LETO XXIX — Številka 51/52	22. decembra 1977 Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Občinska seja v Globasnici
Z enourno zamudo se je v petek, 16. decembra 1977, začela zadnja seja občinskega sveta v letošnjem letu. Župan Albert Sadjak je otvoril sejo in pozdravil navzoče. Sledilo je branje zapisnika zadnje seje, na kateri so se oddajala dela za dokončavo šolske gradnje. Na tedanji seji je predlagal vodja volilne skupnosti Alojz Gregorič, da se naj še ne oddajo vsa dela, marveč samo tista, katerih se firme lahko takoj lotijo.
O predlogu so glasovali in ga preglasovali z glasovi OVP in SPO, nakar se je slovenska frakcija vzdržala glasovanja pri oddaji končnih del. Ker pa to dejstvo v protokolu ni prišlo točno do izraza, je slovenska frakcija zahtevala, da se napiše v protokol, da se je slovenska frakcija vzdržala glasovanja le z ozirom na prezgodnjo oddajo del,
ne pa da bi bila na katerikoli način proti firmam.
Problemi so nastali tudi pri oja-čevanju telefonskega omrežja, ker poštna uprava ni, kakor obljubljeno, napeljala podtalne cevi, marveč je kar začela postavljati drogove, tako da je sedaj nekaj kmetov, ki jih bodo imeli kar po več na svoji zemlji. Poročilo župana je vsebovalo dan starih, katerega je občina priredila v začetku meseca. Protokol se je po dokončni izpolnitvi, ki jo je zahtevala slovenska frakcija, vzel na znanje. Sledilo je poročilo pregledalcev računov in kot 4. točko dnevnega reda je bil naveden nakup novega snežnega pluga, katerega bi montirali na novi gasilski avto, da bo vsaj ob zimskem času koristno uporabljen. Ob tej priliki je slovenska frakcija zahtevala, da se sestavi točen načrt
ter vrstni red za čiščenje cest v zimskem času. Po oddaji učiteljskega stanovanja vodji ljudske šole Lorencu Krautu, je pa sledila kot zadnja in najbolj kočljiva točka dnevnega reda, sklepanje o najemniški pogodbi z gospodom Valentinom Kogojem, pd. Gradišnik, za zemljišče okoli sv. Heme, na katerem deželni muzej že dolgo let namerava začeti z arheološkimi izkopavanji. Toda na pobudo volilne skupnosti Globasnica, so se že pred sejo podali zastopniki vseh strank v posestniku, ter tam po intenzivnih pogajanjih, katera so bila vzrok enourne zamude, prišli do soglasja, tako da so že prinesli s seboj na občinsko sejo podpisano predpogodbo. Govorniki vseh treh strank so odobravali ta korak ter izrazili svoje zadovoljstvo nad tem (Dalje na 5. strani)
Kaj je še ostalo od Božiča?
V davnih časih, pri starih Grkih je veljala stroga zapoved, da mo-rajo ob določenih praznikih prenehati vsi boji. Ko so ti dnevi strogega premirja minili, so se tudi nadaljevali boji; običajno s se hujšo ihto. Včasih je celo naneslo, da se je iz takega premirja izcimil mir. Tudi danes se ponekod zgodi, da Proglasijo nasprotniki ali sovražniki ali kakorkoli jih že imenujemo za določene praznike premirje. Če ga že ne proglasijo, ga pa morda vsaj upoštevajo. Ena takih priložnosti za tako velikodušnost je Božic. Praznik miru ga tako radi imenujemo. Spominja nas na trenutek, ho se je rodil „tam doli nekje v Betlehemu je to moralo biti ”knez miru“. Res čudno, knez miru Se je rodil v deželi, za katero je nrir skoraj tujka. Morda je vzrok ali tudi posledica v tem, da se s to besedo pozdravljajo. Tudi mi si Pravimo „dober dan“ — na podeželju še čuješ v odgovor „Bog daj — toda, koliko je v tem še iskrenosti?
Božični prazniki. Za trgovce primerna priložnost, da spravijo med ljudi čim več robe. Božični prazniki so postali trgovski prazniki. To dokazuje tudi kičasti božični °kras“, ki nima niti najmanj skupnega z Božičem in njegovim naročilom. Moloh „božične trgovine“ Zahteva kruto svoje žrtve. Med božičnimi darili“ je najti celo take ljubke stvari kot bojne igrače.
Take „bojne igrače“, le v nekoliko večji in bolj popolni izvedbi, hrojijo v številnih krajih našega civiliziranega sveta vsakodnevno nsodo. Tam tudi za Božič ne bo ntihnila krvava pesem orožja. Ne v Eritreji in v Ogadenu, kjer se borijo etiopski vojaki proti zunanjim napadalcem, ne v Iraku, kjer hoče državna oblast iztrebiti zadnjo klico življenjske volje kurdskega na-r°da. Miru tudi ne bo v Angoli in ne v Zahodni Sahari. Tudi v Južni Afriki bo bela policija tepla in nhijala črnce, ker si drznejo zahtevati enakopravnost. Tam bojo državni oblastniki še naprej oznanjali zgodovinsko poslanstvo in večvrednost bele rase in se pri tem se sklicevali na Sveto pismo. Prižgali bojo sveče na božičnih drevescih in brali iz evangelija poročilo o Kristusovem rojstvu. Njihova usta bojo blebetala izvlečke iz nauka o ljubezni, njihova srca pa bojo ostala zakrknjena, predana laži. Ujetnike y taboriščih južnoameriških dikta-Tr, oropane človekovega dostojanstva, bojo še naprej trpinčili. Kljub Trnu pa bojo zagovarjali ljudje Straussovega kova postopanje tam-hajšnjih oblastnikov. Na drugi strani pa bojo poželi tisti, ki se borijo v Vzhodnoevropskih državah za človekovo dostojanstvo, za pravice in še več svobode, v nekaterih krogih surno posmeh in nasprotovanje. Boj vzhodnoevropskih oporečnikov bo Za tiste kroge še naprej protidržav-
no in nazadnjaško rovarjenje. Ble-betaje bojo ponavljali fraze državne propagande in s tem bo zanje stvar urejena.
Nikdar v zgodovini verjetno še ni bilo toliko naddržavnih ustanov in mednarodnih konferenc, ki bi imele na skrbi mir, varnost, sodelovanje, napredek. Organizaciji združenih narodov sicer ni uspelo, da bi zagotovila mir na tem svetu, čeprav so skoraj vse države vanjo včlanjene. A vsaj to je uspelo, da so preprečili svetovni spopad. Verjetno je pa to dejstvo pripisovati predvsem ravnotežju obeh vodilnih svetovnih sil SZ in ZDA. Toda ravno ti dve državi sta spet kot glavna prekupčevalca z orožjem glavna dobitnika raznih bojnih spopadov na tem svetu. Vsi ti posegi v zadeve drugih držav in medsebojna tekma v oboroževanju se odvijajo, kot „prizadeti‘ spet in spet zagotavljajo ter prepričujejo, v znamenju boja za „mir“ — in neodvisnost.
