej vsak rodoljub položi njima na oltar! 6. Nabiralniki po gostilnah, kavarnah, društvenih sobah in narodnih hišah še niso izgubili svoje veljave in našega priporočila. 7. Čisti doneski zabav, veselic, gledišč n ih predstav in slavnostnih priredeb lahko priskočijo i naši družbi na pomoč, ako njih prireditelji znajo zadeti pravo struno pri občinstvu. 8. Vodstvene prošnje in okrožnice do mestnih, tržkih in občinskih zastopov niso bile brezuspešne ; pri deželnih zborih je bilo dozdaj mogoče le na Kranjskem kaj doseči, v drugih bodo gotovo slovenski poslanci storili svojo dolžnost za slučaj, da se sproži podpora nemškemu, oziroma laškemu šolskemu društvu. 9. Prezreti niso darovi pri veselih ali žalostnih dogodkih rodbinskih, razne poravnave ali globe; razne stanovske organizacije kot take se naj vsaj pridružijo našim pokroviteljem. V tem obziru sme da-današnji izvestitelj kakor duhovnik izraziti željo, da bi lahko duhovni sobratje, osobito še po deželi še intenzivnejše delali za našo družbo ter svoje župljane bolj seznanili z njenimi nameni in stremljenjem. V tem bi jim tudi lahko pomagali ondot ali vsaj v bližini bivajoči akademiki, kateri drage volje prevzamejo predavanja o poljubnih panogah človeške vede. 10. Izdaten studenec za našo družbo so bila dozdaj volila mnogih rodoljubov in domorodkinj. Kogar je Bog oblagodaril s časnim imetjem ali si ga je pridobil med svojim ljudstvom — naj nikar ne pozabi vsaj obresti zapustiti potomcem svojega naroda v naši družbi! Čč. skupščinarji! Če je slavni Komensky — in njemu podobno še točnejše naš slavni Slomšek — učil, da je eden prvih pogojev narodne sreče ta, da ima narod „obilo dobrih šol in dobrih knjig in ob vzgoji mladine dobra navodila in običaje" in če uprav naša družba po svojih skromnih močeh pospešuje ta smoter: ali Vas je treba še zanjo vnemati? Vodstvo je le izpolnilo svojo dolžnost, daje slovenski svet opozorilo na obstoječo nevarnost. Od blagohotne podpore občinstva je zdaj odvisno, da se od naše mladeži odvrne velika kvar in ona ne pade v žrelo nasprotnikov. Zato pa vsi mornarji na krov! Naš čolnič otmimo! Zgodilo se bo, ako bomo imeli tako srce, kakor slavni Jan Kollar, čigar poziv si vzemimo za spomin današnje skupščine: Vedno čuvajmo se o 11 ili vragov, kteri bi nas razdelili radi, ki žele, da se med sabo spre m o, da potem uničijo nas oni, kakor sprednike so naše slavne. Čutim gorko, da je vse slovenstvo moje ino tudi jaz ud njega. To je moj ponos, to dika moja, ktere vzeti si ne dam nikakor. Narod moj — je domovina moja. (Koledar 1905 str. 36.1 Družbin prvomestnik Tomo Zupan je pozval nato navzoče, da se v znak hvaležnosti in sožalja do umrlih članov dvignejo raz svojih sedežev, kar se je zgodilo. Nato poroča in pojasni mesto vsled nujnih poslov zadržanega družbenega blagajnika - namestnika odvetnika dr. Ivana Milana Hribarja, družbin podtajnik Makso Bradaška o denarnem družbenem stanju v letu 1904. K A Č U N družbe sv. Cirila in JVIetoda v Ljubljani za XIX. upravno leto 1904. 1.) o li o d U i II K h 1 Prispevski podružnic 14.374 30 2 Pokrovi tel jnine 5.700 — 3 Dohodki podružničnih veselic 5.434 49 4 Dohodki drugih veselic 824 64 5 Podpora slav. obč. sveta ljubljanskega . 500 — 6 j Darila 1 občine, 46 posojilnic in 10 društ. 3.540 77 7 Darovi za jeseniški vrtec 816 09 8 1 Novoletni darovi 278 18 9 Darovi Mohorjanov 568 86 10 Razni darovi 1.851 84 ! 11 Zbirke časnikov 6.202 70 12 Od družbinih vžigalic 2.600 _ 13 Od družbinc kave 1.222 80 14 Od družbinih biškotov 15 64 15 Od družbinega pralnega mila 400 — 16 Od družbinega toaletnege mila . 17 — 17 Od družbinih valčkov 240 — 18 Od družbinega platna 400 — 19 Volila 1.027 50 20 Prejete obresti 65 68 1 M Prejeto posojilo 8.500 22 Za prodane knjige in učila .... 1.132 26 23 Za družbin koledar 3.284 56 24 Za knjižice 2.152 13 25 Za družbin narodni kolek 2.152 40 26 Prehodni prejemki 404 33 27 Iz nabiralnikov 34 37 i 28 Za družbine znake 224 29 Za prodane vrednostne papirje . 363 57 Dohodki . 64.328 11 Stroški . 61.096 57 Prebitek 3.231 54 Saldo 31. decembra 1903 2.963 19 Saldo 31. decembra 1904 Nadzorništvo: 6.194 73 Martin Malenšek. Anton Svetek. Ivan Vrhovnik. S t r o š lc i K h 1 Šolstvo v Trstu 14.959 99 2 ! Šolsko poslopje v Trstu 4.643 34 3 Šolska vrtca v Rojanu in na Greti . 2.389 98 4 ; Šolstvo na Goriškem 1.630 5 ! Šola na Muti 1.841 36 6 Šolski vrtec v Celju 980 — 7 j Šola v Velikovcu 4.673 72 8 Šolski vrtec v Mariboru 1.068 — 9 ; Šolski vrtec v Tržiču 1.691 13 10 j Šolsko poslopje na Jesenicah 13.768 19 11 j Šolski vrtec na Jesenicah 1.299 92 12 | Šolski vrtec pri sv. Ivanu pri Trstu . 1.312 30 13 j Šolski vrtec v Skednju pri Trstu 760 30 14 Šolski vrtec v Rocolu poleg Trsta 1.195 70 15 j Podpore 240 — 16 1 Nagrade 865 — 17 I Za šolske knjige, učila in tiskovine 1.589 72 18 i Za tisk družbinih knjižic 2.535 52 19 Stanarina v ..Narodnem domu" . 168 — 20 ! Obresti od dolgov 1.353 IM) 21 Prehodni stroški 308 14 22 i Prodani vrednostni papirji 800 23 J Razni stroški 1.022 36 Skupaj . 61.096 57 Vodstvo: Tomo Zupan, prvomestnik. Anton Žlogar, Dr. Ivan Milan Hribar, tajnik. blagajnik. Na poziv družbinega prvomestnika poroča družbin nadzornik, mestni župnik Martin Malenšek, da je družbino nadzorstvo v upravnem letu 1904 trikrat škon-trovalo blagajno, pregledovalo in primerjalo posamezne postavke v dnevnikih s prilogami, in našlo vse v redu. Tudi je isto pregledovalo današnji skupščini predloženi račun za leto 1904, ki podaje pregled o denarnem gibanju in o prometu z vrednostnimi listinami, ter potrjuje, da so v njem nahajajoče se postavke istinite in pravilne. Zatorej predlaga nadzorstvo v smislu § 22 druž-binih pravil, da slavna velika skupščina račun za leto 1904 odobri in da vodstvu oprostilo. Pripominja, da je družbino vodstvo na predlog nadzorstva v svoji zadnji seji z dne 10. t. m. sklenilo v bodoče veliki skupščini polagati tudi izkaze o dru-žbinem premoženju in proračune, kar naj vžame slavna skupščina na znanje. (Soglasna pritrditev.) Vodstveni ud Dr. Ivan Svetina pripominja, da med v računu izkazanimi dohodki za jeseniški vrtec niso vštete pokroviteljnine darovane v ta namen — marveč, da so le te vštete med pokroviteljninami. Prvomestnik Tomo Zupan izjavlja, da je predgovornik pozabil omeniti, sebe — ker gre uprav njemu glavna zasluga, da dobe te dni Jesenice svoj dom za 2 otroška vrtca. (Živio-klici Dr. Svetini.) Nato naznanja prvomestnik Tomo Zupan, da je potrebna volitev prvomestnika in treh vodstvenih udov za funkcijsko dobo 3 let. Na predlog odvetnika — kameniškega župana Dr. Alojzija Krauta se voli per acclamationem zopet prvomestnikom Tomo Zupan. Prav tako predlaga Dr. Al. Kraut, da se tudi per acclamationem zopet izvolijo po pravilih izstopivši vodstveni udje ljubljanski župan Ivan Hribar, podpredsednik Luka Svetec in ravnatelj ljub. strokovnih šol Ivan Šubic. (Skupščina pritrdila.) Mesto odstopivših vodstvenih udov Dr. Frana Tominška in Dr. Frana Štora — kojima se na predlog družbinega prvomestnika Tomo Zupana izreče zahvala za njiju delovanje — se izvolijo za funkcijsko dobo 2 let zopet na predlog odvetnika Dr. Al. Krauta Dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik v Ljubljani, in Dr. Pavel Turner, zasebnik in veleposestnik v Mariboru. Na predlog Dr. Al. Krauta se volijo per acclamationem i v nadzorništvo i v razsodištvo vsi dosedanji člani. Prof. Dr. Karol Verstovšek iz Maribora je dokazoval na podlagi statističnih dat prodiranje nemštva v mariborskem okraju ter prosil nujne odpomoči. — Tudi je nasvetoval, da se razširi šola na Muti v dvo-razrednico, ki bi bila pristopna i deklicam i dečkom. Prvomestnik Tomo Zupan obljubuje imenom družbe pomoči do skrajnosti. Tajnik Anton Žlogar poudarja, da se je dru-žbino delovanje itak pričelo štajerskem Slovencem v prid. Urednik „Mira“ Ekar je zahteval posebno še pomoči v zadevi šole v Št. Jakobu v Rožu očitajoč, da družba za Koroško premalo stori. Prvomestnik Tomo Zupan ga je zavzrnil ter poudarjal, da je družba do sedaj za Koroško največ žrtvovala; da Korošcem do danes ni odbila še nobene prošnje. S tako družbino blagohotnostjo se ne more ponašati do sedaj nobena slovenska pokrajina. A koroški Slovenci po svojih podružnicah veliko veliko premalo store. Kapclan Dobrovec iz Velikovca opisuje boj za pouk krščanskega nauka v slovenščini, ki se bije na Koroškem in pritrja prvomestnikovim besedam o podružnicah pristavljajoč „da se poboljšajo". Ker je bil vspored končan in nikdo navzočih ni izrekel nobene želje, prebral je prvomesnik Tomo Zupan besedilo udanostni izjavi šentjurske velike skupščine Nj. Veličanstvu cesarju, ki naj bi se položila do njegovega prestola. (Skupščinarji so vstali ob tem in živahno pritrjevali.) Nato se je zahvalil slov. državnozborski delegaciji in njenemu zastopniku vitezu Berksu na pozdravu, domačemu župniku za božjo službo in pa, da je oznanil ta dan kakor za praznik v svoji župi, cerkvenemu zboru za prelepo petje; vsem narodnim društvom za prisrčni vzprejem, vsem č. zborovalkam in zborovalcem, vsem podružničnim delegatom; sploh vsem udcležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob današnji veliki skupščini, vsem, ki se zanimajo za družbo sv. Cirila in Metoda, ter je zaključil ob 1. uri pop. XX. veliko skupščino v Št. Jurju ob juž. žel. •X Ob 1. uri se je pričel skupni obed v prostorih gostilničarja Ne n dl a, katerega se je udeležilo nad sto oseb. Topiči, ki so celo med zborovanjem oznanjali narodni praznik, so tudi med obedom pokali, in celjska narodna godba — živahno aklamirana — je pridno igrala narodne komade. Imenom najstarejše štajerske ženske podružnice v Št. Juriju izročila je nje prvomestnica kmetska mati Pišančeva z ginljivim ogovorom družbinemu prvo-mestniku ob banketu 100 K s klicem: „Ne vdajmo se!“ Vrsto napitnice je otvoril prvomestnik Tomo Zupan, ki je nazdravil cesarju Fran Josipu 1. ob „živio“ in „slava“ klicih. Isti je naznanil na to, da mu je izročila ravnokar ženska podružnica v Št. Juriju 100 K, moška v Celju po M. Kukovcu 200 K in posojilnica v Slatini 100 K. Prof. Dr. Anton Medved je slavil v vznesenih besedah krasni slovenski Št. Jurij in še krasnejše njega ljudstvo, ter se imenom družbinega vodstva zahvalil vsakemu posamezniku in vsem skupaj za presijajni sprejem. Nato je prevzel stoloravnateljstvo odvetnik dr. Fran Rozina iz Maribora. Šentjurski učitelj Karel Kveder, ki je bil vzoren reditelj, se je zahvalil za laskavo napitnico dr. Medveda ter napil družbinemu vodstvu. Podružnični podpredsednik in tajnik — kapelan Jelšnik je napil bolnemu dr. Štoru, urednik Ekar pa prvomestnici ženske podružnice šentjurske. Dr. Kukovec iz Celja je opisoval krivice, ki se gode Slovencem na Štajerskem, ter poživljal na skupno delo z družbo sv. Cirila in Metoda, napivajoč ljubezni do rodne zemlje. Imenom Korošcev je napil družbi kapelan Dobrovec iz Velikovca. Po obedu so poleteli skupščinarji pod vodstvom nadučitelja Antona Sivka na Botričnico. Ob 7, 7. uri zvečer se je začela prava narodna veselica. Z uspehom je nastopil tu šentjurski mešani zbor pod izvrstnim vodstvom učitelja Čuleka. Prav tako krasno je pelo celjsko pevsko društvo pod toliko spretnim vodstvom dr. Schwaba. Tudi celjska narodna godba je igrala izborno. Od trenotka do trenutka je rastlo navdušenje in ljudstvo je popevalo z godbo vred slovenske popevke. In ko je bilo navdušenje svoj vrhunec doseglo, izročil je predsednik celjskega pevskega društva, Rafael Salmič, diplomo častnega članstva po njem zastopanega pevskega društva pri veselici navzočemu slavnemu slovenskemu skladatelju Gustavu Ipavicu. Simpatični starček, s cela iznenadjen, se je v iskreni besedi zahvalil priznanju. Vračaje se skozi prekrasni in gostoljubni trg Št. Jurij na kolodvor so bili skupščinarji po pravici iz-netiadeni, ko so korakali mimo z zelenjem in lampi-joni okrašene hiše gospe Kartinove. Skupščinarji ne bodo v stanu pozabiti vse narodne ijubavi Šentjurijanov do naše družbe. Brzojavni pozdravi so došli skupščinarjem ti-le: Ljubljana: V zadnjem trenutku nenadoma službeno zadržan sem v duhu prisoten ter kličem zborovalcem : Živeli! Bog blagoslovi delovanje naše družbe. Dr. Milan Hribar. Celje: Uradno zadržan. Živela dična naša šolska družba, pod katere okriljem naj bi bili zbrani brez razločka vsi zavedni Slovenci. Dr. Juro Hrašovec. - 73 — V o 1 o s k o: Najboljega uspjeha želi posestrimi družbi Istarska družba. Mariazellersdorf: Najboljšega uspeha želi: Pukl, predsednik „Zvezde“. Videm: Bog ohrani in okrepčaj vrlo družbo v blagor slovenski domovini. Prisrčni pozdrav! Državna poslanca: Pfeifer, Žičkar. Medvode: Družbi, ki rešuje slovensko mladino tako, da ostane resničen Prešernov izrek „Največ sveta otrokom sliši Slave11 vzklikujejo podpisani. Živela družba, živeli njeni skupščinarji! Brce, Kolence, Če m o go j, Grmek, Jarc, Uran, Uršič, Kos, Delitia. St. Jakob v Rožu: Rasti, cveti in prospevaj dična družba naša in raztegni krila svoja kmalu čez krasni koroški Rož. Občina Št. Jakob v Rožu. Velikovec: Požrtvovalnim boriteljem za slovensko šolstvo kličemo tisočeri živio. Župnik Trei-ber, šolske sestre. Velikovec: Bog živi našo apostolsko delujočo družbo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico. Rudolfovo: Zadržane shoda se udeležiti pozdravljamo prisrčno vse prijatelje, živeli! Za žensko podružnico Jakobi n a dr. Žitkov a. Litija: V duhu z Vami, živili zborovalci! Marica Meško va. Ljubljana: V duhu pri Vas iskreno želive, da se izvoli velepomembni dan družbi še nadalje na čelo dični naš prvomestnik in naš marljivi stari odbor. Živeli! Ivana Zupančičeva, Jelica Lozarjev a. Rudolfovo: Bog blagoslovi Vaše delovanje! Iskren pozdrav! Novomeška podružnica, Novo-meščanski samci, Dolenjski Sokol. Lilija: V blagor drage domovine Vzbujajte nam hčere, sine! Slava skupščinarjem! Helena Bevkova, J osipi na K o b 1 a rj ev a. Gornji Logatec! Neustrašenim boriteljem za narodno šolo pošilja iskrene pozdrave želeča njihovemu zborovanju obilo uspeha moška podružnica v Gornjem Logatcu. Vransko: Vranska podružnica pozdravlja skup-ščinarje obžalujoča, da se ne more udeležiti in se strinja s sklepi. Notar Gršak. Toplice: Učite vselej pravo pot: Pomozi v to Ciril-Metod. Bolni in zdravi v Toplicah. Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov v 1904. letu. I. Kranjsko. 1. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica. Ustanovljena 16. oktobra 1887. 1. — 1. gospa Pavlina Bach malinova, zdravnikova soproga; 2. gdč. Minka Brinšekova; 3. gdč. Bibijana Bisajlova, učiteljica. Namestnice: 1. gospa županja Julija Valenčičeva, tovarnarjeva soproga. — Ustanovnic 14, letnic 50, podpornic 19, skupaj 83. V 1904. 1. 143 K 10 v. 2. Bled: Ustanovljena 30. marcija 1886. I. z odi. min. za notr. stvr. št. 4775. — Pokroviteljev 7, ustanovnikov 5, skupaj 12. -■ V 1904. 1. K. 3. Brdski sodnijski okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886. 1. št. 9627. 1. Frančišek Kadunec, župnik v Krašinji; 2. Janko Toman, nadučitelj, župan in posestnik v Moravčah; 3. J. D roli, c. kr. davčni preglednik na Brdu. Namestniki: 1. Oskar Dev. c. kr. sod. pristav na Brdu; 2. Josip Cegnar, župnik v Stranjah; 3. Matija Slak, župnik na Brdu. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 5, letnikov 18, podpornikov 26, skupaj 51. — V 1904. I. 176 K. 4. Cerknica in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 30. avgusta 1892. I. z odi. št. 11.278. — Pokroviteljici 2. — V 1904. 1. —K. 5. Cerklje na Gorenjskem: Ustanovljena 1. 1889. 1. Andrej Kmet, nadučitelj; 2. Evgen Vavken, stud. phil.; 3. Josip Jenko, posestnika sin v Zgornjem Brniku. Namestniki : 1. Josip Likozar, mesar in posestnik; 2. Karol Mahkota, učitelj v Vciesovem pri Cerkljah; 3. Josip Lapajne, učitelj. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 18, letnikov 12, skupaj 31. — V 1904. 1. —K. 6. Črnomelj: Moška podružnica: Ustanovljena leta 1886., potrjena dne 21. marcija 1. 1887. vsled odi. c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju. — Ustanovnikov 5. —- V 1904. 1. —•- K. 7. Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica. Ustanovljena 8. oktobra 1. 1892. — 1. Gospa Zofija Ha ringov a; 2. gdč. Rafaela Ingličeva; 3. gdč. Magda Pezdirčeva. Namestnice: 1. gospa Albina Bučarjeva; 2. gdč. Minka Urban-čičeva; 3. gdč. Olga Lfaringova. -- Ustanovnic 6, letnic 43, podpornice 4, skupaj 53. —1 V 1904. I. 181 K 87 v. 8. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustanovljena z min. odi. dne 8. aprila 1886. I., št. 6134. — 1. Valentin Levitnik, c. kr. sodni pristav ; 2. Josip Bregar, nadučitelj; 3. Anton Čop, kapelan. Namestniki: l.Fran Žirovnik, c. kr. sodni kan-celist; 2. Gašper Lavtižar, župan in posestnik; 3. Friderik Razinger, posestnik. — Pokrovitelja 2, ustanovniki 4, letnikov 40, skupaj 46. — V 1904. 1. —K. 9. Gorje in okolica: Ustanovljena 24. junija 1. 1898., št. 2772. Ustanovnikov 5. — V 1904. I. —•— K 10. Idrija: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade kranjske 1. septembra 1. 1886., št. 8837. — 1. Fran Vončina; 2. Leopold Pogačnik; 3. Matija Seljak. Namestniki: 1. Josip Šepetavec, župan; 2. Josip Rupnik, trgovec; 3. Dragotin Lapajne, trgovec in posestnik. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, letnikov 18, skupaj 31. — V 1904. 1. 34 K. 11. Idrija: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 29. oktobra I. 1892., št. 13.037. — 1. gospa Dragotina Lapajnejeva, posestnica; 2. gospa Dragotina Šoto to v a : 3. gospa Natalija Šepetavčeva. Namestnice: 1. gospa Marija Lapajnejeva; 2. gospa Marija Levstekova; 3. gospa Marija Tschemerniggova. Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 40, podpornic 20, skupaj 82. — 1904. 1. 173 K 60 v. 12. Jesenice in Koroška Bela: Ustanovljena 7. julija 1. 1903 z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 2805. — 1. Matej Rabič, tov. del.; 2. Ivan Prijatelj, kapelan; 3. Ivan Zabukovec, župnik. Namestniki: 1. Karel Višnjar, posestnik; 2. Gašpar Gela, dacar; 3. Fran Pogačnik, tov. del. Odborniki: Valentin Zabret, kapelan; Peter Rozman, tov. del.; Vinko Lavtižar, tov. del.; M. Noč, posestnik. — Pokrovitelji 4, ustanovnikov 7, letnikov 126, skupaj 137. — V 1904. 1. 1060 K 50 v. 13. Jeseniška občina: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 11. julija 1905 št. 2534. — 1. dr. Fran Kogoj, okrajni zdravnik; 2. Fran Fabinc, učitelj; 3. Lovro Humer. Odborniki: Ivan Legat, Jakob Mesar, Milan Guštin in Štefan Lazar. — Letnikov 36. - V 1904. 1. —K. 14. Kamnik z okolico: Moška podružnica. Ustanovljena dne 31. marcija 1. 1899., št. 3502. — 1. Josip Močnik, lekarnar in posestnik; 2. Emil Adamič, učitelj; 3. Alojz Mazgon, c. kr. davčni adjunkt. Namestniki: 1. Anton Slatnar, tiskar-nar; 2. Hinko Sax, tiskar; 3. dr. Alojzij Kraut, odvetnik, mestni župan in posestnik. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 16, letnikov 143, podpornikov 18, skupaj 182. — V 1904. I. 313 K 50 v. 15. Kamnik: Ženska podružnica. Ustanovljena 6. septembra 1. 1891. z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 11.014. — 1. gospa Ana dr. Krautova, odvetnikova ter županova soproga ; 2. gospa Marija Vremšakova; 3. gdč. Terezija Karolnikova. Namestnice: 1. gospa Terezija Kemperlova; 2. gdč. Josipina Polakova; 3. gdč. Ivanka Trpinčeva. — Pokroviteljic 7, ustanovnici 2, letnic 66, podpornic 18, skupaj 93. — V 1904 1. 351 K 50 v. 16. Kostanjeviški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 17. maja 1. 1890., št. 5826, intimacija c. kr. okr. glavarstva 12. maja 1. 1890., št. 9788. — Ustanovnikov 6. — V 1904 1. K. 17. Kranj: Moška podružnica: Ustanovljena 28. novembra I. 1885., št. 4426. — 1. Vinko Majdič, vclctržec; 2. Avgust Drukar, not. koncipijent; 3. Frančišek Luznar, nadučitelj na Primskovem. Namestniki: 1. Ferdo Polak, trgovec; 2. Ferdo Sajovic, trgovec; 3. dr. Val.Štempihar, odvetnik. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 15, letnikov 87, podpornikov 8, skupaj 115. - V 1904. 1. 147 K. 18. Kranj: Ženska podružnica. Ustanovljena 13. avgusta 1. 1892. z odlok. št. 10.889. — 1. gospa Lcopoldina Savnikova, soproga mestnega župana; 2. gdč. Janja Miklavčičeva, učiteljica ; 3. gospa Pirčeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Matilda Majdičeva, soproga veletržčeva; 2. gdč. Marija Roossova, učiteljica; 3. gdč. Radivojka Ulrihova. —- Pokroviteljica 1, ustanovnic 14, letnic 79, skupaj 94. — V 1904. 1. 479 K. 19. Kropa-Kamna gorica-Dobrava: Ustanovljena z ininist. odi. dne ' 30. marcija I. 1886., št. 4774. —Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, skupaj 12. — V 1904. 1. —K. 20. Krško in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena 6. mar-cija 1. 1887., z odlokom deželne vlade v Ljubljani 24. marcija . št. 3013. — 1. Juri Pučko, c. kr. notar; 2. dr. Tomo Romih, mestni župan in mešč. šole učitelj; 3. Zdravko Novak. Namestniki: 1. A. Gregorin: 2. O. Križman; 3. Ivan Lapajne, ravnatelj mešč. šole. — Ustanovnikov 7, letnikov 38, podpornikov 9, skupaj 54. — V 1904. 1. 63 K 28 v. 21. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade v Ljubljani 27. julija 1. 1894. št. 13.985. - 1. g. Marija Pfeiferjeva; 2. gdč. Ana Šmidingerjeva; 3. gdč. Marija Žmavec, Namestnice: 1. gospa Amalija Jugovičeva ; 2. gospa Leop. Kalanova; 3. gospa Ivanka Lilekova. — Pokroviteljici 2, ustanovnlce 4, letnic 40, skupaj 46. — V 1904. L 272 K. ... 22. Litija: Ustanovljena 1. novembra I. 1886. št. 10.929. 1. Jernej -pK Zupančič, kurat; 2. Luka Svet ec, vitez Fran Josipovega reda, ji: / , i nL-častni član in podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar; 3. Fran Knaflič, trgovec in posestnik v Šmartnem. ■> • / Namestniki: 1. Bernard Andoljšek, nadučitelj; 2. Ivan Er- •vop tJ' ’( javec, kapclan v Šmartnem; 3. Fran Slanec, veleposestnik. — Pokroviteljev 37, ustanovnikov 8, letnikov 22, podpornikov 88; skupaj 155. - V 1904. I. 187 K. 23. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odi. deželne vlade dne 14. oktobra 1. 1885. št. 10.133. — 1. dr. Vinko Gregorič, dež. primarij in posestnik; 2. Fran Novak, c. kr. gimn. profesor; 3. prof. dr. Ivan Svetina, kn. š. duhovni svetnik in ud vodstva družbe sv. Cirila in Metoda. Namestniki: 1. Ivan Sušnik, stolni kanonik in dekan; 2. Anton Bartel, • c. kr. gimn. profesor: 3. dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik, blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda. — Pokroviteljev 52, »Stanovnikov 34, letnikov 315, podpornikov 54, skupaj 455. — V 1904. 1. 4057 K 69 v. •24. Ljubljana: Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica. Ustanovljena 25. julija 1. 1892. — 1. gospa Franja dr. Tavčarjeva; 2. gospa Tereza dr. Jenkova; 3. gospa Franja dr. Gregoričeva. Namestnice: 1. — 2. gospa Lina dr. Huiinikova; 3. gospa nadsvetnikova dr. Ferjančičeva. Odbornice; gospa podžupanova Marija dr. Bleiweisova pl. Trsteniška, gospa soproga deželnega odbornika Marija Grasselijeva, gospa Marija dr. Kušar jeva, gospa veletržca Uršula Souvanova in gospa dež. sanit. referenta Marija dr. Zupančeva. — Pokroviteljic 15, ustanovnic 25, letnic 45, skupaj 85. — V 1904. I. 369 K 16 v. 25. Ljubljana: Št. jakobsko-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 29. marca 1. 1886. št. 3164. — 1. dr. Fran Papež, vitez reda železne krone III. vrste, odvetnik; 2. Josip Pihler, c. kr. okr. tajnik v pok.; 3. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, nadzornik družbi sv. Cirila in Metoda. Namestnik: Vinko Vizjak, dež. rač. svetnik. Pregledovalec računov: Jernej Kilar, c. kr. rač. revident. — Pokroviteljev 7, ustanovnikov 14, letnikov 30, skupaj 51. — V 1904. 1. 132 K. 26. Ljubljana: Št. jakobsko-trnovska ženska. Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 4. avgusta 1. 1892. štev. 9208. — 1. gospa Ivana Zupančičeva, stavbenikova soproga; 2. gdč. Vera Souvanova; 3. gdč. Jelica Lozar jeva in gospa Josipina Vidmarjeva. Namestnice: 1. gospa Marija dr. Kti-šarjeva; 2. gdč. Brigita Souvanova; 3. gospa Marija Petrovčičeva, rač. revidenta soproga. Odbornice: gospa predsednica Franja dr. Tavčarjeva, dež odbornika soproga; gospa županja Milica Hribarjeva, gospa veletržčeva Uršula Souvanova, gospa trgovčeva Jelena Naglasova, mestni učiteljici gdč. voditeljica Minka Maroltova in gospa Ivanka Beg-Praprotnikova. — Pokroviteljic 21, ustanovnic 32, letnic 124, podpornic 50, skupaj 227. — V 1904. 1. 200 K. 27. Ljubljana: Šcntpetcrska moška: Ustanovljena z odlokom c. kr. ministrstva notranjih zadev dne 14. aprila 1. 1886,- št. 5771. — 1. Martin Malenšek, župnik, imcjitelj zlatega križca s krono; 2. Fran Podkrajšek, želez, oficijal; 3. Frančišek Pavlič, mcsFiTrkapelan. Namestniki: 1. Viktor Rohrman, tovarnar iti Fran .Žan, mesarski mojster; 2. Lev. Jerše. od- rO ■! Lrf - vctniški koneipijent; 3. Ivan Bonač, trgovec in knjigovez. Odborniki: Alojzij Lenček, Tomo Mencinger in Ivan Svetek. — Pokroviteljev 11, ustanovnikov 25, letnikov 113, podpornk 1, skupaj 150. — V 1904. I. 953 K 50 v. 28. Ljubljana: Šcntpetcrska prva ženska v Ljubljani. Ustanovljena 12. julija 1. 1891. — 1. gospa Marija Terčkova, veleposestnica; 2. gdč. Helena Bavdekova, posestnica; 3. gdč. Uršula Strahova, posestnica. Namestnice: 1. gospa Ana Podkrajšekova, posestnica; 2. gdč. Josipina Klemenčeva, voditeljica trgovine; 3. gospa Marija Sajovičeva, trgovka. Odbornice: gospe Josipina Čudnova in Marica Svetekova; gdč. Roza Počivalnikova. — Pokroviteljic 6, ustanovnic 32, letnic 99, skupaj 137. — V 1904. 1. 645 K 79 v. 29. Logatec: Moška podružnica. Ustanovljena 6. jan. I. 1887. — 1. Josip Prevec, c. kr. sodni pristav; 2. Ivan Hočevar, c. kr. davčni pristav; 3. Jakob Milavec, c. kr. davčni oficijal. Namestniki: 1. Ivan Rihar, trgovec in gostilničar; 2. Anton Dolenec, žel. uradnik; 3. Josip Tollazzi, žel. uradnik in posestnik. — Pokrovitelj 1, letnikov 30, skupaj 31. — V 1904. 1. —K. 30. Logatec: Ženska podružnica. Ustanovljena 21. avgusta 1. 1892., z odlokom c. kr. dež. vlade št. 9854. — 1. gospa Josipina Tollazzijeva; 2. gospa Ivanka Šegova: 3. gdč. Mimi Tollazzijeva. Namestnice: 1. gospa Amalija Majdičeva in gospa Josipina Mazijeva; 2. gdč. Evg. Pehanijeva; 3. gdč. Mici Puppisova. Odbornice: za Rovte gdč. Marica Benedekova; za Dol. in Gor. Logatec gospa Marija Lenassijeva in za Hotcdcršico gdč. Marija Šustcršičeva. — Pokroviteljic 6, usta-novnicc 4, letnic 32, skupaj 42. — V 1904. 1. 250 K. 31. Loški potok: Ustanovljena s c. kr. ministerljalnim odlokom dne 28. aprila 1. 1886. št. 6133. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, skupaj 19. — V 11X14. 1. — K. 32. Meniševska v Begunjah: Ustanovljena z odlokom dež. vlade dne 16. novembra 1. 