Če si človek ogledaš svetovno politično prizorišče, moraš žal ugotoviti, da morda še nikdar v zgodovini niso s tako krutostjo in zlaganostjo silili človeštva v neke določene okvire in ograje. Dostojanstvo posameznika, pa tudi celih skupin in narodov, naj se podredi nekim „višjim“ ciljem vladajočih, bodisi skupin, bodisi narodov.
Le redke so države, ki jim ni moč očitati teptanja človekovih pravic. Avstrija zagotovo ne spada mednje. Oblasti so popustile pritisku mračnjaških nacističnih in nem-škošovinističnih krogov. SS-ovci, najbolj krvoločni nacistični klavci, se shajajo javno in slavijo čase, ko so se bojevali za „firerja in domovino“. In kaj ukrenejo državne oblasti? Nam Slovencem jemljejo še tisto trohico pravice, ki je še ostala po vseh zakonodajah po letu 1955, Zožiti hočejo teritorij na nekaj otočkov, da bi dokazali celemu svetu, da živimo koroški Slovenci tako razdrobljeno, da se nam res ne splača dati tistih pravic, ki so jih nam obljubili s podpisom državne pogodbe. V Šentjakobu, Ško-cijanu, predvsem pa v Pliberku so razgalili svoj resnični obraz.
Naš boj za demokracijo, za enakopravnost hočejo očrviti s krimi-nalizacijo. Primer Filip Ularasch je to jasno pokazal. Večji del tiska se je ob tej zadevi jasno opredelil. Tej pisani druščini se je pridružil tudi dunajski profil. Ta magazin, ki je nekoč obveščal javnost objektivno o našem položaju, je verjetno zadostil neki prav posebni potrebi in objavil v zadnji številki (51/52, 1977) članek, ki poreže vse, kar so doslej zlili gnojnice na nas koroške Slovence. Filipa VOarascha so v Salzburgu oprostili. Robert Buch-acher, ki se je že koj po salzburški sodbi oglasil v profilu (43, 1977) s člankom, polnim sumničenj, je tokrat obdaril javnost s prispevkom posebne vrste. Iz Buchacherjevega spisa „Mysterium einer Bombe“ ta-
»Dobrodošli v Železni Kapli"
bo odslej stalo na vseh začetkih kraja tržne občine Železna Kapla. S tem se je delno uresničila stara želja kapelških občanov in vseh slovenskih društev in organizacij, ki so naslovile 22. septembra t. I. na občinske odbornike zahtevo, naj se „v okviru lastne pristojnosti postavijo na začetkih kraja Železna Kapla dvojezični občinski napisi: ,Willkommen in Eisenkappel — Dobrodošli v Železni Kapli1, ter dvojezični krajevni napisi v vseh krajih tržne občine Železne Kaple.“ Poleg krajev Obirsko, Rebrca, Korte, Podkraj in Bela, ki so že sedaj dvojezično označeni, bodo odslej dobili dvojezičen napis: Plaznica, Koprivna, Pod Peco, Lepena, Lobnik, Remšenik ter Suha. Le Železna Kapla sama zaradi nesmiselnega zakona o narodnih skupnostih ne bo dobila dvojezičnega krajevnega napisa, temveč le občinski napis.
Vodja Občinske volilne skupnosti Franc Smrtnik je pozdravil to rešitev kot prvi korak, kajti, tako je rekel, „vsaj malo se je stvar premaknila naprej." Obenem pa je opozoril, da dvojezičnost v občini s tem še ni rešena, kajti nobena občinska stavba do danes nima dvojezičnega napisa. Prav tako je bilo opozorjeno, da ne zadošča, če se sicer formalno sklene namestitev dvojezične vrtnarice,
Vse je tiho, mirno, noč je jasna in nebo.
Čaka vse na Rešenika, ki odrešil je zemljo.
Sveta noč se danes obhaja, noč tolažbe in miru.
Nekdaj vsi smo srečni in veseli družinsko srečo uživali.
Danes tu smo kot jetnice, v mrzli pusti celici.
ko štrlijo na vse konce in kraje pod-tikavanja, polresnice in neresnice, da se je treba resno spraševati, komu na ljubo je bil napisan in objavljen. Morda je pa bil to Buch-acherjev božični koroški prispevek k „pomiritvi“ v naši deželi. Pravičnemu miru ne koristi, pač pa novemu hujskanju in diskriminaciji.
Jože Wakounig
ko pa vsak v občini že govori o odpustitvi ene otroške vrtnarice zaradi pomanjkanja otrok.
„Radi bomo pripravljeni sodelovati pri postavitvi teh napisov skupno z nemškogovorečo narodno skupnostjo iz Železne Kaple. To bi bil dejansko korak k spravi in pomiritvi. Predvsem pa bi bil to dejansko demokratičen korak, ki bi stalno opozarjal organe na državni in deželni ravni na neizpolnjene obveznosti do slovenske narodne skupnosti. V tem smislu bi mogli biti dvojezični napisi pomožni ukrep za premostitev do tistega
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO LETO 1978
želi
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN OGLASNI ODDELEK NAŠEGA TEDNIKA
Ni človeka, da bi spolnil željo, domov želimo tako srčno.
Drevesce malo je prižgano, vse žalostne pri Vas smo doma. Solze v očeh, kot uboge sirote, goreče molimo za vse.
Ne omehčajo naše solze mrzle stene,
našega srca prošnje.
Vendar tudi tu častimo verne, kar učile nas so ljube matere.
Ob luči sveč tiho pojemo, sveto pesem, tiha noč.
Uslišal Rešenik bo prošnjo našo, odvzel nam zlo hudo.
Vse odtrgane od doma, le v mislih smemo tja.
Vendar kaže tudi nam zvezda božja rešenja dan.
časa, ko bo Železna Kapla končno dobila dvojezične krajevne napise, ki nam pristojajo po avstrijski državni pogodbi ter drugih mednarodnih določilih, ki so zajamčena v avstrijski ustavi," so tedaj še napisale slovenske krajevne organizacije v Železni Kapli županu in občinskim odbornikom.
Zaradi tega je frakcija Občinske volilne skupnosti podprla tudi predlog občinskega odbornika KPO, Sitterja, naj občina v lastni odgovornosti postavi tudi dvojezični krajevni napis v Železni Kapli sami. Predlog je žal bi zavrnjen z glasovi SPO in OVP.
Župan Lubas je to zadržanje svoje frakcije sicer poskušal utemeljiti s stavkom: „Ce jim ponudiš roko, zgrabijo za celo telo." Toda temu ni tako, kajti občina je s tem aktom ponudila le majhen prst, med dobrimi in poštenimi sosedi pa se daje cela roka! Kdaj bo pri nas na Koroškem tako daleč?
Iz božičnega nagovora celovškega škofa dr. J. Kostnerja
Nekaj minut tihote in razmiš-Ijevanja naj malo doprinese, da bo božič za vsakega lepši, pri-srčnejši in bolj radosten. Naj bi res prinesel vsakemu veselje, zakaj vem, da gotovo niste vsi brez skrbi, marsikdo od vas se tudi na božič počuti osamljenega, je bolehen, teži ga starost ali pa ga muči duševna bol.
Da pa bo ta božična blago-vest prodrla, je odvisno tudi od nas. Veselja in radosti pa ne bomo zadobili, če naša posvetna prizadevnost ne privošči duši miru, če zadušimo naše hrepenenje po dobrem in vzvišenem, če se glasu Večnega, kot se v naravi in božji besedi razodeva, zapremo, če se iz globine naše slabosti in krivde ne dvigne proseča molitev k usmiljenemu Bogu, ali če sebičnost uniči ljubezen in spoštovanje do soljudi, posebno pa do otroka.
Naj bi nam Bog dal milost, da bi ta sveta noč prinesla v srca vseh pravo božično veselje in da bi se vsi zavedli požrtvovalne ljubezni Onega, ki je nas in svet ustvaril. Da bi nas osrečil, je postal slabotno dete v jaslice položeno.
Naj bi Vi vsi, po dobroti našega Boga danes in tudi v prihodnjem letu doživljali notranjo srečo, to Vam iz vsega srca želim za božič!
Sveti veter v jeti leta 1944
Božič je. Mnogi od nas se še spominjajo tistih Božičev, ki so jih morali preživeti v nacističnih taboriščih ali zaporih. Bridki so ti spomini, grozni. A pozabiti jih ne smemo. Naj so opomin nam in našim otrokom, da se pravočasno varujemo pred podobnim zlom, da ga skušamo preprečiti z vsemi silami, dokler se še da.
Naslednjo pesem poklanjamo vsem tistim, ki so trpeli in še trpijo preganjanje, zasramovanje. Napisala jo je v celovškem gestapovskem zaporu Anica Safran iz Bilčovsa, poročena Zablatnik, Kumrova mama iz Bilnjovsa.
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Gospodarsko-socialna razmišljanja ob koncu leta


Aus dem Wilajet Karnten
"e) ($
"NGjss-sr-^sr-'
Od naslednje številke Našega tednika naprej (štev. 1/1978) bomo v našem listu pričeli s ponatisom knjige „Aus dem Wila-jet Karnten" iz časa pred prvo svetovno vojno. Izdalo jo je »Slovensko katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu.
Danes, ko imamo v rokah knjigo zgodovinarja dr. Haasa in dr. Stuhlpfarrerja, (Osterreich und seine Slovvenen — Avstrija in njeni Slovenci), ki obravnava zgodovino koroških Slovencev v 19. in 20. stoletju in tudi očrta trenutno politično, socialno in gospodarsko stanje na Koroškem, je prav, da pustimo k besedi človeka, ki je iz vidika tedanjega časa opisal razmere na Koroškem. Kot boste sami spoznali, se medtem niso izboljšale. Morda se bomo koroški Slovenci le še učili iz zgodovine?
V knjigi sami v uvodu na straneh 7 in 8 piše: (odlomke bomo
objavljali v nemškem originalu):
„Sine ira et studio sind die folgenden Seiten niederge-schrieben! Nur der aufrichtigste osterreichische Patriotismus soli die Feder farben! Und eine sol-che Farbung, bevvegt sie sich in den Grenzen der Gerechtig-keit, ist doch legitim!
Am 19. Dezember 1907 nann-te der einzige Reichsratsabge-ordnete der Karntner Slovvenen, Franz Grafenauer d as Land Karnten die osterreichische Tur-kei. Und er hatte Recht. Das slovvenische Volk kampft ge-genvvartig um ein Naturrecht, um das Recht auf seine natio-nale Existenz.
Es handelt sich hiebei heute nicht um eine friedliche Assimilierung des Schvva-cheren durch den kulturell Star-keren, wie es in vergangenen Jahrhunderten geschah, auch nicht um eine nattirli-c h e Aufsaugung e i n -zelner, verstreuter, nicht bodenstandiger Elemente durch die Majoritat einer heimatlichen Bevolkerung, wie die Anglikanisierung in Amerika vor sich geht, sondern es handelt sich um die moglichst r a s c h e , gevvaltsame, unfreivvillige Entnationa-lisierung einer zusammen-hangenden, seit etwa 1300 J a h r e n bodenstandi-g e n national eigenartigen Ur-bevolkerung. Was Osterreich dazu veranlaSt, eine Volksgrup-pe hart an der Reichsgrenze seiner Nationalitat zu berauben, ist einem vvahren osterreichi-
schen Patrioten unerfindlich. Soli es vielleicht das Reichsin-teresse erfordern? Mit nichten Osterreich h at, wie wir spater sehen vverden, der Hort der Volker zu sein, sonst untergrabt es sein eigenes Fundament. Wie ein Marchen aus uralten Zeiten klingen die VVorte Megi-sers: ,So findet man in den uralten freyheiten, dass ein Hert-zog in Kharndten in Windischer Sprache ist investiert und ein-gesetzt vvorden und dass ein Furst, wenn er bey einem Ro-mischen Keyser, und dem gant-zen heiligen Reich angeklaget vvurde, dass es sich vor dem-selben anders nicht als in Win-discher Sprache verantvvorten schuldig war.‘ So vvurden in vergangenen Jahrhunderten die einheimischen Sprachen ge-schatzt. Wie anders ist es heute gevvorden! Vor dem Ange-sicht der romisch-deutschen Kaisers durfte sich der Furst von Karnten in slovvenischer Sprache verteidigen, heute, wo Osterreich eine Verfassung hat, sind die Karntner-Slovvenen ein Freivvild gevvorden.
Diese merkvviirdige Tatsache etvvas zu beleuchten, sei der Zvveck folgender Seiten. Aus der Fulle des zu Gebote stehen-den Materials sollen nur einige Facta herausgehoben vverden! Es sollen nur einige Streiflich-ter sein, mit denen das Leben der Karntner-Slovvenen beleuch-tet vvird! Im zvveiten Teil vverden vvir es versuchen, die Motive der Germanisierung klarer zu erkennen."
Božični, lahko tudi rečemo dnevi konec leta, so že od nekdaj čas, ko na najširši ravni ljudje gledajo in ocenjujejo, kaj so pridelali in prodali in kaj so kupili in izdali. Pod črto teh primerjav iščejo, kaj je kot donos njihovega dela in prizadevanj preostalo kot izhodišče v prihodnost.
Ta navada je bila, je in bo ostala, ker je v čedalje bolj zapletenem gospodarskem dogajanju potrebno, da konec leta delamo bilance in stavljamo prognoze.