1886., št. 10.511. — Ustanovnikov 10. — V 1904. 1. —K. 33. Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16. aprila 1. 1886. št. 4866. — Ustanovnikov 9. — V 1904. I. —•K. 34. Mokronog: Ustanovljena z ministerijalnim odlokom I. 1886., št. 1. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 6, skupaj 8. — V 1904. 1. K. 35. Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustanovljena 18. septembra I. 1887. — V 1904. 1. —■•— K. 36. Novo mesto: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 3. marcija 1. 1886., št. 3318. — 1. Ivan Krajec, posestnik; 2. Edin. Kastelic, trgovec; 3. Ivan Maselj. c. kr. gimn. učitelj. Namestniki: 1. Fran Watzl, vikar; 2. Juri Pfeifer, c. kr. fin. straže nadkomisar; 3. Josip Moravec, trgovec. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 16, letnikov 36, podpornikov 15, skupaj 72. — V 1904. 1. —— K. 37. Novo mesto: Ženska podružnica. Ustanovljena 1. 1902,-1. Gospa Jakobina dr. Žitekova, soproga odvetnikova. 2. gdč. Regina Preatonijeva; 3. gdč. Ida Vidičeva. Namestnice: 1. gospa Marija Kesslerjeva; 2. gdč. Mileva Lovrenčičeva; 3. gdč. Romana Vašičeva, c. kr. poštna odpraviteljica. - Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 42, podpornic 65, skupaj Ul. —- V 1904. 1. 1066 K 44 v. 38. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. oktobra I. 1886. št. 9917. — 1. Rudolf Horvat, nadučitelj; 2. gdč. Marica Dovganova, učiteljica; 3. Mihael Kalan, nadučitelj. Namestniki: 1. Fran Groznik, vikar. Odbornika: Anton Abram, kurat in Ferdo Špilar. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 22, letnikov 17, skupaj 42. — V 1904. 1. 172 K 96 v. 39. Poljanska dolina: Ustanovljena 17. septembra 1. 1886. — 1. Jernej Rarnoveš, župnik v Poljanah. — Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 20, skupaj 25. — V 1904. 1. 50 K. 40. Postojina: Moška podružnica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 13. avgusta I. 1886. št. 8053. — 1. Gregor Piki, trgovec, posestnik in župan; 2. Ferdinand Jn- venec, šolski vodja; 3. Ivo Lavrič, c. kr. davčni oficijal. Namestnika: 1. dr. Fran Piki, odvetnik; 2. Ferdo Gaspari, c. kr. nadživinozdravnik. — Pokrovitelji 4, ustanovnikov 6, v 30, skupaj 40. — V 1904. 1. 56 K. 41. PostojinaŽenska podružnica. Ustanovljena 28. julija 1. 1892., potrjena dne 17. aprila I. 1893. z odlokom c. kr. dež. vlade št. 2161. — 1. gospa Marija Piklova, trgovčeva ter županova soproga; 2. gdč. Ivana Ditrichova; 3. gospa Julija Gerstenmayerjeva, višjega davč. nadzornika soproga. Namestnice: 1. Zofija Smoličeva, postajenačelnika soproga; 2. Karla Kotzmuthova, okrajnega zdravnika soproga. — Pokroviteljica 1, ustanovnic 6, letnic 24, skupaj 31. — V 1904. 1. 50 K. 42. Prem: Ustanovljena dne 3. septembra I. 1886., z odi. c. kr. dež. vlade, št. 8964. — Ustanovnikov 5, — V 1904. I. —■— K. 43. Radovljica: Ustanovljena 26. septembra 1. 1892. — 1. dr. Ivan Vilfan, odvetnik; 2. Frančišek Čebulj, davčni pristav; 3. Leopold Fiirsager, trgovec. — Pokrovitelja 2, ustanovniki 4, letnikov 35, skupaj 41. - V 1904. I. 574 K. 44. Radovljica in okolica: Ženska pdružnica. Ustanovljena 8. avgusta 1. 1900., št. 3502. — 1. gospa Gabrijela dr. Vilfanova, odvetnikova soproga; 2. gdč. Mihaela Razingerjeva, učiteljica; 3. gospa Leopoldina Čebuljeva, c. kr. davč. pristava soproga. Namestnice: 1. gospa Ana Hponekova, stavbenega mojstra saproga; 2. gdč. Katinka Drollova, učiteljica. — Pokroviteljici 2, ustanovnici 2, letnic 57, skupaj 61. — 1904. 1. 170 K 60 v. 45. Ribnica: Ustanovljena z min. odlokom 6. februvarija 1. 1886., št. 1871, c. kr. okr. glav. Kočevje 18. februvarija 1. 1886. 1. dr. Anton Schiffrer, okrožni zdravnik; 2. Anton Spende, c. kr. sodni kancclist; 3. Štefan Tomšič, šolski vodja. Namestniki: 1. Fran Višnikar, c. kr. sodni svetnik; 2. Anion Mejač, c. kr. sodni adjunkt; 2. Ivan Lovšin, kavarnar. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 18, letnikov 35, skupaj 58. — V 1904. 1. 317 K 70 v. 46. Ribnica in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 1. septembra 1. 1898., št. 18.964. — 1. gospa Albina Višni-karjeva, soproga svetnika deželne sodnije; 2. gospa Julija Tomšičeva,nadučiteljevasoproga;3. gospa MarijaGruntarjeva, notarjeva soproga. Namestnice: 1. gospa Franja Picekova, trgovčeva soproga; 2. gospa Ana Murgeljeva, davkarjeva soproga; 3. gdč. Albertina Arkova. Odbornice gospe: Klementina Pauserjeva, Ana Podbojeva, posestnikova soproga; Valentina Spendetova in Amalija Fajdigova. —- Pokroviteljic 5, ustanovnic 12, letnic 77, skupaj 94. — V 1904. 1. 350 K. 47. Selce na Gorenjskem: Ustanovljena 31. maja 1. 1886, z odi. c. kr. okr. glavarstva v Kranju, št. 5007. — 1. Frančišek Šlibar, posest.; 2. Josip Grošelj, podobar; 3. Miha Bergant. posestnik — Pokroviteljica 1, letnikov 16, skupaj 17. — V 1904. 1 - - K. 48. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprila 1. 1886., št. 4033. — Ustanovnikov 6. —■ V 1904. I. —K. 49. Smlednik: Ustanovljena 29. junija 1. 1887. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, skupaj 12. — V 1904. 1. —1— K. 50. Stari trg pri Ložu: Moška podružnica. Ustanovljena dne 12. februvarija 1. 1893. z odlokom c. kr. dež. vlade dne 11. ja-nuvarija 1. 1893. št. 15.820 de 1892. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, skupaj 13. — V 1904. 1. —-— K. 51. Stari trg pri Ložu: Ženska podružnica: Ustanovljena dne 12. februvarija 1. 1893. — V 1904. 1. —•— K. 52. Šiška: Ustanovljena 17. februvarija 1. 1885. — 1. Jakob Matjan, posestnik; 2. Frančišek Drenih, zasebnik; 3. Anton Poji na, obrtnik. Namestniki: 1. Ivan .S karjevec, slikar; 2. Frančišek Raktelj. mestni nadučitelj ter ravnatelj; 3. Anton Javoršek, nadučitelj. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 11, letnikov 13, podpornikov 33, skupaj 60. — V 1904. 1. 38 K- 53 in 54. Škofja Loka in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 28. marca 1. 1886., št. 4772. Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarija 1. 1894. z odi. c. kr. dež. vlade št. 1551. — Skupni odbor: 1. Slavko Flis, učitelj in posestnik; 2. Rafael Thaler, trgovec in posestnik; 3. Jerica Dolenec, knjigovodkinja. Namestniki: 1, dr. Karol Zakrajšek, zdravnik; 2. Leo Lavrič, trgovec in posestnik. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 18, letnikov 82, podpornikov 145, skupaj 248. — V 1904. 1. 157 K 36 v. 55. Trnovo-Bistrica: Ustanovljena 13. avgusta 1. 1886. z odi. c. kr. dež. vlade kranjske. — 1. Martin Zarnik, nadučitelj v p.; 2. Anton Tomšič, orož. stražmcstcr v p.; 3. Vinko Šket, trgovec. Namestniki: 1. Rudolf Valenčič, trgovec in tovarnar; 2. Anton Žnidaršič, trgovec in tovarnar; 3. Kristijan Hodnik, posestnik. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 38, podpornik 1, skupaj 56. — V 1904. 1. 72 K. 56. Tržič in okolica: Ustanovljena 29. avgusta I. 1889., št. 4547. — 1. Frančišek Špendal, duli. svetnik, župnik; 2. Lconard Zupan, kapelan; 3. Rihard Mally, c. kr. davčni kontrolor v p. Namestnik: 1. Josip Krapi, šolski ravnatelj. Drugi odborniki: Fran Ahačič, tovarnar, Rajko Pollak, c. kr. sodni pristav in Josip Ster. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 7, letnikov 52, podpornikov 16, skupaj 78. — V 1904. 1. 194 K 40 v. 57. Turjak: Ustanovljena 26. marca I. 1886. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, skupaj 7. — V 1904. 1. —•— K. 58. Unec in okolica: Ustanovljena 13. maja 1. 1904., z odi. c. kr. dež. vlade kranjske št. 8581. — 1. Avgust Bele, posestnik; 2. Peter Repič; 3. gospa Matilda Sebenikarjeva. Namestniki: 1. Lovro Sebenikar; 2. Viljcmina Leskovic; 3. Antonija Gnjezda. — Letnikov 27. — V 1904. I. 104 K 67 v. 59. Velike Lasiče: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. okr. glavarstva v Kočevju 2. januvarija 1. 1896., štev. 12.271. — Načelništvo: 1. gospa Ema Šuflajeva, soproga c. kr. dež. sod. svetnika: 2. gdč. Ema Šuflajeva: 3. gdč. Olga Grebenčeva. Namestnice: 1. gospa Ana Globočnikova, soproga c. kr. notarja in gospa Terezina Grebenčeva: 2. gdč. Tinica Grebenčeva in gdč. Pavla GOtzlova: 3. gdč. Danica Šuflajeva in gdč. Pavla Hočevarjeva. Odbornici: gospa Mici Doganoceva in gospa Roza H udov e mikov a. Pokroviteljica 1, ustanovnicc 3, letnic 16, podpornic 16, skupaj 33. — V 1904. 1. K. 60. Št. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom dež. vlade dne 12. decembra 1. 1892., št. 15.431. — Pokroviteljica 1, ustanovnici 2, skupaj 3. — V 1904. I. K. 61. Vipava: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade 24. septembra I. 1886., št. 965. — 1. Matija Erjavec, dekan; 2. — 3. Fran Bratovi, trgovec. Namestniki: 1. Radoslav Silvester, trgovec; 2. —; 3. Miro Prhavec, posestnik. — Pokrovitelj 1, ustanov-nikov 16, letnikov 28, skupaj 45. V 1904. I. —•— K. 62. Vrhnika: Moška podružnica: Ustanovljena dne 19. marca 1. 1887., potrjena za pravni obstoj z odlokom c. kr. dež. vlade 19. aprila 1. 1887., št. 4123. 1. Lovro Gantar, dekan ; 2. in 3. Fr. Bernik, kurat na Goričici. Namestniki: 1. Gabr. Jelovšek, župan: 2. in 3. Alojzij Lužnik, učitelj. Odbornik za Borovnico: Frančišek Papler, nadučitelj. Pokroviteljev 7, ustanovnikov 20, letnikov 60, podpornikov 16, skupaj 103. — V 1904. 1. 82 K. 63. Vrhnika: Ženska podružnica. Ustanovljena 10. oktobra 1. 1892., z odi. c. kr. deželne vlade št. 12.368. — 1. gospa Marija dr. Maroltova, soproga okr. zdravnika; 2. gdč. Pavla GOtzlova; 3. gdč. Zora Lenarčičeva. Namestnice: 1. gospa Marija Grudnova, soproga c. kr. davkarja v p. Pokroviteljice 3, astanovnic 6, letnic 52, podpornic 10, skupaj 71. V 1904. I. 386 K. 64. Zagorje ob Savi: Ustanovljena dne 17. novembra 1. 1892. z odi. okr. glavarstva št. 3152. — Pokroviteljev 7, ustanovniki 3, skupaj 10. - V 1904. 1. K. 65. Zatičina-Višnja gora: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 3. septembra 1. 1886., št. 9763. — 1. Frančišek Kovač, nadučitelj; 2. Janko Škrbinec, nadučitelj; 3. Josip Škufca, trgovec. Namestniki: 1. Ivan Mihelčič, župni administrator; 2. Anton Kunstek, trgovec; 3. Fortanat Tihle, c. kr. poštar. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov 25, podpornikov 8, skupaj 50. - V 1904. 1. 67 K. 66. Železniki na Gorenjskem: Ustanovljena 17. junija 1. 1886. št. 5. — 1.--------; 2. Jakob Dermota; 3. J. C. Demšar, trgovec. Namestniki: 1. Josip Levičnik, nadučitelj v p.; 2. Fran Oblak-, 3. Anton Klemenčič. — Pokroviteljica 1. — V 1904. 1. 77 K 60 v. 67. Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 2. julija 1. 1887., št. 6490. — 1. Ivan Gregorčič, c. kr. notar; 2. Ivan Kutnar, nadučitelj; 3. Josip Pehani, posestnik. — Ustanovnikov 10, letnikov 20, skupaj 30. — V 1904. 1. 12 K 50 v. II. Štajersko. 1. Brasloviče: Ustanovljena dne 3. marca I. 1886., z odlokom min. za notr. zadeve št. 6521. — Ustanovnikov 13. — V 1904. 1. —K. 2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odi. visoke vlade z dne 27. julija 1. 1890., št. 15.332. — 1. Andrej Levak, veleposestnik; 2.‘‘Peter Gorjup, kapelan; 3. Josip Uršič, trgovec. Namestniki: 1. Josip Mešiček, mestni župnik; 2 Benjamin Kunej, tajnik; 3. Ignacij Polanšek, pekovski mojster. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 42, podpornikov 47, skupaj 103. - V 1904 I. 307 K. 3. Celje: Moška podružnica. Ustanovljena z min. odlokom 24. decembra 1. 1885 , št. 3563. — 1. dr. Ivan Dečko, odvetnik; 2. dr. Josip Karlovšek, odvetnik; 3. Ivan /Vegrad, poslovodja. Namestniki: 1. dr. Ivan Fermevc, odv. kandidat; 2. Franjo Lončar, tajnik posojilnice v Celju; 3. dr. Vekoslav Kukovec, odv. kandidat. Pokroviteljev5, ustanovnikov 9, letnikov 26, podpornikov 21, skupaj 61. —- V 1904. 1. 268 K 23 v. 4. Celje: Ženska podružnica. Ustanovljena 19. novembra 1. 1893., z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu št. 29.547. —• 1. gospa Adela dr. Dečkova, odvetnikova soproga; 2. gospa Mirka dr. Fermevčeva, odvetniškega kandidata soproga; 3. gospa Marica dr. Karlovšekova, odvetnikova soproga. Namestnice: 1. gospa Anica dr. Kukovčeva, odvetniškega kandidata soproga; 2. gdč. Metka Baševa; 3. gdč. Anka Vrečarjeva. — Pokroviteljice 4, ustanovnic 5, letnic 65, podpornic 20, skupaj 94. — V 1904. 1. 300 K. 5. Gornji grad: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 27. februvarija 1. 1896, št. 2593. — 1. Anton Svetina, c. kr. notar; 2. gdč. Lea Kališeva; 3. Ignacij Šijanec, učitelj. — Ustanovnikov 23. — V 1904. I. —• K. 6. Gorenja Radgona: Ustanovljena I. 1901. 1. Jakob Zemljič, posestnik; 2. Terezija Petovarjeva, učiteljica; 3. Valentin Kocbek, organist. Odborniki oz. lokalni blagajniki: Anton Trstenjak za Negovo, Janez Lančič za Sv. Petra, Terezija Petovarjeva za Kapelo. - Letnikov 30, podpornikov 28, skupaj 58. - V 1904. I. 84 K 28 v. 7. Gradec: Akadcmiška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 26. januvarija 1 1886., št. 1112. — 1. Frančišek Ratej, cand. iur.; 2. Klement Vobič, stud. iur.; 3. Pavel Kanec, cand. med. Namestniki: 1. Adolf Meh, cand. iur.; 2. in 3. Josip Kreol, stud. iur. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 5, letnikov 25, skupaj 31. — V 1904. I. 60 K. 8. Gradec: Izven a kadem iška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 15. maja 1. 