V družbenem življenju naše države je letos to še posebej potrebno. To tem bolj, ker je — celovito gledano — leto 1977 prej razočaralo kot pa presenetilo. Državni dolgovi so letos naprej naraščali. Ti dolgovi bremenijo vsakega izmed državljanov, kajti plačati jih bomo morali vsi, ne glede na to, kdo jih je povzročil.
Če smo kolikor toliko objektivni, bomo priznali, da smo jih povzročili skoraj vsi. Začetna leta sedanje gospodarske recesije je le redko kdo vzel s potrebno resnostjo na znanje. Navajeni tako imenovanih sedmih mastnih let smo z donosom svojega dela pridno naprej razsipali in se zanašali na inozemske kredite. Zgledu, ki ga je na poti tega razsipavanja dajala vlada, smo pridno sledili. Skupno z njo in s politiko licitiranja opozicijskih strank smo tudi letos pridno izdajali več denarja kot smo ga v obliki narodnega produkta prislužili. Pri tem se nam je še vedno zdelo, da je inozemsko blago boljše in več vredno od domačega.
Prav v tem pa korenini gospodarsko-socialna problematika, s katero se soočimo ob koncu leta. Ob razsipnosti pri nakupovanju, ki smo ji bili priča v predbožičnih tednih, je le redko kdo pomislil, da trajajoči trend k inozemskemu blagu spravlja čedalje večje število domačih delavcev v armado brezposelnih. V teh dneh je npr. na Koroškem že 5 odstotkov delojemalcev brezposelnih. To je za več kot sto odstotkov več kot v državnem poprečju.
Kdo je v bistvu nastale brezposelnosti kriv?
Gotovo je tega kriva
1.	zgrešena strukturna politika zvezne in deželne vlade v zadnjih 20 letih,
2.	narodnostna politika deželnih strank v zadnjih letih, ki je prekinila prej uspešna pota prizadevanj za pomiritev med deželnima narodnostnima skupnostima, brez katerih mirni in plodoviti gospodarski razvoj v deželi ni zagotovljen, in
3.	je tega kriva investicijska politika podržavljenih podjetij, ki je vsa leta koroška podjetja prepuščala svoji usodi, medtem ko je svojim podjetjem na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem ter na Štajerskem investicije milijardskih vrednosti naravnost ponujala.
Spričo takih okoliščin ter politike razsipanja na eni in politike še večjega razsipanja opozicijskih strank na drugi strani bomo posledice sedanje gospodarske recesije, ki traja že od leta 1974 naprej, v dvojni meri občutili. Prej omenjeni grehi, do katerih je prišlo v zadnjih dveh desetletjih na Koroškem, so veliko bolj krivi nastalega gospodarsko-socialnega položaja prebivalstva kot pa priučene navade prekomerne razsipnosti pri nakupovanju blaga inozemskega izvora.
Pod črto celotne zadevne problematike ob koncu leta: Vlada, ki je na jesen z napovedanimi in sedaj uveljavljenimi zvišanji različnih davkov in pristojbin sprožila nastalo histerijo nakupovanja v veliki meri nepotrebnega blaga inozemskega izvora, ki bo prihodnje leto višje obdavčeno, je prebivalstvu nasproti napravila najslabšo uslugo. Kreditni aparat je prišel skoraj do poloma. Pripravljenost za nakupe v prihodnjem letu bo močno popustila. Za izvoz avstrijskega blaga se bodo zaradi strukturnih težav industrije in zaradi poslabšanja pogojev za financiranje ekspertov možnosti poslabšale. S tem pa ginejo tudi upanja, da se bo sedanje število brezposelnih zmanjšalo in da se bo v prihodnjem letu obseg narodnega produkta zvečal. Republika Avstrija bo živela naprej od naraščanja dolgov, če ne pride v kratkem do streznjenja. Navadam razsipanja na družbeni in osebni ravni mora slediti pripravljenost za večjo varčnost.	(bi)
Kratke vesti
DRUGO SREČANJE BEGIN-SADAT
# Kot poročajo svetovne agencije, bo prišlo na božični dan, 25. decembra 1977, do drugega srečanja med egiptovskim predsednikom Sadatom ter izraelskim ministrskim predsednikom Beginom v egiptovskem pristaniškem mestu Ismailia. Agencija Reuter poroča, da bo Begin prispel v Egipt opoldne in da bosta s Sadatom začela pogovore po kosilu in bodo trajali nekaj ur. Begin bo Sadata informiral v prvi vrsti o razgovorih, ki jih je imel v preteklih dneh s predsednikom Združenih držav Amerike Carterjem, kateremu je predložil svoj načrt o miru na Bližnjem vzhodu. Po tiskovni konferenci, ki bo istega dne v Ismailiji, se bo Begin vrnil v Izrael.
KOROŠKA DEŽELNA TISKOVNA SLUŽBA NAPADA KOROŠKEGA SLOVENCA
® Po nedavnih nekvalificiranih napadih na šolskega nadzornika Rudija Vouka je deželna tiskovna služba (vodja: dr. Hellvvig Valentin) ponovno napadla koroškega Slovenca. Urednik NT, Florijan Sablat-schan je svoj čas poročal v koroškem radiu o predstavitvi knjige dr. Haasa in dr. Stuhlpfarrerja
»Osterreich und seine Slovvenen" in ugotovil, da oba avtorja nista smela uporabljati dokumente deželnega arhiva. Deželna vlada sedaj to ugotovitev zavrača in na koncu trdi, da meče tako poročanje »posebno luč na delo inicia-torjev takega poročanja". Toda kako pravilno je poročilo bilo, kaže prav ta napad. Ponovno sta nam avtorja knjige sporočila, da nista dobila dovoljenja za vpogled v deželni arhiv na Koroškem; morda pa se bo tiskovna služba tudi še spomnila na neke minule koroške kulturne dni, na katerih je bilo obširno govora o metodah in praksi deželnega arhiva.
DRŽAVNI TOŽILEC STOISER NAPREDOVAL
® Vodilni državni tožilec dr. VVil' helm Stoiser bo postal s prvim ja* nuarjem vodilni prvi državni tožilec. Znano je, da je prav Stoiser vodil preiskavo proti osrednjemu tajniku Filipu VVaraschu in proti večini ostalih obtoženih koroških Slovencev. Kljub pomanjkljivi preiskavi varnostnih oblasti je napisal obtožnico, ki jo je imenoval odvetnik dr. Štern pri sojenju v SalZ' burgu »kukavičje jajce" za salzburško sodišče. Na Koroškem \e pač tako, da se vsaka protislovenska akcija bogato »poplača" .. •
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
Slovenski zastopniki pred parlamentarci na Dunaju
Za 13. november sta bila te-lefonično pozvana na Dunaj predsednik Narodnega sveta dr. Joško T i s c h I e r in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Z w i 11 e r, da pred parlamentarnim pododborom obrazložita slovensko stališče k členu 7 državne pogodbe. Oba zastopnika sta pred državnimi poslanci jasno iznesla v vseh vprašanjih slovensko stališče, ki je bilo izpovedano v Spomenici leta 1955 in v številnih vlogah na razna ministrstva. Značilno za ta razgovor pa je bilo dejstvo, da so vsi nekoro-ški poslanci z velikim razumevanjem sledili izvajanjem slovenskih zastopnikov, koroški po-
slanci pa so vztrajali v svoji koroški ozkosrčnosti.
Z ozirom na to, da je nek ne-koroški državni poslanec potrdil, da je dvojezična šola rešila južno državno mejo, da je predsednica posvetovanja Lola Solar izjavila, da so slovenske zahteve tako naravne, da o njih sploh ne bi bilo treba razmo-trivati, pa ostaja žalostno dejstvo, da koroški nacionalisti nočejo razumeti novega političnega položaja v Evropi in niti ne v Avstriji.
Toda spričo odporne sile slovenskega ljudstva na Koroškem se je že sedaj izkazalo, da bo to vprašanje končno treba reševati v duhu naravne pravičnosti in evropske solidarnosti.
NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20. LETI — NAŠ
1
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHA V NOVEM LETU PRI SKUPNIH PRIZADEVANJIH ZA DOBROBIT NAŠE NARODNE SKUPNOSTI ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, PRIJATELJEM, SODELAVCEM, ZAUPNIKOM IN ODBORNIKOM PO VSEH NAŠIH KRAJIH
PREDSEDSTVO
NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV
H

Stran 3
Slovenci v Italiji proslavili tridesetletnico samostojnega političnega nastopanja
V nedeljo, 18. decembra 1977, je Priredila Slovenska skupnost v deželnem avditoriju v Gorici posebno slavje ob 30-letnici samostojnega političnega delovanja primorskih Slovencev. Te slavnostne prireditve se je udeležila na povabilo Slovenske skupnosti tudi delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, drugi podpredsednik Mirko Sabotnik, osrednji tajnik Filip Warasch in član predsedstva Franc 'Vedenig. Med častnimi gosti je bil tudi župan mesta Gorice. Prireditvi so dali domači zbori z izvrstno podanimi pesmimi primeren okvir.
Vsi govorniki so poudarili velik Pomen in pomembno vlogo samostojnega političnega delovanja narodne skupnosti, kot ga je začela ^ta 1947 najprej na Goriškem in kaj kmalu tudi na Tržaškem Slovenska demokratska zveza, predhodnica današnje Slovenske skup-nosti. V težkih časih prvih let pod grožnjami političnih in idejnih nasprotnikov je ta slovenska politič-na organizacija vedno bolj uspeš-no in plodno nastopala v javnem ter upravnem življenju. Predstavila je svoje kandidate z znakom lipove vejice, ki je postala simbol sloven-
Ijevati hoče s politiko za obrambo slovenstva in demokracije ter vseh tistih vrednot, ki so zanje padli slovenski ljudje na Primorskem od kmečkih puntov do zmage nad fašizmom.
V svojem osrednjem govoru je deželni tajnik Slovenske skupnosti, deželni svetovalec dr. Drago Štoka opozoril tudi na obstoječe probleme in načrte za bodočnost, tako se bo treba prav po Osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo prizadevati za globalno zaščito Slovencev v Italiji, za boljšo ureditev šolskega vprašanja ter za ohranitev zemlje v rokah domači-nov-Slovencev.
Dr. Drago Štoka, ki zastopa Slovensko skupnost v deželnem svetu Furlanije-Julijske Benečije, je prav tako poudaril važnost povezave med Slovenci v zamejstvu in v SR Sloveniji. V tej zvezi je izrazil posebno zadovoljstvo nad obiskom delegacije SZDL Slovenije pod vodstvom njenega predsednika Mitje Ribičiča v začetku decembra pri Slovenski skupnosti.
Zelo dobro obiskana politična manifestacija v Gorici je bila brez dvoma dokaz, da gre Slovenska
skupnost notranje utrjena z dinamiko v nadaljnji politični boj, ker prihodnjo vigred bodo namreč spet deželne volitve. Z agilno mladinsko sekcijo, katere zastopnik je na proslavi zagovarjal odprtost organizacije do Slovencev ne glede na njihovo ideologijo, se obetajo Slovenski skupnosti uspehi tudi v bodočnosti.
© Dovolite, da pozdravim vašo © današnjo proslavo v imenu Na-© rodnega sveta koroških Sloven-© cev, poleg tega pa tudi v ime-© nu vseh tistih koroških Sloven-© cev, ki jim je ideja samostoj-© nega političnega nastopanja pri © srcu.
® Tudi koroški Slovenci smo si © v zadnjih letih oprijeli novih kva-© litet boja za naše narodnostne © pravice:
© Že pri občinskih volitvah leta © 1973 smo šli v volilni boj s pa-© rolo: „Zaupajmo v lastno moč!“ © Želi smo uspeh. Na deželno-© zborskih volitvah 1975 sicer © nismo dosegli mandata, v srcu
Po prireditvi so imeli člani delegacije Narodnega sveta možnost, da so se pri skupni večerji v družabni obliki pogovarjali z zastopniki Slovenske skupnosti. Ob tej priliki je osrednji tajnik Filip Wa-rasch izrazil željo po rednejši izmenjavi mnenj med Narodnim svetom in SSK, kar je bilo zelo pozitivno sprejeto.
© naših ljudi pa se je kljub temu © utrdila zavest, da smo na pravi © poti. S tem nismo izpovedali niti © pri občinskih, niti pri deželno-© zborskih volitvah, da smo p r o -© t i integraciji v družbo države, © v kateri živimo. To želim še po-© novno poudariti, kajti koroški © Slovenci se izrekamo odločno © proti vsaki izolaciji, v katero © nas hočejo potisniti naši na-© sprotniki. Prav tako odločno se © pa izrečem proti integraciji po-© sameznika. Taka integracija po-© meni v vsakem primeru, če ne © že v prvi, potem pa v drugi ge-© neraciji, sigurno asimilacijo. © Vsak zaveden pripadnik narod-
© ne skupnosti pa se mora boriti © proti asimilaciji! Ne smemo je © sami podpirati. Zato nam preo-© stane le integracija v družbo © kot skupina, ki ima lastne po-© glede na kulturno, gospodar-© sko, socialno in politično ustvar-© jalnost v državi. Prav ta model © vključevanja in soodločanja pa © terja od nas mnogo odgovorno-© sti in prizadevnega dela. Nudi © nam pa brez dvoma tudi edino © realno možnost, da se v obdob-© ju 20. stoletja obdržimo kot ne-© odvisna in samostojna narodna © manjšina.
© Alternativno rešitev, ki jo neka-© teri ponujajo, da bi morali vo-© diti osrednji organizaciji na Ko-© roškem narodnostni boj le z iz-© javami in demonstracijami, si-© cer pa se politično abstinirati, © moramo z vso odločnostjo od-© kloniti.