1886., št. 7231. — 1. Ivan Benedik, župnik v p.; 2. dr. Matej Osenjak; 3. Ivan Miki, c. kr. poštni oficijal. Namestniki: 1. Fran Hauptmann, c. kr. profesor; 2. Pavel Glaser, rač. praktikant; 3. I. Vršič, 1 .Jak, M. Cizelj, — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 22, letnikov 132, podpornikov 10, skupaj 167. — V 1904. 1. 317 K. 9. Št. Jurij ob južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva 8. maja 1. 1886., št. 895. — 1. dr. Fran Stor, graščak; 2. Karel Kveder, učitelj; 3. Ivan Jelšnik. kapelan. — Ustanovnikov 5. — V 1904. 1. —•— K. 10. Št. Jurij ob južni železnici: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 9. novembra 1. 1891., št. 19.609. — 1. gospa Agneza Pisancev a; 2. gospa Terezija Cmokova; 3. g. Marija Podgoršekova. Namestnice: 1. gospa Marija Mastnakova; 2. gospa Marija Gračnerjeva; 3. gospa Marija Goleževa. — Pokroviteljici 2, ustanovnic 5, letnic 10, podpornic 20, skupaj 37. — V 1904. 1. 37 K 30 v. 11. Konjice: Ustanovljena z min. odi. dne 26. marca 1. 1886., št. 4252. — 1. dr. Ivan Rudolf, odvetnik; 2. Avgust Kolšek, pravnik; 3. Ivan Sepic, trgovec. Namestniki: 1. Martin Kocbek, c. kr. notar; 2. Juri Šibanc, posestnik; 3. Frančišek Napotnik, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 15, letnikov 41, podpornikov 10, skupaj 67. — V 1904. 1. 50 K. 12. Kozje in kozjanski okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. februvarija I. 1904., št. 6044. — 1. dr. Fran Jankovič, zdravnik; 2. Ivan Lassbacher, kapelan v Pilštajnu; 3. dr. Josip Barle, c. kr. notar. Namestniki: 1. Miloš Germovšeg, nadučitelj v Pilštajnu; 2. Josip Jelovšek, šolski vodja; 3. dr. Mirko Cerkvenac, okrožni zdravnik v Št. Petru. Letnikov 44, podpornikov 7, skupaj 51. V 1904. I. 125 K 22 v. 13. Laški trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. septembra 1. 1891., št. 21.236. — 1. Konrad Elsbacher, trgovec; 2. Anton Srebre, kapelan; 3. Edvard Kuketz, pivovarniški ravnatelj. Namestnik: 1. dr. Josip Kolšek, odvetnik. Odbornika: Milan Pleskovič in Karel Cimperšek. — Ustanovnikov 8, letnikov 17, skupaj 25. — V 1904. I. K. 14. Lehen: Ustanovljena dne 27. marca I. 1887., z odlokom c. kr. deželne vlade štajerske. — 1. Miloš Slemenšek, učitelj; 2. Josip Osmalil, posestnik; 3. gdč. Jnlika Urbančeva, veleposestnika hči. — Ustanovniki 4, letnikov 24, podpornikov 10, skupaj 38. — V 1904. 1. —K. 15. Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 13. oktobra 1. 1888. št. 21.440. — V 1904. 1. —K. 16. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. oktobra 1. 1892. št. 23.714. — 1. Ferdinand Ciuha, kapelan; 2. Janko Karba, učitelj; 3. Fran Zacherl, učitelj. Namestniki: 1. Fran Čeh, učitelj; 2. Rudolf Dostal, učitelj; Srečko Vršič, trgovca sin. Odbornice: gospe Matilda dr. Grossmanova, Marija Seršenova in gdč. Erna Razlagova, učiteljica. — Letnikov 42, podpornikov 21, skupaj 63. — V 1904. 1. 172 K 60 v. 17. Maribor: Ustanovljena z min. odi. 10. januarija 1. 1888., št. 353. - 1. dr. Anton Medved, gimn. profesor; 2. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik; 3. Karel Vrstovšek, gimn. profesor. — Pokroviteljev 12, ustanovnikov 12, letnikov 130, skupaj 154. V 1904. I. 621 K 48 v. 18. Maribor in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 4. majnika I. 1898. št. 12.381. 1. gospa Marija dr. G lase r- jeva, odvetnikova soproga; 2. gospa Antonija Koprivšekova, profesorjeva soproga; 3. gospa Karolina dr. Rosinova, odvetnikova soproga. — Letnic 44, podpornic 30, skupaj 74. — V 1904 1. 200 K. 19. Ormoški okraj: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade dne 17. oktobra I. 1887., št. 21.104. — 1. Josip Rajšp, nadučitelj; 2. Josip Lašič, uradnik in posestnik; 3. Adolf Rosina, učitelj. Namestniki: 1. Jakob Menhart, župni upravitelj; 2. Milan Vršič, učitelj; 3. Jakob Zadravec, posest. - Pokrovitelj 1, ustanovnikov 14, letnikov 17, podpornikov 10, skupaj 42. - V 1904. 1. 67 K 39 v. 20. Ormož: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 21. januarija 1. 1892., štev. 721. — 1. gospa dr. Ivanka Omulčeva; 2. gdč. Uršula Kuharičev a ; 3. gospa Ana Rozinova. Namestnice: 1. gospa Roza Miklova; 2. gdč. Julka Valentinčičeva; 3. gospa Angela Porekarjeva. — Ustanovnic 10, letnic 40, podpornic 5, skupaj 55. — V 1904. 1. 69 K 80 v. 21. Polzela: Ustanovljena 2. junija 1. 1903. z odlokom c. kr. dež. namestništva v Gradcu št. 5339. — 1. Anton Farinik, nadučitelj; 2. gdč. Tilda Farčnikova; 3. Anton Naglič, trgovski sotrudnik. Namestniki: 1. Leopold Kunst, organist; 2. Fran Terglav, posestnik; 3. Fran Kunst, posestnik. — Letnikov 23, podpornikov 24, skupaj 47. - V 1904. L 140 K 60 v. 22. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 8. marca 1. 1887., št. 4219. Ustanovnikov 5. V 1904. I. K. 23. Ptuj: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 27. decembra 1. 1885., št. 28.288. 1. o. Lenart Vavpotič, minorit; 2. Ferdo Skuhala, posestnik; 3. dr. Tomo Horvat, odvetnik. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 17, letnikov 20, podpornik 1, skupaj 41. — V 1904 L —— K. 24. Rečica v Savinjski dolini: Ustanovljena z ministrskim odi dne 15. aprila 1. 1886., št. 5233. — Ustanovnika 2. — V 1904. L 25. Ruše in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 26. decembra 1. 1898, 1. gospa Ema dr. Gorišekova; 2. Davorin Lesjak, učitelj; 3. Ela Lichtenwallnerjeva. Namestnica: Julija Srnčeva. Odbornice: Terezija Haričeva, Alojzija Glaserjeva in Ivanka Hlebova. — Letnic 30. — V 1904. I. 85 K 44 v 26. Sevnica: Ustanovljena z min. odi. dne 27. maja 1. 1886. št. 8017. - Ustanovniki 4. — V 1904. 1. K. 27. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odi. c kr. namestništva v Gradcu dne 13. septembra 1. 1892. št. 20.790. — Ivan Grobelšek,, mestni kapelan; 2. Peter Novak gostilničar; 3. Alfonz Požar, mestni kapelan; njegov namestnik Jakob Vehovar, — Pokrovitelj 1, ustariovnikov 8, letnikov 100, skupaj 109. — V 1904. 1. 150 K. 28. Slovenji Oradec in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 3. marca 1. 1887., St. 3927. 1. Franc Pečnik, župnik; 2. Jakob Vrečko, poslovodja; 3. Matija Šmid, učitelj. Namestniki: 1. Simon Šalomon, nadučitelj; 2. Ivan Kač, posestnik; 3. Ivan Fischer, posestnik. Odbornik: Ivan Rogina, veleposestnik. — Ustanovnikov 20, letniki 3, podpornikov 16, skupaj 39. — V 1904. I. 48 K 65 v. 29. Sv. Benedikt v Slov. goricah: Ženska podružnica: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 21 junija 1904., št. 26.257. — 1. gdč. Roza Doklova; 2. gdč. Matilda Tomažičeva; 'Z. Amalija Letnikova. Namestnice: 1. gdč. Frančiška Črnkova; 2. — ; 3. gdč. Micika Poševa, gdč. Živičeva; gdč. Ivanka Škofova. — Ustanovnice 4, letnic 38, podpornic 205, skupaj 247. — V 1904. 1. 200 K. 30. Sv. Lovrenc in okolica nad Mariborom: Ženska podružnica. -Ustanovljena dne 1. julija 1. 1901. z odi. c kr. dež. namestništva v Gradcu št. 22.629. — 1. gospa Marija Brezočnikova; 2. gdč. Minka Pernatova; 3. gospa Julija Skrbinjekova. Namestnice: 1. gospa Marija Pernatova; 2. gdč. Marija Pišin-gerjeva; 3. gdč. Miroslava Grosslingerjeva. —- Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 21, skupaj 26. — V 1904. I. 334 K. 31. Šaleška dolina v Šoštanju: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 20. februvarija 1. 1896., št. 3698. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, skupaj 7. — V 1904. 1. — • K. 32. Škofja ves pri Celju: Ustanovljena dne 3. oktobra 1. 1890. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu št. 35.890. — Ustanov-niki 4. - V 1904. I. —■ - K. 33. Šmarje-Slatina: Ustanovljena z odi c kr. dež. vlade v Gradcu dne 10. decembra I. 1886., št. 24.839. — 1. dr. Josip Rakež, zdravnik v Šmarju pri Jelšah; 2. Ivan Debeljak, učitelj; 3. Hinko Šumar, učitelj. Namestniki: 1. Frančišek Korošec, nadžupnik in Frančišek Ferlinc, učitelj; 2. Josip Trafenik, kapelan pri Sv. Križu in Oroslav Kušec, okr. tajnik; 3. Frančišek Ogrizek in Ivan Andeluh, gostilničar. — Ustanovnikov 5, letnikov 40, skupaj 45. — V 1904. 1. 106 K. 34. Trbovlje in okolica: Ustanovljena kot podružnica za „ Zidani most in okolico" z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 7. decembra I. 1886., št. 24.545, a 25. oktobra 1. 1891. se je preselila ter ima sedaj sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo c. kr. namestništvo dne 20. marca I. 1892. št. 6047. 1. Peter Erjavec, župnik; 2. Josip Lončarič, kapelan; 3. Fran Pirnat, okr. živinozdravnik. Namestniki; 1. Dragotin Berger, rudarski paznik; 2. Vinko Žolgar, kapelan; 3. Vekoslav Podmenik, dacar v Hrastniku. Odbornika: Anton Lebar, učitelj, za Hrastnik in Anton Gnus, nadučitelj, za Dol. — Ustanov-nikov 25, letnikov 26, podpornikov 5, skupaj 56. — V 1904. 1. 97 K. 35. Trbovlje in okolica; Ženska podru žnica. Ustanovljena dne 13. februvarija 1. 1901. — 1. gospa Ana Dimnikova, gostilničarka; 2. gospa Ljudmila Pirnatova, soproga živinozdravnika; 3. gospa Marija Goropevšekova, gostilničarka Namestnice: 1. gospa Josipina Tratnikova, gostilničarka; 2. gdč. Justina Pustova, šivilja. 3. —. Odbornice: gdč. Vekoslava Roševa, gdč. Marica Birtičeva in gospa Josipina Šentjurčeva. — Letnic 46, podpornic 6, skupaj 52. — V 1904. 1. —•— K. 36. Velenje: Ustanovljena z odlokom c. kr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne 19. septembra L 1894., št. 2879. - V 1904. 1. K. 37. Velika Pirešica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva dne 22. julija I 1888., št. 15.216. — 1. Iv. Ev. Kočar, župnik v Galiciji; 2. Ivan Kač, obč. tajnik; 3. Josip Dolar. Namestniki: 1. Ivan Trian; 2. Josip Klemenčič, nadučitelj v Galiciji; 3. Jakob Vibis. — Ustanovnik 1, letnika 2, podpornikov 15, skupaj 18. — V 1904. 1. 4 K. 38. Vransko: Ustanovljena dne 9. januarija 1. 1891. — 1. Vinko Gršak, župnik; 2. Fran Kolšek, obč. in pos. tajnik; 3. Fran Gartner, kapelan. Namestniki: 1. Mihael Jerovšek, c. kr. notar; 2. Simon Maglič, nadučitelj; 3. Ivan Jakše, učitelj. — Ustanovniki 3, letnikov 21, skupaj 24. — V 1904. 1. —•— K. 39. Vuhred-marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. februarija 1. 1886., št. 2958. — 1. Matej Bcian, c. kr. notar v Marenbcrgu; 2. Janez Robič, učitelj v Vuhredu; 3. Franc Mravljak, stud phil., pri Sv. Antonu na Pohorju. Namestniki: 1. Josip Črnko, župnik v Vuhredu; 2. Ivan Htllbl, posestnik pri Sv. Primožu nad Muto ; 3. Simon Viher, nadučitelj v Vuzenici. — Pokrovitelj 1, usta-novnikov 16, skupaj 17. — V 1904. 1. —•— K. 40. Žalec pri Celju: Ustanovljena dne 28. februvarija 1. 1886., z odi. c. kr. namestništva v Gradcu, št. 2621. — 1. Frančišek Nidorfer, veleposestnik; 2. in 3. Anton Goršek, občinski tajnik. Namestniki: 1. Ivan Kač, obč. tajnik; 2. in 3. Mihael Rajhar, pos. uradnik. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 45, skupaj 62. — V 1904. I. 90 K. III. Koroško. 1. Apače: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 16. maja 1. 1888., št. 601. — Ustanovnik 1. — V 1904 1. K. 2. Beljak in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 21. oktobra 1. 1886., št. 1954. — 1. Matija Vuti, posestnik; 2. Ivan Grabar, slikar; 3. Ivan Gajler, posestnik. Odborniki: župniki: Frančišek Bergman, Gregor Einspieler in Zdravko Kraut; Matej Hofler, posestnik; Ivan Markovič, — Ustanovnikov 20. - V 1904. 1. 60 K. 3. Celovec in okolica: Ustanovljena dne 8. januarija I. 1886. z min. odlokom št. 96. — 1. Tomo Schrey, c. kr. ravnatelj in profesor v p.; 2. Anton Ekar, urednik „Mira“; 3. Vekoslav Legat, vodja tiskarne družbe sv. Mohorja. Namestniki: 1. dr. Janko Brejc, odvetnik; 2. dr. Ivan Arnejc, c. kr. gimn. profesor; 3. dr. Lambcrt Ehrlich, stolni kapelan. Odborniki: Msgr. Valentin Podgorc, vikar v Marijanlšču; Fran Skorkovsky, ravnatelj podružnice »Ljubljanske banke" in Josip Apih, c. kr. učit. profesor. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, skupaj 13. - V 1904. I. K. 4. Črna in okolica: Ustanovljena dne 12. maja I. 1889. — Ustanovnikov 6. -- V 1904. 1. •— K. 5. Haber pri Medgorjali: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu dne 20. oktobra 1. 1888., št. 1447. — 1. Martin Dominikus, .posestnik; 2. in 3. Anton Kaplan, župnik. Namestnika: 1. Juri Drobilnik, gostilničar; 2. Anton Drobilnik, posestnik; 3. —. Odbornika: Valentin Lušnik in Martin Kordaš. —- Ustanovnik 1, letniki 4, podpornikov 50, skupaj 55. — V 1904. 1. 25 K 40 v. 6. Št. Janž v Rožni dolini: Ustanovljena dne 16. septembra I. 1888. — Ustanovnik 1. — V 1904. I. — — K. 7. Št. Kancijan in okolica: Ustanovljena dne 21. maja 1. 1888. z odi. c. kr. deželne vlade št. 636. — 1. Josip Povoden, posestnik ; 2. Peter Povoden, krojač; 3. Lovro Mildr, posestnik. Namestniki: 1. Simon Temelj, kmet; 2. Martin Ročičjak, posestnik; 3. Boštjan Ražun, posestnik. — Ustanovnik 1, letnikov 18, podpornikov 34, skupaj 53. — V 1904. 1. — — K. 8. Kotmara ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 11. marca 1. 1890., št. 298. — 1. Matija Prosekar, posestnik in župan; 2. Ivan Ebner, župnik3. Ivan Štih, posestnik. Namestniki: 1. Andrej Roban, posestnik; 2.[jDionizij Strugar, posestnik; 3. Jernej Modrič, organist in Cerkvenik. Odbornika: Rupert Rrušič in Jakob Hedenik. Ustanovnik 1, letnikov 12, podpornikov 127, skupaj 140. — V 1904. I. —'■— K. 9. Libeliče: Ustanovljena dne 8. februarija 1. 1891. z odi. c. kr. dež. vlade 20. marca 1. 1892. št. 400. — 1. Martin Krečji, župnik; 2. Peter Ring, trgovec; Anton Mežnar, 'posestnik. Namestniki: 1. Ivan Stavdekar; 2. Cvetko Pičko; 3. Iv. Stana. — Letnikov 10, podpornikov 19, skupaj 29. — V 1904.1. —•—K. 10. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena 2. aprila 1. 1888. — 1. Juri Rudolf, posestnik: 2. Simon Mikeln, kapelan ; 3. Josip Mlinar. Namestniki: 1. Ferdinand Rrajger: 2. Andrej Kuhar; 3. Ignacij Manček. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 7, letnikov 19, podpornikov 11, skupaj 38. — V 1904. L 225 K. 11.' Pokrče in okolica: Ustanovljena 13. oktobra I. 1897. št. 1686. — 1. Mihael Rulterer, posestnik; 2. Štefan Fr. Bayr, župnik; 3. Josip Frank, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Bobak, posestnik ; 2. Josip Lavre, posestnik; 3. Josip Dobrnik. — Letnikov 10. - V 1904. 1. 20 K. 12. Pribla ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 22. marca I. 1890., št. 385. - V 1904. I. —K. 13. Rožak in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 19. julija I. 1893., št. 1178. — 1. Jožef Paul, veleposestnik v Dolinčicali; 2. Dragotin Huttner, župnik; 3. Matej Ražun, župnik pri Sv. Jakobu v Rožu. Namestniki: 1. Mat. Antonii na Reki; 2. Gregor Arnejec, posestnik; 3. Ivan Mikula na Ravnah. Odbornika: Simon Lepušii in Miklavčič. Ustanov-niki 4, letnikov 18, podpornikov 32, skupaj 54. — V 1904. 1 K. 14. Št. Šteben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c kr. deželne vlade dne 22. februarija 1. 1890., št. 249. — 1. Vinko Jank, posestnik; 2. Gašpar Leks; 3. Ivan Morič. Namestniki: 1. Jernej Leks; 2. Peter Urbance; 3. Juri Bluml. — Usta-novnik 1, letnikov 12, podpornikov 10, skupaj 23. — V 1904. 1. 15 K 14 v. 15. Tolsti vrli in okolica: Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 6. junija 1. 1888., št. 677. — 1. Dominik Kotnik, posestnik; 2. Josip Pogačnik; 3. Fr. Kogelnik. Namestniki: 1. Fr. Ločnik; 2. Lovro Osojnik; 3. Ivan Herman. — Usta-novnik 1, letnikov 13, podpornikov 10, skupaj 24, — V 1904.1. 36 K 20 v. 16. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. pred-sedništva v Celovcu z dne 6. oktobra 1. 1893. št. 1616. — 1. Josip Pušl, p. Zgornje Trušnje; 2. Valentin Gross; 3. Matej Škofič. Namestniki: 1. Frančišek Reš; 2. Juri Rutar; 3. Ivan Mavklar, — Letnikov 52, podpornikov 17, skupaj 69. — V 1904. I. 103 K 20 v. 17. Ziljska dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v »Ziljski Bistrici" a razširila si okrožje pod zgornjim naslovom odobrenim z deželnovladnim odlokom dne 6. novembra 1.1887., št. 1492. — Ustanovniki 3. — V 1904. I. —K. IV. Primorsko. a) Goriško. 1. Ajdovščina in okolica; Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Gorici dne 9. septembra leta 1886., št. 11.979. — I. Jošip Cigoj, župnik; 2. Jos. Budihna; 3. Anton Terčelj. Namestniki: 1. Ignacij Kovač; 2. Mihael Malik; 3. Anton Lokar. — Ustanovnik 1., letnikov 30, skupaj 31. — V 1904. I. —•— K. .2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi, c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. novembra 1. 1892. št. 19.261. — 1. gospa Marija Lokarjeva; gdč. Marica Mohorčičeva; 3. gospa Avgusta Repičev a; Namestnice: 1. gospa Anka Božičeva; 3. gdč. Krista Kovačeva; 3. gdč. Lojzika Dolenčeva. Odbornica: gospa Justi Lokarjeva — Pokroviteljice 3, letnic 41, skupaj 44. — V 1904. 1. 215 K 60 v. 3. Bovec: Ustanovljena 20. decembra 1. 1886., z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.586. — 1. Ivan Nep. Vidmar, dekan; 2. Miroslav Breginje, sedlar; 3. Kristjan Bratina, nadučitelj. Namestniki: 1. Matija Kravanja, posestnik; 2. Peter Šorli, kapelan; 3. Bojana Boltar, učiteljica. Ustanov-nikov 6, letnikov 43, skupaj 49. — V 1904. 1. —■— K. 4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanoljena 29. novembra 1. 1888. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 18.671. — Ustanovnikov 10. — V 1904. 1. —K. 5. Cerkno in okolica: Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne. 10. decembra I. 1887., št. 18.322. — Ustanovnika 2. — V 1904. I. - K 6. Dornberg, Prvačina, Vogrsko in Gradišče: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministrstva dne 15. oktobra 1. 1887., št. 17.813. — Ustanovniki 3. — V 1904. I. —K. 7. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 14. avgusta 1. 1892. št. 13.893/1. — 1. gospa Viktorija Mrcvljeva, posestnica; 2. gospa Frančiška Pavlica, posestnica; 3. gdč. Agncza Juvančičeva. Namestnice: 1. gospa Katarina Kerševanijeva, krčmarica; 2. gospa Mici Šinigojeva, krčmarica; 3. —. Odbornice: gospe Viktorija Budinova, posestnica; Amalija Križmanova, učiteljeva goproga ; Frančiška Bercetova, županja in Marija Žorževa, mesarica. — Ustanovnica 1, letnic 28, podpornic 27. skupaj 56. — V 1904. 1. —'— K. 8. Gorica: Moška podružnica. Ustanovljena 29. marca 1. 1886., št 4773., z odi. c. kr. ministrstva. — 1. Deželnega glavarja namestnik dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, drž. in dež. poslanec; 2. Ant. Šantel, gimn. profesor; 2.Val. Kancler, nadučitelj v pok. Namestniki: 1. And. Gabršček, urednik; 2. Benedikt Poniž, c. kr. učitelj; 3. Ant. Fon, posestnik in krčmar. — Pokroviteljev 6, ustanovnikov 15, skupaj 21. — V 1904. 1. 48 K 80 v. 9.' Gorica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 9. maja I. 1889. štev. 7300. — 1. gospa Avgusta Šantlova, profesorjeva soproga; 2. gdč. Irma Pirjevečeva, suplcntinja; 3. gospa Karolina Makučeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Milena Papeževa, profesorjeva soproga; 2. gospa Marija Kopačeva, trgovčeva soproga; 3. gdč. Lavoslava Koršičeva, učiteljica. Odbornici: Oospa Ivanka Deklevova, trgovčeva vdova in gospa Amalija Drufovkova, trgovčeva soproga. — Ustanovnic 37, letnic 165, podpornic 40, skupaj 242. — V 1904. 1. 503 K 40 v. 10. Kanal: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu dne 23. februvarija 1. 1888., štev. 3002. — Ustanovniki 4. — V 1904. I. —K. 11. Kobarid: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. decembra 1. 1886. št. 18.847/1. — 1. Juri Peternel, dekan; 2. —; 3. Ciril Zamar, kapelan. — Pokrovitelj 1, ustanovni!« 2, letnikov 29, skupaj 32. — V 1904. 1. 100 K. 12. Komenski okraj: Ustanovljena dne 5. julija I. 1891. — 1. Ivan Lukežič, dekan; 2. Vekoslav Štrekelj, posestnik; 3. Jakob Rejec, kapelan. Namestniki: 1. Vekoslav Lužnik, učitelj; 2. Josip Kovačič, župan; 3. Josip Štrekelj, učitelj. — Ustanovnikov 14. — V 1904. 1. 7 K. 13. Naklo na Krasu: Ustanovljena dne 24. aprila 1887. 1. — V 1904. 1. —■■— K. 14. Prvačina: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 1. 1894. št. 1264. — 1. gospa Avgusta Orlova, učiteljeva soproga; 2. g. Alojzija Mozetičeva, učiteljica; 3. g. Lucija Gregoričeva, posestnika hči. Namestnice: 1. g. Josipa Hornova, posestnika hči; 2. g. Josipa Gregoričeva, posestnika hči; 3. g. Marija Crnetova, posestnika hči. Odbornice: g. Josipa Gregoričeva in g. Terezija Saksidova. — Pokroviteljici 2, letnic 12, podpornic 5, skupaj 19. — V 1904. I. —_K. 15. Ročinj in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 25. fe-bruvarija 1. 1899., št. 2405. — V 1904. I. — K. 16. Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena dne 10, avgusta 1. 1894., z odlokom c. kr. namestništva v Trstu št. 14.126. — Pokrovitelji 4, ustanovnika 2, skupaj 6. — V 1904. 1. —K. 17. Sežana in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 6. oktobra 1. 1892. št. 16.977/1. 1. gospa Roza Kantejeva, soproga c. kr. okr. šolskega nadzornika; 2. gdč. Klementina Gasparijeva, učiteljica; 3. gospa Ivanka Škrlova, soproga c. kr. poštarja. Namestnice: 1. g. Zvezdoslava Delakova: 2. gospa Anica Bajčeva, soproga pripr. učitelja; 3. gospa Milena Pirjevčeva, lastnica kavarne. — Pokroviteljic 11, ustanovnic 7, letnic 77, skupaj 95. V 1904. I. 180 K. 18. Šempas: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 15. julija 1. 1887. št. 9830,1. — 1. Blaž Grča, žifpnik in dež. poslanec; 2. Ivan Batič, posestnik; 3. Frančišek Franke, vikarij v Oseku. — Namestniki: 1. Anton Monari pl. Neu-feldski, veleposestnik; 2. Ivan Franke, kapelan v Črničah; 3. Fran Špacapan, opekarnar v Ozeljanu. — Ustanovnika 2, letnikov 9, podporniki 4, skupaj 15. — V 1904. 1. 20 K 10 v. 19. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva 22. avgusta 1. 1887., št. 12.278. — Ustanov-nikov 5. — V 1904. ---•— K. 20. Tolmin: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 24. oktobra 1. 1892. — Ustanovnic 9. — V 1904.1. —K. 21. Vrtojba in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu dne 27. januarija 1905. št. 317/pr. — 1. gdč. Zorka pl. Lokate/lijeva, posestnika hči; 2. gdč. Milka Pahorjeva, šivilja; 3. Edvard Štrekelj, vikarij. Namestnice: 1. gdč. Genovefa Jakčeva, posestnika hči. 2. gospa Magdalena Terletičeva, posestnica; 3. gdč. Josipina Černetova, — Usta-novnica 1, letnic 57, skupaj 58. — V 1904. 1. 137 K 10 v. — 98 - b) Trst. 1. Greta pri Trstu: Ustanovljena 2. fcbruarija 1. 1889., z odlokom tržaSkega namestništva št. 2377/1. 1. Fran Godnik, vodja tiskarne „Edinost“; 2. Anton Bremic, uradnik; 3. Rafael Piščanec. Namestniki: 1. Ivan Marija Bole, posestnik; 2. Ludovik Nabergoj, c. kr. finančni oficijal; 3. Ivan Gorjup. — Pokroviteljev, 5, ustanovnikov 8, letnikov 200, skupaj 213. — V 1904. I. —K. 2. Rojan pri Trstu: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 15. aprila 1. 1897. — 1. g. Antonija Torničeva; 2. g. Marija Kobalova; 3. g. Ana Zavertanikova. Namestnice: 1. Frančiška Zupančičeva: 2. Marija Cvetničeva; 3. Ana Žnidaršičeva. — Ustanovnici 2, letnic 65, skupaj 67. — V 1904. I. 200 K. 3. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Ustanovljena dne 24. avg. 1. 1887. — Pokrovitelji 3, ustanovnikov 10, skupaj 13, — V 1904. 1. —'K. 4. Trst: Moška podružnica. Ustanovljena z minist. odlokom dne 27. februarija I. 1886., št. 3267. — 1. dr. Josip Abram, odvetnik; 2. Ante Štemberger, ekspozit v Dragi; 3. Simon Šk rinjar, uradnik. Namestniki: 1. —; 2. Anton Kolar, uradnik; 3. Luka Saražin, posestnik. — Pokroviteljev 12, ustanovnikov 41, letnikov 113, podpornikov 6, skupaj 172. — V 1904. I. 2443 K 34 v. 5. Trst: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu dne 12. februarija 1. 1887. št. 1800 1. 1. —; 2. gdč. Olga Deklevova, zasebnica; 3. gospa Henrieta Toroševa, uradnikova soproga. Namestnice: 1. gospa Maša Gromova, uradnikova soproga; 2. gdč. Marija Kovačeva, učiteljica; 3. gospa Karla Nachtigalova, uradnikova soproga. — Pokroviteljic 8, ustanovnic 34, letnic 151, podpornica 1, skupaj 194. — V 1904. 1. 2968 K 30 v. č) Istra. 1. Podgrad: Ustanovljena 2. avgusta I. 1886. — Pokroviteljev 5, ustanovnikov 17, skupaj 22. — V 1904.1. —— K. Družba sv. Cirila in Metoda šteje torej po XX. veliki skupščini 151 podružnic i 7950 člani. — Podružnic in družbenikov je naznanjenih: »o 57 c/i ro «= ^ >0 jj — 1 CN t'- CT> -f Tf a> 1 rt* Cc 1 ' a> r-. ■i is -fe S=2t^ 0 ■— Q_ a. Oi Tt* CN Tf’ O S CO -t* 00 -r (M CN CO 10 1 00 s iO CC) d n >f a g 1996 538 705 659 22 7927 A0>JIU I -jodpod 637 lO 310 76 h- 1 1541 A0>|IUpi 2448 1149 168 5 rt* 529 | 4785 A()>jlU -Aouejsn 647 298 54 - 95 1222 ,\of|.H -IA0J>|0d 274 38 CO 27 28 »O 378 Aopn j M!U)SB5 '"lili! dn>iA 67 40 h- |s -uoz 20 00 i 00 CS 1 38 ! >n m>j | "§0U! IC 1 CO (M 1 00 PU 1 mu»s -31U 30 26 r-» rH *—< 82 O zn (S> O to O zn 0 zn O zn c TO £ 'to k/5 0 O X u. 0 a TO >N H Istro L TO N * K * * * 1 O ZZ ZZ C O c/J o a7'c *c ^ - n O O -5-o jSg*.S>f C S §• N O S-goS £55 C C.K3 O ^ _ — o _o ■ E'='> .n "2 i> 3 "H. a. "o "o u '~ ■u 3xi O E D 2 ’qJ* c 2 V. c : ŽA 0" = o E O S| “ 1 ° e oj • uu '3® ra jc -3 o E t; ■* u n m r* O E 1 l - — -Ia_ss S .i*5-1 « o C — C -s >M ,.J3 3.3 D ’ o o '■£> to ^ i= •= 2 J= c o g go.-?, o. = ;r u o 33 i a>"-lpl to P K/) 1 !s :o a •tr >0 --Ox“ « c & ^-J2 S c iS ^ To « c ž: c ^ TO •-* C ' o>g •* 0 , 03 C ~n >N 3 'S* *a .2, S 3 •— g o *c ;zr a, 3 'c S Sn O o cz c O 5 •Sc •5 S 1 u. .*J OJ *2 J ^ D tfl U ™ § 5 =- S‘S N « c ™ ja “ii « — '3 O g ,0 g|l'S^ -.2/5I §-5 3 o > &j0 *a c '3.2 g>5i o « V-. TO D. P c *2 >0 c •-* c ^ 0) 0 o »- o K-» 3 o . c .« £ S « s g N c/J t/1 J £ w :KJ -j o * c c > c •*- —. C (j v g u- ^ > O CJ > Zn 5 u ;o E g > o S O« O rr- • •—,•»-* *“* — /-\ — 3 - * .i*: >e>i 5/5 ~ ' C >N 3 ' 3 *- -* — -*• 3 51/1 *5 ■* <3 o _ JS TO “* • o £ - 100 Častni član družbe sv. Cirilo in Metodo v Ljubljani. Svetec Luka, vitez Franc-Josipovega reda, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. t. d. Pokrovitelji družbe sv. Cirila irr Metoda v Ljubljani, ki so po § 4. a) družblnih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti slovenski 1896. I. v Ljubljani po zastopniku dr. Leonu Starctu. ‘2. Abiturijenti slovenski in lirvatski 1891. I. 3. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani. 4. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu. 5. Akad. društvo ferijalno „Prosveta“, I, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsed. 6. ,i „ „ „ II, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni podprds. 7. ,, „ ,, „ III, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni tajnik. 8. „ „ slov. kat. „I)anica“ na Dunaju. 9. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1895 6., zastopnik Stefan Singer, prefekt v Celovcu. 10. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu. 11. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi. 12. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 13. Gospica Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 14. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. I. 15. „ „ „ 1892. I. 16. „ „ „ 1893. I. 17. „ 1894. 1. 18. „ „ „ -1895. 1. 101 10. Bogoslovci ljubljanski 1892. I 20. 1897. 1. 21. Bogoslovci mariborski 1892. I. 22. 23. 24. 2,5. 26. šol. leta 1895,6. 1899. 1. 1902. 1. 1903. 1. 1904. 1., zastopnik Josip Fridauer, bogo- 27. sloveč, šol. leta 1904 5. 28. Gospa Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju. 29. Brez.ničani mašniki, zastopnik najmlajši župnik-rojak. 30. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri. 31. Bulovec Ivan j, kupec in posestnik v Radovljici. 32. Dr. Celestin Fr., t, vseučiliški profesor v Zagrebu. 33. Čitalnica Narodna v Kranju. 34. Čitalnica v Planini pri Rakeku. 35. Čitalnica v Sp. Šiški. 36. Čitalnica Slovanska v Trstu. 37. Čitalnica v Vipavi. 38. Gospa dr. Dečkova Adela, odvetnikova soproga v Celju 39. Dekanija Šmartin pri Litiji, zastopnik vsakokratni dekan, sedaj Ant. Žlogar. 40. Dr. Dolenec Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani. 41. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani. 42. Dom Gorjanski v Gorjah, zastopnik njegov predsednik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar. 43. Dom Katoliški na Vrhniki. 44. Domoljub, neimenovan v Idriji. 45. Drčar Martin i, župnik v Preski. 46. Gospica Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani. 47. „Društvo bralno" pri Sv. Ivanu poleg Trsta. 48. „ „ Litija. 49. „ ,, Trebnje. 50. „ „ slovensko, Tržič. 51. Društvo delavsko podporno v Trstu. 52. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju. 53. Društvo Kamnik v Kamniku. - 102 — 54. Društvo kat. delavsko na Jesenicah. 55. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču. 56. Društvo kat. tiskovno v Ljubljani. 57. „Društvo konsumno“ pri Sv. Ivanu v Vrdcli. 58. Društvo pevsko „Kolo“ v Trstu. 59. Društvo slovensko katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici. 60. »Društvo slovensko učiteljsko*4 v Ljubljani. 61. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev** za okraj Kamnik. 62. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj**. 63. Društvo vzajemno podporno v Ljubljani. 64. Društvo »Zvezda** na Dunaju. 65. Družba Vincencijeva v Tržiču. 66. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zastopnik nadučitelj Anton Gnus. 67. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zastopnik mest. župnik Martin Malenšek j. 68. Ista št. II., zastopnik stolni kanonik Fr. Lampe y. 69. Einspieler Andrej f, innsg., profesor v Celovcu. 70. Gospa Fajdiga Amalija v Sodražici. 71. Ferk Feliks, zdravnik in veleposestnik v Mariboru. 72. Fon Jak., župnik v Kredi. 73. Gerdol lv., posestnik v Škorklji pri Trstu. 74. Dr. Glančnik Jem., odvetnik v Mariboru. 75. Govedič Ivan, župnik v Šoštanju. 76. Gregorčič Sim., duhovnik, slovenski pesnik v Gorici. 77. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani. 78. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. 79. Gruden Jak. f, župnik, 80. Hajšek Ant., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici. 81. Gospa Hočevar Josipina, veleposestnica v Krškem. 82. Gdč. Hrenova Ana, posestnica v Ljubljani, Krakovo 83. Hren Jak., c. kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani. 84. Hrovatin Ant. f, mnsgr., č. kanonik v Trstu. 85. Jan Juri f, č. kan. in dekan v Dolini v Istri. 86. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knezškof ljubljanski itd. itd. 87. Jurca And., veletržec v Ptuju. . 88. Jurca Fr., trgovec v Postojni. 103 — 89. Gospica Kadivčeva Antonija, posestnica v Ljubljani. 90. Kalan And., stolni kanonik v Ljubljani. 91. Kalister Fr. f, veletrgovec v Trstu. 92. Gospa Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu. 93. Kavčič Hinko v, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. I. 94. Klub slovenski v Celovcu. 95. Koblar Ant., dekan v Kranju, c. kr. konservator. 96. Gospa Koblarjeva Marija, posestnica v Litiji. 97. Gospica Koblarjeva Vckosl. v Litiji. 98. Kollmann Fran, veletržec, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. 99. Košmerlj Frančišek, župnik v Ameriki. 100. Kotnik Fr. v, veleposestnik na Vrhniki. 101. Gospa Kozlevčar Ana, soproga postajenačelnika v Litiji. 102. Dr. Krek Gregorij v, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p., akademik v Ljubljani, št. 1. 103. Isti, št. 11. 104. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani. 105. Kržič Ant., c. kr. učiteljiški profesor, član c. kr. dežel, šolsk. sveta kot zastopnik „Katol. društva detoljubov“. 106. Gospa Kukovec Ana, soproga odvet. kand. v Celju. 107. Dr. Lesar Josip, konz. svetnik in ravnatelj semenišča v Ljubljani. 108. Ljudska pesmarica, zastopnik dr. Pečjak Gregorij, c. kr. gimnazijski prof. 109. Luckmann Karel, ravnatelj na Jesenicah. 110. Luxa Marino, posestnik in gostil, na Proseku. 111. Gospa Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudinju. 112. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinju pri Celju. 113. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju. 114. Gospa Mal!yjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani. 115. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani. 116. Dr. Marinko Josip, c. kr. gimn. prof. v Novem mestu. 117. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki. 118. Martelanec Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu. 119. Matjan Jak., veleposest, v Zg. Šiški. 120. Mejač lv., trgovec v Ljubljani. 121. Mestna občina Idrija. 122. Mestna občina Ljubljana. 120. Miklavčič Karel, župnik v p. 124. Mladina litijska, zastopnik vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek. 125. Dr. Munda Fr., odvetnik in posestnik v Ljubljani. 126. Murnik Iv., ces. svetnik, vitez železni kroni lil. vrste in Fran-Josipovemu redu v Ljubljani. 127. Gospa Murnikova Marija f, soproga ces. svetnika. 128. Nabergoj lv. f, posestnik na Proseku. 129. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. kr. mornarski kaplan Iv. Ambrož. / / , , - // 130. Neimenovan rodoljub.' €' * 131. Notar Ant, eksposit v Plavju, p. Zalile pri Trstu. 7 ) 132. Občina Draga. ,/ • 133. Občina Selce na Gorenjskem. 134. Občina Sežana na Krasu. 135. „Obitelj Truden-Bogdanovičeva“ v Barkovljah pri Trstu v spomin t gospe Natalije Trudnovc. 136. Oblak lv., župnik na Bledu. • 137. Perdan Iv. t, prvomestnik trgovski kamori in veletrgovec v Ljubljani. 138. Dr. Perne Fr., c. kr. gimn. profesor v Kranju. 139. Petričič Vaso, veletržec v Ljubljani. 140. Plantan Iv., drž. poslanec, c. kr. notar v Ljubljani. 141. Pleteršnik Makso, vitez Fran-Josipovemu redu, c. kr. gimn. prof. v p. v Ljubljani. 142. Podružnica akademiška v Gradcu. 143. Podružnica Bled v proslavo 50 letnega vladanja cesarja Fran Josipa L 144. Podružnica Brežice. 145. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava St. I 146. Ista St. II. 147. Ista St. 111. 148. Podružnica v Litiji, zastopnik vsakokratni predsednik, sedaj župnik Jernej Zupančič. 149. Podružnica v Loškem Potoku. 150. Podružnica v Mokronogu. 151. ..Podružnica pivška11 v Št. Petru na Krasit št. 1 152. Ista št. II. 153. Podružnica Šiška št. I. 154. Ista št. II., zastopnik trgovec Ant. Pogačnik. 155. Podružnica v Železnikih. 156. Podružnica moška v Kamniku št. I. 157. Ista št. II., zastopa c. kr. višji okr. živinozdravnik .los. Nik Zadnikar. 158. Ista št. III., zastopnik Ickarničar Jos. Močnik. 159. Podružnica moška v Kranju. 160. Podružnica moška šcntpetrska v Ljubljani, zastopnik trgovski sotrudnik Fr. Mulaček. 161. Podružnica moška v Postojni. 162. Podružnica moška v Ribnici št. I. 163. Ista št. II., zastopnik c kr. dež. sod. svetnik Fr. Višnikar. 164. Ista št. 111., zastopnik e kr. sodni kancelist Anton Spende. 165. Podružnica moška v Sežani št. I. 166. Ista št. Ii. 167. Podružnica moška v Starem trgu, zastopnik vsakokratni predsednik. 168. Podružnica moška na Vrhniki št. I. 169. Ista št. II. 170. Podružnica ženska v Ajdovščini št 1. 171. Ista št II. 172. Ista št. 111. 173. Podružnica ženska v Celju 171. Podružnica ženska v Cerknici. 175. Podružnica ženska v Dornbcrgu. 176 Podružnica ženska v Idriji. 177. Podružnica ženska v Št. Juriju ob južni železnici. 178. Podružnica ženska v Kamniku št. I. 179. Ista št. II. 180. Ista št. 111., zastopnica gospa Marija Fischerjeva. 181. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova ter županova soproga Ana dr. Krautova. 182. Ista št, V., zastopnica gdč. Terezija Karolnikova. 183. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Vremšakova. 184. Ista št. Vil., zastopnica gospa Terezija Kenipcrlejeva. 185. Ista št. VIII., zastopnica gdč. Ivanka Trpinčeva. 186. Podružnica ženska v Kranju. 187. Podružnica ženska v Krškem. 188. Podružnica ženska v Lašicah. 189. Podružnica ženska šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa pl. dr. Bleiweis-Trstcniška. 190. Ista št. II., zastopnica gospa Julija dr. Ferjančičeva. 191. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Lahova v. 192. Ista št. IV., zastopnica gospa Marija dr. Zupančeva. 193. Ista št. V., zastopnica „Glasbcna Matica" po vsakokratnem svojem predsedniku, sedaj po c. kr. rač. nadsvet. Ant. Svetku, nadzorniku družbe sv. Cirila in Metoda. 194. Ista št. VI., zastopnica gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessnerjeva. 195. Ista št. VIL, zastopnica gospa odvetnikova soproga Lina dr. Hudnikova. 196. Ista št. V1IL, zastopnica gospa ravnateljeva soproga Marija Grasscllijeva. 197. Ista št. IX., zastopnik vsakokratni predsednik akad. kluba „Mladost“ v Zagrebu. 198. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa Hedvika Šubičeva. 199. Ista št. II., zastopnica gospa Ivanka Gutnikova f. 200. Ista št. 111., zastopnica gdč. mestna učiteljica-voditcljica Minka Maroltova. 201. Ista št. IV., zastopnica gospa mestna učiteljica Ivanka Beg-Praprotnikova. 202. Ista št. V., zastopnik magistratni oficijal Ant. Gutnik. 203. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Petrovčičeva. 204. Ista št. VIL, zastopnica gospa Ivanka Zupančičeva. 205. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija Peruškova. 206. Ista št. IX., zastopnica gospa Marija dr. Kušarjcva. 207. Ista št. X., zastopnica gospica Jelica Lozarjeva. 208. Ista št. XI., zastopnica gospica Brigita Souvanova. 209. Ista št. XII., zastopnica gospa Josipina Vidmarjeva. 210. Ista št. XIII., zastopnica gospa županja Milica Hribarjeva. 211. Ista St. XIV., zastopnik konc. vodja ..Glasbene Matice" Matej Hubad. 212. Ista St. XV., zastopnica gospa tovarnarjeva Jelka Naglasova. 213. Ista št. XVI., zastopnica vcletrgovčeva hči gdč. Vera Souvanova. 214. Ista št. XVII., zastopnica not. konc. soproga gospa Lea Demšarjeva. 215. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani št. I. 216. Ista št. II. 1 217. Podružnica ženska v Logatcu št. 1. 218. Ista št. H. 219. Ista št. 111., zastopnica gospa Ivana Šcgova. 220. Ista št. IV., zastopnica gdč. Mimi Tollazzijeva. 221. Ista št. V., zastopnica gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva. 222. Ista št. VI., zastopnica gdč. Mici Puppisova. 223. Podružnica ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 224. Podružnica ženska v Novem mestu. 225. Podružnica ženska v Postojni. 226. Podružnica ženska v Prvačini št. I. 227. Ista št. II. 228. Podružnica ženska v Radovljici št. L 229. Ista št. II. 230. Podružnica ženska v Ribnici št. 1. 231. Ista št. II., zastopnica gospa Albina Višnikarjeva, soproga dež. sod. svetnika. 232. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Podboj-Cenetova, posestnica. 233. Ista št. IV., zastopnica gospa Marija Gruntarjeva, soproga c. kr. notarja. 234. Podružnica ženska v Sežani št. L, zastopnica gospa Mici dr. Treova v Gorici. 235. Ista št. II., zastopnica gospa Zinka dr. Rybafeva v Trstu. 236. Ista št. III., zastopnica gospa Franja Gubčeva. 237. Ista št. IV., zastopnica Ivanka Lozejeva, učiteljica v Tomaju. 238. Ista št. V., zastopnica gospa Maša Gromova v Trstu. 239. Ista št. VI., zastopnica gdč. Ant. Drufovka. 240. Ista št. VIL, zastopnica gospica Zvezdoslava Delakova, učite- ljica v Storjah. 241. Ista št. Vlil., zastopnica gospa Janja Stolfova. 242. Ista št. IX. 243. Ista št. X., zastopnica gospa Antonija Grahlijeva v Klancu, Istra. 244. Podružnica ženska v Škofji I.oki št. L, zastopnica Jerica Dolenčeva. 245. Ista št. II. 246. Podružnica ženska v Trstu št. I., zastopnica gospa Natalija Trudnova. 247. Ista št. II., zastopnica gdč. Milika Mankočeva. 248. Ista št. III., zastopnica g. Franja dr. Pertotova. 249. ista št. IV., zastopnica gospa učiteljica Marica Nadlišek-Bar-tolova. 250. Ista št. V., zastopnica gospa Karla Ponikvarjeva. 251. Podružnica ženska v Št. Vidu nad Ljubljano. 252. Podružnica ženska na Vrhniki št. I. 253. Ista št. II. 254. Pogačar Simon, vpok. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani. 255. Pollak Karel, tovarnar v Ljubljani. 256. Posojilnica v Celju. 257. „ „ Logatcu. 258. „ „ Mariboru št. I. 259......................... št. II. 260. „ „ „ št. III. 261. „ notranjska v Postojni. 262. „ v Ormožu. 263. „ „ Radovljici. 264. „ „ Ribnici. 265. „ savinjska v Žalcu. 266. „ in hranilnica v Trstu. 267. „ v Vitanju. 268. Predovič Elija, velctrg. v Ljubljani. 269. Prezlik Jarolim, mag. pharm. v Litiji. 