© Zamejski Slovenci smo za so-© delovanje z večinskim narodom, © smo za sodelovanje z demokra-© tičnimi silami v deželah, kjer ži-© vimo, pričakujemo pa, da nas © prav te demokratične sile pri-© znajo kot subjekt, pač kot part-© nerja, ki se hoče boriti za ohra-© nitev narodnostnih pravic v vseh © tistih institucijah in forumih, ki © jih ima na voljo družba, v ka-© teri živimo.
© Spoznali smo, da je bila pot, ki © smo jo začrtali pred tridesetimi © leti, pravilna: po tej poti mora-© mo naprej!
M. Sabotnik: Po samostojni poti naprej!
Slovenska stranka mora biti odprta na vse strani
Nagovor predsednika mladinske akcije Mirka Špacapana iz Gorice udeležencem proslave Slovenske skupnosti.
Dovolite, da ob tej slovesnosti spregovorimo tudi člani mladinske sekcije iz Goriškega. Mislimo, da je z današnjim dnem prvič po tridesetih letih tudi mladina dobila svojo besedo v SSk. In, dovolite mi, prav v tem vidimo ponoven korak naše stranke v svoji težnji po čim globljem zajemanju vseh plasti ljudstva v svoje vrste.
Govorimo v času, ko stopa mladina na vseh forumih javnega življenja prodorno v ospredje; danes nobena organizacija, ki hoče živeti in uspevati, ne more mimo važne mladinske komponente, ki je važna prav zato, ker prinaša s seboj nov duh, nov zagon, nove kritike, nove predloge. Če pa je tako, kje naj mladina najbolje izpove svoje navdušenje in svoj zagon, če ne ravno v naši slovenski politični stranki, ki stalno potrebuje svežega dotoka, da ne zamrzne in omrtvi v današnjem času, času hitrih sprememb in naglega dozorevanja.
Politična stranka mora biti vedno budna do vseh novih pojavov v družbi in jih mora kar
se da asimilirati, da ohrani stik s trenutno realnostjo. Stranka mora biti vedno prisotna, kjer se kaj novega dogaja; poseči mora v vse komponente javnega življenja in budno spremljati vsakdanjo problematiko. Kdo ji bo pri tem pripomogel, če ne ravno mladi, ki nove dogodke ne samo spremljajo, pač pa tudi vsak dan sproti doživljajo. Mladi so tisti, ki najbolj čutijo, kakšna je trenutna težnja v družbi, kam se usmerjajo trenutni cilji širših plasti ljudstva.
Nujno je torej, da stranka išče nasvete pri mladih, nujno je, da mladi svoje kritike in pripombe obrnejo v konstruktivnost in se strnejo s starejšimi v skupen boj za stalen stik s širšimi množicami.
Prav iz teh razlogov je prišla iz mladih vrst samih zamisel o ustanovitvi mladinske sekcije. Prepričani smo namreč, da bomo na ta način odgovorno nadaljevali in poglobili delo, ki se je začelo z globoko preobrazbo v naši stranki ob ustanovitvi SSk. Takrat so zvezne sile v stranki pokazale svoj smisel za realnost, ki so jo terjali časi in odločno stopile na dan. Danes smo jim za ta tvegan korak hvaležni, kajti takrat se je za SSk
začelo novo obdobje, ki je in bo vsekakor prineslo svoje sadove. Takrat je stranka zavzela določena politična stališča, ki jih je terjal čas in ki so jo zbudile iz otopelosti. Tu mislimo na načela ideološkega pluralizma, ki jih je tudi mladinska akcija sprejela za svoje in se z njimi ponosno predstavila javnosti. Mi hočemo mladim predstaviti SSk kot edino slovensko stranko, odprto vsem ideologijam ustavnega loka, ki ima svoje samostojno, nepogojeno, od drugih strank neodvisno politiko, in ki ima za svoj glavni cilj združiti vse Slovence ne glede na njihovo politično prepričanje.
Tako stališče nam daje gotovost, da je naše delovanje neoporečno in pripravljeno na vsako kritiko, tudi najnestrpnejšo
V tem prepričanju in s tem programom se obračamo do vseh mladih, da nam vsaj prisluhnejo, če že ne pomagajo; obenem pa se čutimo dolžni spomniti tudi tajništvo stranke, da v podobnem duhu načrtuje politično pot SSk, ki naj se Slovencem predstavlja kot vedno bolj kapilarno organizirana ter vedno bolj odprta vsem družbenim slojem.
Od popisa do taborišča
S prvo številko v novem letu bomo na tej strani Našega tednika pričeli z novo serijo— feljtonom —, ki obravnava težek položaj makedonske manjšine v Bolgariji. Napisal ga je znani urednik „Večer-nih novosti" iz Beograda, Milan Nikolič.
Pretresljivo je pričevanje vseh Makedoncev, s katerimi je govoril. Mnogi od njih so preživeli dolga leta, nekateri več kot pol življenja, v zaporih za politične zapornike, v koncentracijskih taboriščih, ali pa
so bili izgnani v druge predele Bolgarije.
Za nas koroške Slovence bo reportaža še posebej zanimiva, ko pa vemo, da avstrijska vlada vsepovsod — predvsem pred Organizacijo združenih narodov — tesno sodeluje z bolgarsko vlado, kadar se obravnava manjšinsko vprašanje v Avstriji ali Bolgariji. Na drugi strani pa prav s tem hočemo tudi mi izkazati solidarnost z zatiranimi manjšinami, pa naj živijo na zaho-hu ali vzhodu.
®kega samostojnega nastopanja in i® to še danes. Izvolila je svoje zastopnike v vse izvoljene svete, kjer so njeni predstavniki odločno zagovarjali slovenske pravice in preučevali italijansko večino o pozebi po pravičnem odnosu do Manjšine in po izglasovanju posebnih zakonov za njeno zaščito, ^išlo je do prvega zakona v ko-r'st slovenske manjšine, zakona za Ustanovitev slovenskih šol iz leta 1961. V deželnem merilu je nato ludi prišlo do izglasovanja raznih zakonskih osnutkov v korist Slo-v®ncev, in to vedno po zaslugi sionskega demokratičnega politič-r'e9a predstavništva.
. Slovenska skupnost je danes že rdno zakoreninjena politična stran-.a slovenske manjšine v Italiji in 16 pravzaprav edina slovenska poučna stranka v zamejstvu, nada-
Su
olv 6rWvULx-iJUv^ uDctvLr.
Poldi in Mirko — 3. nadaljevanje
4. V/os ot-o-r	, ,
n tu.«. Vo/k5qru^p*Kjti«.ti- i
YOr-	e/vu.	un (JLlA^r
Lit. flZr (Ut.
Votlvj/nrppt.^jckcu «J> A-l-ASlt.
Tor oL I r v * jj K. a/4 K a k t* t n.
ErivaZ^Ckuvr. vLvU)C £i*cX*l/~Uuv¥>
- /vV^Tbruuv
^ VOw CduoL CIuudL
Vol les g rv (*/» t a bt*‘ na h
du, 3uUjriSst^. cLer iV Btsl UAsoflicL.fr
u»jcL CdSfu^OCil
Uo^UrVvL-v^ , 0\ajOL	cL*~r<i
U«i.
Poldi in Mirko — 4. nadaljevanje
VVERNER BERG:
Ostali moram na kraju samem, obnavljati se moram od znotraj navzven
(Obisk v Bergovi galeriji v Pliberku)
Kmalu bodo mogli pozdraviti v Pliberški galeriji profesorja Wer-nerja Berga tridesettisočega obiskovalca, nam je v svojem pozdravu povedal mestni svetnik ravnatelj Vavti, ki skrbi tudi za galerijo. Preteklo nedeljo smo se namreč v lepem številu odzvali povabilu ZVEZE SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV na obisk razstave našega profesorja Berga v Pliberku. Obisk je bil brez dvoma edinstveno doživetje tudi za tiste, ki smo že večkrat obiskali galerijo; tokrat nas je vodil namreč umetnik sam in nam razlagal in komentiral svoje delo tako živahno in neposredno, da smo se mogli prav vživeti v ustvarjanje tega svetovno znanega in priznanega umetnika.
Prof. Berg živi zdaj že 47 let med nami in prodira, kot nam je to povedal, vedno globlje v bistvo našega človeka in našega prostora. „Cisto naravno je, da se priznam k tistim, ki predstavljajo vsebino mojega ustvarjanja," je poudaril prof. Berg in nadaljeval, da je »vidni izraz naroda navadni človek, kmetica z adrco pri božji službi, fant pri kegljanju, delavec zgodaj zjutraj na železniški postaji!"
Zato prof. Berg tudi odklanja „čar narodnih noš", ki niso naravne in so le nekak nakit, ki potvarja naravno izpoved našega lika, našega človeka. Tudi s folklornim nastopom naših društev se prof. Berg ne more sprijazniti. Navadni človek je zelo velik v svojem izrazu, svojem izžarevanju. To kažejo tudi slike, ki smo jih videli v gale-
riji. »Noben razum mi ne bi mogel tako dobro svetovati, kot me je vodil in pripeljal med Vas nek instinkt. Ta mi je pravil že v mojih zgodnjih letih, ko sem silil k umetnosti, da je bistvo umetnosti, da se jo zopet naveže na življenje. Da se mora najti oblika življenja, ki sama vsebuje svoj smisel." »Da sem se, 27-leten, znašel na Rutarjevi domačiji, je bila usoda ali bolje vrsta naključij. Podjuna, ki je ležala tedaj bolj ob strani tujskega prometa, (še danes nima peron za vlak v dvojezično ozemlje v Celovcu strehe), me je zajela s svojim nepopisljivim čarom. Nenavadni in nepopisljivi so se mi od vsega začetka zdeli tudi prebivalci tega prostora, koroški Slovenci, katerih bistvo še nisem našel nikjer opisano. Spet in spet me prevzame — prispodoba človekovega prastrahu — slika kmetice, ki moli: strma, resna in polna vdanosti. Pogosto se omamljen zazrem poln začudenja v to starodavno čudovito sliko in se čudim, da je ta izraz zatopljenosti resničen, da je to resničnost naših dni in nič muze-alno konserviranega."
ČESTITAMO!
Družini profesorja dr. Reginalda in Rozvite Vospernik v Podravljah se je rodil te dni kot tretji otrok sin.
Iskrenim čestitkam za ta veseli dogodek se pridružujeta tudi NSKS in NT.
Prof. Berg nam je pripovedoval mnogo anekdot iz svojega življenja, o nastanku slik in tudi o komentarjih k slikam. Tako je menda župnik izrazil pri polgedu na sliko »Sove" svoje zadoščenje nad dejstvom, da Berg tudi upodablja naše slovenske nune.
Svoj odnos do narave nam je umetnik razložil s citatom slavnega mojstra lesorezov Durerja: »Nara-
va je polna oblik. Kdor jih more iztrgati, ta jih ima."
Predsednik Zveze slovenskih izobražencev dr. Pavle Apovnik se je zahvalil profesorju Bergu za izvrstno vodstvo in mu podaril knjigo Haas-Stuhlpfarrer »Osterreich und seine Slovvenen", ki predstavlja tudi sliko koroških Slovencev, sliko nemškogovorečih kot nas slika tudi prof. Berg.
Zveza slovenskih izobražencev ima v svojem sporedu še nadaljnje podobne obiske umetnikov in že danes vabi vse prijatelje likovnega izražanja, da se udeležijo polnoštevilno prihodnje prireditve, ki jo bo naznanila po tednikih. F. K.
Advent v Škofičah
Tam, kjer si podajajo roko cerkev, šola in dom, je gotovo tudi blagoslov za družinsko življenje. Cerkev, potisnjena v holmec, me je privabila, da prisluhnem adventni pesmi, ki so jih izvajali šolarji pod vodstvom učiteljice Marice Tischler, melodije tamburašev pod vodstvom Dorice Sabot-nik in mešani oktet, na čelu mu je Aleš Schuster.
Božji hram se je napolnil, kar pomeni, da še vera ni umrla, ampak živi naprej. Ravnatelj ondotne ljudske šole, Roman Bergner, pa je za uvod v svečanost napravil primeren govor, nakar je sledila sv. maša, ki jo je daroval župnik Alojzij Nadrag v obeh jezikih.
Sveti maši so sledile pesmi kot strune angelov, pod obokom božjega hrama. Naj prvo otroški zbor, ki se seveda razlikuje od starejših, ki so peli v spremstvu tamburašev uglajeno in dovršeno. Vendar so mlada otroška grla privabila marsikateremu solze v oči, niso pa
bile to solze žalosti, temveč solze ginjenosti, ki nam povedo, da bo iz teh malčkov sčasoma kaj več.
Vsa ta adventna svečanost pa se je končala z večno lepo, nikdar obrabljeno pesmijo Sveta noč, blažena noč ... Ena v nemškem druga v slovenskem jeziku v spremstvu tamburašev, nakar se je ravnatelj zahvalil vsem, ki so po svoji moči prispevali tej verski svečanosti.
Tiste, ki se iz kakršnihkoli vzrokov niso mogli udeležiti te adventne svečanosti, pa povabimo za drugo leto.
Eden izmed mnogih
ČESTITAMO!
Pred kratkim je promovirala na dunajski univerzi za doktorico medicine ga. Slavka Marinka J a k e I j iz Celovca.
Iskreno čestitamo!
Sirom aus Karnlner VVasserkraft
MALTA	ANNABROCKE
Die Kraftvverksgruppe Malta (891.000 kW, 1.3 Milliard. kWh) liefert bereits Strom und wird 1978 vollendet sein. An der Drau wird 1981 mit dem Kraftvverk Anna-briicke das letzte Glied der Kraftvverkskette zvvischen Villach und der Staats-grenze in Betrieb gehen.
und sfeirischer Kohle
Das Dampfkraftvverk Voitsberg 3 mit die Stromproduktion aufnehmen und Million Tonnen Kohle beziehen.