270. Profesorji slovenski ljubljanske I. drž. gim., zastopnik vpok c. kr. prof. Makso Plcteršnik. 271. Ramoveš Andr., župnik v Dobrepoljah. 272. Ramoveš Jem., župnik v Poljanah nad Škofjo Loko. 273. Gospa Ravniharjeva Fani, vdova dežel, knjigovodje v Ljubljani. 274. Resman Iv. Nep. j, vpok. načelnik železnične postaje v Ljubljani. '275. Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. avgusta 1897. Zastopnik Jos. Verbič, posestnik v Borovnici. 276. Rode .los., posestnik v Kamniku. 277. Rodoljub, neimenovan v Celovcu. 278. ,,Rodoljubi lokovski“, zastopnica gospa Marija Muliova. 279. Rohrman Vikt., posestnik in tovarnar v Ljubljani. 280. Rozina Julij j , trgovec v Pudobu pri Ložu. 281. ,,Samci novomeški1*. 282. „Sanici šentpetrski** na Krasu. 283. Schrey Alojzij, c. kr. višji poštar in posestnik na Jesenicah. 284. Dr. Sedej Fr., stolni kanonik in cfekan v Gorici. 285. Skočir Avgust, župnik deželne bolniščnice v Gradcu. 286. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu. 287. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zastopnik c. kr. oficijal Iv. Hafner. 288. Slavija, banka v Ljubljani. 289. „Slovenke litijske** št. L, zastopnica gospa Jos. Koblarjeva. 290. Iste št. 11., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 291. iste št. 111., zastopnica gospa Milivoja Vončinova. 292. Iste št. IV., zastopnica gospa Agneza Lenčkova. 293. Iste št. V., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar Luka Svetec. 294. Iste št VI., zastopnica gospa Minka Vrančičcva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani. 295. Iste št. VIL, zastopnica gospa Kristina Gregorčičeva. 296. Iste št. VIII., zastopnica gospa Ter. Svctčeva. 297. Iste št. IX., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 298. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar Luka Svetcc. 299. ..Slovenke litijske in šmartinske** št L, zastopnica gospa Ter. Svctčeva. 300. Iste št. 11., zastopnica gdč. Ljudmila Roblekova. 301. Iste št. 111., zastopnica gospa Marija Zoretova. 302. iste št. IV., zastopnica gospa Iv. Knafličeva. 303. Iste št. V., zastopnica učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva. 304. Iste št. VI., zastopnica gdč. Minka Demšarjeva f. 305. Iste št. VIL, zastopnica gdč. Amalija Jenkova. 306. Iste št. VIII., zastopnica gospa Jos. Bartlova, nadučiteljev« soproga v Ljubljani. 307. Iste št IX., zastopnica gospa Emilija Bencševa. 308. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda c. kr. notar Luka Svetec. 309. Iste št. XI., zastopnica gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški. 310. Iste št. XII., zastopnica gospa Jos. Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji. 311. Slovensko omizje v Pliberku, zastopnik g. Ivan Hornbbck. 312. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. 313. „Sokol Dolenjski** v Novem mestu. 31-1. „SokoI Ljubljanski**. 315. Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani. 316. Gospa Souvanova Uršula, soproga veletrgovčeva v Ljubljani. 317. Dr. Srnec Jos., odvetnik, deželni poslanec v Celju. 318. Dr. Stare Josip, c. kr. fin. prok. adjunkt v Ljubljani. 319. Gospa dr. Storova Ana, soproga odvetnikova v Teharjih na Štajerskem. 320. Dr. Stor Frančišek, graščak v Teharjih na Štajerskem. 321. Dr. Stor Fr., graščak. 322. Stor Stanko, gimn. dijak v Kalksburgu. 323. Svetec Luka, vitez Fr. Jos. reda, častni član »družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", c. kr. notar, posestnik i. dr. v Litiji. 324. Dr. Svetina Iv., k.-š. duh. svetnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 325. Šabec lv. f, veletrgovec v Trstu. 326. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah. 327. Gospa dr. Škofic-Trtnikova Iv. f, soproga prof. 328. Stepančič Fr. -j-, veleposestnik v Temnici. 329. Gospa dr. Tavčarjeva Franja, soproga odvetnika in dež. odbornika v Ljubljani. 330. Tiskarna Blaznikova v Ljubljani, zastopnica gospica v Albina Blaznikova. 331. »Tiskarna Narodna** v Ljubljani. 332. Tomažič lv. E. f, mestni župnik v Škofji Loki. 333. Treun Anton, posestnik in trgovec na Savi ob Jesenicah. 334. Trg Litija. 335. Trg Vrhnika, zastopnik vsakokratni župan. 33(1. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru, ud vodstva „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. 337. Dr. Ušeničuik Aleksij, profesor bogoslovja v Ljubljani. 338. Valenčič Wan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 339. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorjanske župnije. Darovalec misij. Jos. Zalokar. 340. Vas Šmartin pri Litiji. 341. Vas Št. Vid pri Zatičini. 342. Vatovec Ivan Marija, deželni poslanec v Trstu. 343. Vavru Ivan f, vp. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 344 Gospa Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. L, v spomin 50-letnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. 345. Velkovrh Iv., tovarnar in mestni odbornik v Ljubljani. 346. Verbič Jos., tovarnar v Bistri. 347. Dr. Vicco Ant. v, vitez, graščak v Podgradu v Istri. 348. Dr. Vidrič Lovro f. odvetnik v Zagrebu. 349. Vilhar Iv., ravnatelj, hišni posestnik in meščan v Ljubljani. 350. Visokošolci slovenski na Dunaju L 1892. . f » 351. Volk Iv., župni upravitelj pri Sv. Lenartu.-# 352. Dr. Vošnjak Jos., zdravniški svetovalec, posestnik v VenčesUi' pri Slov. Bistrici. 353. Vošnjak Mih., posestnik v Celju. 354. Vrhovnik Iv., trnovski župnik v Ljubljani. 355. Vršeč Makso 4, bankir v Ljubljani. 356. Gospa Wiesel Ana v Divači. 357. Zalokar Jos., duhovni pastir v Red Jacketu, Michigan, United States of North America. 358. Zamejic And., vitez železne krone III. vrste, stolni dekan v Ljubljani. 359. Zarnik Ant , posestnik in trgovec v Krtini, -j- /z? tfk. 360. „Zaveza zagorskih Slovenk” št. L, zastopnica gospa Marija Weinbergerjeva. 361. Ista št. II., zastopnica gdč. Amalija Čerinova. 362. Ista št. 111., zastopnica gdč. Lavoslava Eibensteinerjeva. 363. Ista št. IV., zastopnica gospa Uršula Jerinova. 364. Ista št. V., zastopnica gospa Ivana Poljšakova. 365. Zelenik Jos., posestnik pri Sv. Vrbanu poleg Ptuja. — 112 — 366. Msgr. Zupan Tomo, komornik, konzistorijalni svetnik, c. kr. gimn. profesor, vlastelin. 367. Dr. Zupanec Jem. f, vitez Fran-Josipovcga reda, notarske komore predsednik. 368. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu. 369. Žlogar Ant., dekan v Šmartnem pri Litiji. 370. Župnija Breznica, zastopnik vsakokratni župnik brczniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik. 371. Župnija Cerklje na Gorenjskem. 372. Župnija Sv. Ivan pri Trstu. 373. Župnija Kranjska gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik, sedaj Ljudevit Škufca. \ 374. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi. 375. Župnija trnovska v Ljubljani. / / /„. / 376. Župnija Rojan pri Trstu. 377. Župnija Višnja gora. 378. Župnija Zagorje ob Savi. A. Vodstvo družbe sv. Cirila in Nletocla v Ljubljani po volitvi pri XX. veliki skupčini v Št. Juriju ob luž. žel, K. septembra 1905. 1. Prvomestnik: Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Franc-Josipovega reda, konzistorijalni svetnik, gimn. profesor, odbornik ..Društva za krščansko umetnost", posestnik i. dr. izvoljen 1905. I. 2. Dr. Dragotin vitez Bleivvels-Trstcniški, ljubljanski častni meščan, ljubljanski podžupan, ravnatelj deželne bolnice, član c. kr. dež. šolskega sveta, hišni posestnik i. dr., 1904. I. 3. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem, duh. svetnik, 1904. 1. 4. Ivan Hribar, ljubljanski častni meščan, ljubljanski mestni župan, ravnatelj banke „Slavije“, dež. poslanec i. dr., 1905. I. 5. Blagajnik: Dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik v Ljubljani, 1905. L 6. Cesarski svet. Ivan Murnik, vitez reda železne krone III. vrste, vitez Franc-Josipovega reda, 1903. I. 7. Podpredsednik: Častni član »družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", Luka Svetec, vitez Frane-Josipovega reda, c. kr. notar v Litiji, posestnik i. dr., 1905. L 8. Dr. Ivan Svetina, k. š. duhovni svetnik, gimn. profesor, izpraševalec iz veronauka pri učit. izpitih, 1903. L 9. Ivan Šubic, vitez Frane-Josipovega reda, c. kr. ravnatelj umetnoobrtne strokovne šole, ljubljanski mestni odbornik i. dr., 1905. L 10. Dr. Pave! Turner, zasebnik in veleposestnik v Mariboru, 1905. I. 11. Andrej Zamejic, vitez reda železne krone 111. vrste, stolni dekan, konzistorijalni svetnik, izpraševalec iz veronauka pri učiteljskih izpitih, predsednik L Vincencijeve konference i. dr., 1903. 1. 12. Tajnik: Anton Žlogar, dekan v Šmartnem pri Litiji i. dr., 1904. 1. B. Nadzorništvo družbe sv. Cirila in Metoda ; 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik, svečar in dr. 2. Martin Malenšek, i iinejitelj zlatega križa s krono, šentpetrski župnik v Ljubljani. 3. Ravnatelj Frančišek Povše, vitez Frane-Josipovega reda, dež. odbornik, državni poslanec, graščak in dr. 4. Anton Svetek, c. kr. finančni računski nadsvetnik, predsednik »Glasbene Matice", ljubljanski mestni odbornik, ravnatelj »Mestne hranilnice ljubljanske" i. dr. 5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. C. Razsodišče družbe «v. Cirila in Metoda: 1. Andrej Kalan, stolni kanonik, voditelj Marijanišča. 2. Dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice, odvetnik. 3. Dr. Frančišek'Munda, odvetnik, hišni posestnik. 4. Makso Pleteršnik,“vitez Franc-Josipovega reda, c. kr. gimn. profesor v p. 5. Henrik Schreiner, c. kr. ravnatelj učiteljišča v Mariboru. GO OO o. a* CTQ 0Q CTQ CL O. CTQ D. C/j D- pr Crq “Tl pr- oč to oo o o« Društveni zavodi. P° CN co o > rz *** ~o M C- CJ c Zahvala in bodrilo. Žal, da se podpisano vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda" ne nahaja tudi letos v tem prijetnem položaju, da bi kazoč na svoj imenik podružnic lahko s ponosom trdilo: Vse podružnice so delovale v prospeh slovenskega šolstva. Žal, da je bilo tudi v preteklem letu prav veliko vodstvenih oglasov gluhim ušesom mnogih podružnic. Ako pa pomislimo, da so znašali prispevki naših podružnic v letu 1903. znesek 15.373 K 05 v, in da so znašali v 1904. letu 25.508 K 79 v, torej za celih 10.135 K 74 v več, gotovo je to najveselejše znamenje in najčastneje spričevalo onim podružnicam, ki so delovale tako, kakor so jim narekovala narodno čuteča srca njih č. odbornic in č. odbornikov. To dejstvo dokazuje, da bi naša družba lahko računala s stalnim letnim prispevkom najmanj 50.000 K, ako bi vse naše podružnice razumevale svojo nalogo tako, kakor so jo razumevale v letu 1904. delujoče podružnice. Tuprilično bodi slednjim izrečena najiskreneja zahvala za njih neumorno in resnično uzorno delovanje. Uspeh, katerega so dosegle naše podružnice v 1904. 1., naj bode pa objednem bodrilo za vse one podružnice, ki iz katerega vzroka koli niso delovale v označenem letu, torej brezdvomno niso vršile svoje narodne dolžnosti. Naloga katero ima naša družba, postaja od dne do dne odgovornejša, pomembnejša in obsežnejša. Ta povečani delokrog družbe zahteva pa tudi podvojenih gmotnih sil. Ako bodo naše podružnice in v prvi vrsti njihova načelništva tako razumevala svojo nalogo in ako bodo temu primerno tudi delovale ter plačevale oziroma pobirale redno prispevke svojih družbenikov, ako bodo širile narodni kolek, ako bodo rabile vse le blago, ki je v korist naši družbi in ki prinaša lepih stalnih dohodkov, ako bodo na tozadevne razglase in oklice vodstva pošiljale primerna naročila — ako se sploh glavna družba v vsem in povsod zanašati sme na vse svoje podružnice — potem bode družbi lahko vršiti svojo nalogo med narodom. Potem bode družba v kratkem v položaju, da poplača ves svoj sedanji dolg, ki znaša še okrog 34.000 K in koj koj še razširi svoje delovanje. V nadi, da rie ostanejo te vrstice brezuspešne — marveč, da padejo na rodovitna tla in v nadi, da bode uspeh podružničnega delovanja v prihodnjem „Koledar-Vestniku“ še tem večji ter da ne bode med tam navedenimi niti ene speče podružnice več — kličemo vsem dosedanjim sotrudnicam, sotrudnikom in bodočim prijateljem: „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi!" Vodstvo. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda, I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski“, strani 64. Ves natis pošel. II. zvezek: ,.Rudolf Habsburški", oče avstrijske cesarske rodovine, str. 77, stane 80 v. III. zvezek: „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik", str. 58. Ves natis pošel. IV. zvezek: „Junaki“, I. snopič, str. 88. Ves natis pošel. V. zvezek: „Matej Ravnikar**, tržaško-koperski škof", str. 36, stane 80 v. VI. zvezek: „Pesmi Valentina Vodnika", str. 64, stane 60 v. Vil. zvezek: „Junaki“, 11. snopič, str. 102, stane nevezan 60 v, vezan 70 v, 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezanih 60 K. VIII. zvezek: „Janez Cigler, slovenski pisatelj", str. 56, stanc vezan 1 K 60 v. IX. zvezek: „Ljubezen do mamice", st. 74, stane vezan 80 v. X. zvezek: „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole". Predgovor 38, pesmi 103, torej v vsem 141 strani, stanc vezan 1 K 20 v. XI. zvezek: „Naš cesar Fran Josip I.“, II. natis. Str. 67 in stane nevezan 40 v. Spisal in založil družbini prvomestnik Tomo Zupan. Pisatelj-založnik je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis družbi. XII. zvezek: ..Franc Jožef I.“, cesar avstrijski. II. pomnoženi natis. Str. 72 in stane nevezan 30 v. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. učiteljiški ravnatelj v spomin 50 letnice cesarjeve vlade. XIII. zvezek: ..Andrej baron Čehovin, slavni junak slovenski“. Str. 39 in stane nevezan 20 v. Spisal Janko Leban, nadučitelj. XIV. zvezek: ..Listi nabožno slovstveni**, stane 90 v. Spisal Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. Poleg omenjenih zvezkov se nahajajo v družbeni zalogi še: ..Materine sanje**. Slika v enem dejanju, str. 20, stane nevezan 30 v. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. „Smrt pravičnega**. Pismo Poncij Pilatove žene prijateljici. Po francoskem prosto poslovenila pokojna Lujiza Pesjakova. Cena 20 v. Psalmi. Preložil Ivan Vesel. Cena 1 K. Zvezke L, III. in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila. ..Tarbula, devica mučenica11. Pripovedna pesem, str. 49. Speval Janez llilc. Cena 80 v. „Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik", st. 35. Spisal Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. Cena 30 v. „Mučenci“. Starokrščanska povest. Hrvatsko spisal Milutin Mayer. S pisateljevim dovoljenjem poslovenil Emonski. Založil družbini prvomestnik Tomo Zupan. Cena 90 v. »Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, za prestopno leto 1904.“ Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 v. »Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, za navadno leto 1905." Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 v. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Založništvo blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani imajo sledeče tvrdke: G. Auerjevi dediči v Ljubljani: Pivo v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jernej Bahovec v Ljubljani: Peresa družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Drufovka v Gorici: Voščilo za črevlje v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Adolf Jacobi na Dunaju VIII.: Svalčični papirčki in svalčični ovitki v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Jebačin v Ljubljani: „Kavna primes“ (cikorija) in „Sladna kava“ družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Uroš Krsnik v Ljubljani: Šampanjec v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Frančišek Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Milo družbe sv. Cirila in Metoda: Založništvo v Ljubljani, Mestni trg. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda. J. N. Peteršič v Ptuju: Pisemski papir družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vaso Petričič v Ljubljani: Toaletno milo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Svetko Hanibal Škerl v Trstu: Via Giulia: Biškoti družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Navedeno izborno domače blago najtopleje priporo-čamo in prosimo, naj je zahteva vsaka Slovenka in vsak Slovenec vselej in povsod, ker s tem ne koristi le sebi, nego tudi družbi sv. Cirila in Metoda. Kdor rabi to blago, vročuje naši družbi znatnih svot brez vsake gmotne škode. Zato pa Slovenci, da pripeljejo naši koraki v boljšo bodočnost, vsaj zanaprej vstrajno sledite tej naši nameri in podpirajte vseslovensko šolsko družbo, kupujoč priporočeno blago. Vodstvo. A jUJj * \ o m O m JSl a z n a n i I a v ..Koledarju" družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenjeni mnogobrojni člani družbe uvaže-vati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrecno na inserat v ..Koledarju", ker tako poudarjanje osigurava dotični uspeh inseriranja. oooooooooooooooooo ur Ljubljana IVAN BONAČ Ljubljana Šelenburgove ulice 5 + 6. Knaflove ulice 2. J ----------------$~N Zaloga in trgovina papirja ter vseh pisarniških in šolskih potrebščin. (En gros & delali). Edina zaloga izbornih svinčnikov družbe sv. Cirila in Metoda Mnrdtmuthovegn fabrlkata. (Ceniki brezplačno.) = Največja izber različnih razglednic. = Velika renomirana knjigoveznica. Kartonažna tvornica z električno silo. Eksport. Zaklopnice (Falt G scliaclitel), okrogle ‘ preSane Skalijo s tiskom brez tiska. >ni ln I Eksport. Slovenska cikorija se prodaja v prid šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. o o o ILST Vsaka zavedna slovenska gospodinja si štej v dolžnost, z nakupovanjem te cikorije podpirati prekoristno družbo in pa domače, narodno podjetje. o o o Originalne zavitke in varstvene znamke razvidite iz priloženega lista. o o o Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani, = Lastnik: IVAIN JCBAČIN. = f Zahtevajte Vedno in povsod edinole Pralno milo v prid družbe sv. Cirilain Metoda v Ljubljani. l Dobiva se V Vsaki trgovini. ALOJZIJ VODNIK kamenar Ljubljana, Kolodvorske ulice 32. Delavnice in kamnolomi za splošna kamenarska cerkvena umetna dela. o OOOOOOOOO Pohištvene plošče, spomeniki in stavbni proizvodi. Stanje hranilnih vlog: nad 22 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 750.000 kron. v lastni hiši v Prešernovih ulicah 3, poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'*/,, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Najcenejše in najboljše vžigalice so: „Vžigalice družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani*4. Založnik: Ivan Perdan v Ljubljani. J FR. P. ZAJECU, 1111HI! I > 1111111:1111M1111 < 111111! 11111MIIIII11II11M11111! 11111111II111111M1111 li 111 n IM111111 [ 1111II11111111111 (I Kje naj se kupujejo dobre ure? urarju v LJUBLJANI, .na Starem trgu št. 26. fiŠE-SiS Priporoča veliko zalogo raznovrstnih žepnili iu stenskih ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Optični zavod. Raznovrstna očala, ščjpalniki, tl______________________________________ daljnogledi, barometri, toplo- inerji itd. itd. Popravila očal, novih stekel itd. se opravljajo v moji lastni delavnici jf. * Cenike razpošiljam brezplačno. 1E3J 111111111111111111111111111111; 111111111 n 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 J OS. mURNIK v Ljubljani trgovina s špecerijskim, delikatesnim blagom in Na drobno! (0, vili .'1 ril . pMfč &w«SC vfcsv-.;., C^tei5' ih Domača tvrdka. m&M mm® Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke. Gričar&Mejač v Ljubljani, Prešernove ulice. Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. Najcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in potovalce, različno prikrojenih zimskih in vrhnih sukenj ~ itd. za gospode; za gospe: plaščev in plaščLcov tudi s krznino obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila za izvršitev oblek po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času. Najnižje cene. (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) v Ljubljani, na Dunajski cesti. V lastnem novo zgrajenem zadružnem domu. Ustanovljena 1. 1882. z neomejeno zavezo, kar pomeni, da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. — Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša že K 100.000. Ker jamči vsak zadružnik ali dolžnik s celim svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, je le-ta nedvomljivo zagotovljena. Kmetska posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4'/s ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar občinstvo posebno opozarjamo. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem avgusta 1904 K 0,485.282-17. Skupno premoženje posojilnice znaša K 6,762.604-55. Denar pa izposoja .Kmetska posojilnica" le na varne stavke na zemljišča po 5% na leto z 1 °/„ uničevanja 6"/„ na 35 let. Po preteku te dobe se dolg uniči; po 5l/t z lV„°/o uničevanja 6‘/4 na 27 let in brez uničevanja po 5'/4 splošno. Posoja tudi na sigurno zajamčene menice, ali osobni kredit. Prošnje se rešujejo v tedenskih sejah ravnateljstva. Uradne ure so izvzemši nedelj in praznikov od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Poštno hranilničnega urada št. 828.406. Telefon št. 185. ____________________________________________________________ j. koza^ v bjubljani, Mestni t ry; štev. 7 priporoča vse vrste volnenega perila zoper protin, za proževine za bolnike, povoščenega platna za vozičke in mize, zagrinjal na valjcih, belih srajc, barvanih srajc za hribolazce, ovratnikov, črnih in barvanih predpasnikov, žepnih robcev, zapestnic, zavratnic, nogavic, kopitcev, do-kolenic, volne, bombaža belega in barvanega i. t. d. Zalagatelj potrebščin za sokolska in kolesarska društva. Vnanja naročila se izvršujejo s povratno pošto. P" ' 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani JSpitttlsVco bil to© št. 12. Delniška glavnica K 2,000.000, rezervni zaklad K 250.000. Posreduje na j kul nn tnej e nakup In prodajo vseli vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev; ur ev/e nia: zavarovanja proti kurznl Izgubi pri izžrebanju (glej premijski tarif za 1.1903.); denarne In hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka 20"/o rentnino. Zamenjava In eskomptuje Izžrebane obligacije, srečke In kupone. Prodaja In kupuje devize In valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulnntnlmi pogoji. Eskomptuje In vnovčuje menice. Preskrbuje vlnkulacljo In devinkulacljo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtocneje. Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno in ceno. Nakaznice In čeki na Inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. Podružnici v Spljetu in v Celovcu. (p~ Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg = v Ljubljani priporoča svoja izborna piva: carsko, marčno in črno ,,Salvator“ v sodcih in steklenicah. v * J Naročila sprejema za Kranjsko Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice 4, za Štajersko pa p i vovarni M baškem trgu in Žalcu. M m /N t i '/i>iiC&li' >5>i-\o5ži-'' :42>ii(<\ nyj/, m Točna postrežba. MČŽA aai! S® T Obče znana manufakturna trgovina] Česnik & Milavec Ljubljana — Lin ga rje ve nlice ——— Mi —ti priporoča slavnemu občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga s« rwo/)w^ ---- ODiacunega Diaga svojo bogato zalogo. n ii='Y^i «š?ii 5bS>. m &? Nizke cene. m i '/'Al 1'S'LZZ šMb ■ - -%\ii .... _ liafglltt&af&ll '—/1 v\-~> i.v N"4/ * vN^/Lv Drogerija ANTON KANC v Ljubljani, Židovske ulice štev. 1. kupuje po naj višji coni razna zelišča (rože), cvetja, korenine, semena, skorje itd. Najboljša in naj cenejša postrežba za drogve in kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflčne aparate In potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za des-infekcijo, vosek in paste za tla itd. Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. Zaloga svežih mineralnih vod in soli za kopel. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. “2£3U Za živinorejce oosebno priporoiljlvo: ifrenka sol,'dvojim sol, solltar. enejan, kol-mo)!, krmilno apno itd. Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Telefon štev. 135, Poštno-hranilnični račun 849.076. <3lavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 15, nasproti nunske cerkve, v Souvanovi hiši, sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/a0/o< oc* dneva vložitve do dneva dviga, brez odbitka rentnega davka. Rranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so poštne hranilnične položnice. Dr. Matija Hudnik, predsednik. ----------------------------------------------- & St St St St St St St St St St St St St St st st st st Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče —— za cerkev, procesije in pogrebe, ■■■—■ gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih, po 15, 20, 40 kg težkih, prav poceni. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec? svečar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Wolfove ulice št-10. st st st se st st st st st st st st st st st st st LONOOM <£ PARK W ROMA 2 VEN ® VIDEN JkSECS JL VIEM*.S»DUNAJjSi Kranjski redilni prašek za prašiče dr. pl. Trnk6czyja krmilno sredstvo se primešava k piči tudi pujskom. 1 zavitek 50 vin. Dobiva se pri trgovcih; po pošti 5 zavitkov od glavne zaloge: Uekarna Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija. Zahvalna pisma, tudi uradna poverila, prihajajo vsak dan. Najvišje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu, na Dunaju. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja s pisanim originalom na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja. Ljubljana, tretjega oktobra edentisoČdevetstoena. (Notarjev pečat), Ivan Plantan, c. kr. notar. Spoštovani gospodi Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni, Slučajno sem dobil od enega svojih ljudi za poskušnjo I zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi 1 Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro, tako da so se čez nekoliko dni močno zredili, hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem Josip železniški nadziratelj. Največja zaloga Najnižje cene Vs Prevleke In popravila natančno in ceno. Fr. Stupica -e* v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 1, «~ podružnica v Kolodvorskih ulicah štev. 35 priporoča razno železnino: ima poljedelske stroje, traverze, želez- vodno veliko zalogo niške šine in cement, pumpe in cevi kave, riža, finega Čaja in ruma, za vodovode, žage in tehtnice z konjaka, špirita, brinjevca ter ob uteži ter razne štedilnike in peči. času razna poljedelska semena, Ročke za mleko. Nagrobne križe. semena za zelenjad in cvetice. L. niKuscn tovarna solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Mestni trg št. 15. Prekupcem so ceniki na razpolago.