Osterreich ische Draukraftwerke
AKTIENGESELLSCHAFT
KLAGENFURT
einer Leistung von 330.000 kW wird 1983 vom steirischen Kohlebergbau jahrlich 1
VOITSBERG 3
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Ker vsebuje sedanja številka 16 strani, bo izšla naslednja (1/78) šele 5. januarja 1978. Prav tako prosimo za razumevanje, da tokrat nismo mogli upoštevati vseh dopisov.
ŠENTJANŽ (Kulturni večer)
Na povabilo SRD v Šentjanžu je pripravil prof. Štefan P i n t e r zanimivo predavanje skioptičnih slik o njegovem bivanju v Sovjetski zvezi. V domači gostilni pri Tišlerju se je zbralo lepo število gostov, ki so se veselili tega domačega kulturnega večera. Po predavanju profesorja Pinterja je zapela Danica Čertov iz Slovenjega Plajberka nekaj pesmi, ki jih je deloma sama zložila, njena sestra Pepca pa je prebrala »Poldrugega Martina" Frana Milčinskega. Domačin Miha Pečnik ter Jozej Turk iz Svetne vasi sta citirala iz svojih pesnitev, ki obsegajo priložnostne, na-rodobudne in tudi »luštne" pesmi. Po programu smo še pozno v noč obsedeli pri domačem kramljanju o tem in onem.	F. K.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vas vljudno vabi na
27. Slovenski ples
ki bo v petek, 6. januarja 1978
v Delavski zbornici v Celovcu s pričetkom ob 20. uri.
Večerna slavnost in zabava naj nas združita vse iz Podjune, Roža in Zilje.
NEKATERI PLESI V CELOVCU 1978
5.	januarja: Ples visokošolcev (Koncertna dvorana).
6.	januarja: Slovenski ples (Delavska zbornica).
7.	januarja: Ples OVP mesta Celovec
(Koncertna dvorana).
12.	januarja: Ples združenja absolventov
1. zvezne gimnazije (Delavska zbornica).
13.	januarja: Ples skavtov (Kolpingova dvorana).
14.	januarja: Ples SPO (Koncertna dvorana).
20.	januarja: Ples trgovske akademije
(Delavska zbornica).
21.	januarja: Ples mesta Celovec (Koncertna dvorana). 26. januarja: Ples zvezne gimnazije za Slovence
(Delavska zbornica).
28. januarja: Koroški kmečki ples (Koncertna dvorana). 28. januarja: Ples policije (Delavska zbornica).
3. februarja: Ples pravnikov (Trgovska zbornica).
6. februarja: Ples muzične gimnazije (Koncertna dvorana).
11. februarja: Poštni ples (Delavska zbornica).
SPD »EDINOST" V PLIBERKU
prireja za smučarje (in seveda tudi za začetnike) SMUČARSKE DNEVE od 26. 12., do 30. 12. 1977, na Kopah pri Slovenj Gradcu. Ob zadostnem številu udeležencev močno znižana cena. Za tiste, ki ni' majo avta, bomo poskrbeli prevoz. Dnevna karta 70.— šil. Odhod iz Pliberka vsak dan ob 7. uri, prihod nazaj ob 17.30.
Interesenti naj se prijavijo na štev. 0 42 35 / 22 56.
Odbor
DRUŽABNI POPOLDAN
Prireditelj: SPD »Borovlje"
Kraj: Gostilna pri pošti v Borovljah Čas: na Štefanovo,
26. decembra 1977, ob 15. uri Za družbo bo skrbel društveni ansambel »Drava" in tamburaški zbor SPD »Jepa-Baško jezero" iz Loč.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »KOČNA" V SVEČAH vabi na pravljično igro v štirih dejanjih
„ PAVELČKOVA PIŠČALKA"
ki bo na Štefanovo, 26. 12. 1977, ob 14.30 pri ADAMU v Svečah. Nastopi tudi domači moški zbor.
Predavanje z diapozitivi:
„POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI"
Prireditelj: SPD »Danica" v Šentvidu v Podjuni.
Kraj: V novi cerkvi v št. Primožu Čas: Ponedeljek, 26. dec. (Stefanovo), ob 14. uri.
Predava: Kaplan Marko Jernej.
PLES NA ŠTEFANOVO
dne 26. decembra 1977, ob 19-30 pri šoštarju v Globasnici.
Igrajo: »Fantje iz Podjune"
ŠPORTNO DRUŠTVO V SELAH bo v nedeljo, 1. januarja 1978, ob
11.00	uri v farni dvorani priredilo pod pokroviteljstvom Slovenske športne zveze v Celovcu
MEDNARODNI NOVOLETNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
V	Selah se bo za Novo leto tekmovalo v 3 skupinah.
V	skupini A bodo tekmovali igralci (tisti, ki že tekmujejo v prvenstvih), v skupini B bodo nastopali moški začetniki in igralci, ki ne nastopa' jo v koroškem prvenstvu, v skupini C pa bodo igrala vsa dekleta. Prijave se pošljejo do 30. 12. 1977 (z oznako A, B ali C) na naslov. Mirko Oraže, Sele-Cerkev 7, 9170 Borovlje.
Izžrebanje tekmovalcev bo 30. 12. 1977 zvečer ob 20.00 uri. Prijavnina znaša 20.— šilingov.
Igra se po izločilnem sistemu. Za zmagovalce so pripravljene lep® nagrade.
SPD „JEPA-BAŠKO JEZERO"
vabi na predvajanje slovenskega filma
„KAPLAN MARTIN ČEDERMAC"
v četrtek, 5. 1. 1977, ob 19.30 pri Pušniku v Ratenčah. Film predvaja SPZ iz Celovca.
NOVOLETNI KONCERT Prireditelj: SPD »Danica" v Šentvidu v Podjuni
Kraj: Pri Voglu v Šentprimožu. Čas: Nedelja, 1. januarja 1978, ob 14.30 uri
Sodeluje: Mešani zbor SPD »DANICA"
Stefan Marktl - 80-letnik
Dne 23. decembra bo dopolnil osemdeset let ta naš najbolj na-rodno zavedni Slovenec na Gorenjah. Rodil se je pri Rebaldiju v Bregu nad Šmiklavžem. Imeli so fflalo kmetijo in še dodatno zaslu-ževali s tesarstvom. Eden od sinov, Miko, je postal duhovnik, hčerka se je omožila, doma pa je po prvi svetovni vojni prevzel sin Stefan, Oaš jubilant. Že kot mladenič se je skupno z bratom študentom zelo trudil za vzbujanje narodne zavednosti. Bil je član Izobraževalnega društva za Rudo, Šentpeter in okolico. V tem društvu sta se spoznala z Angelo Rozencopf in se pozneje vzela. Pred dobrimi štirimi lati sta praznovala zlato poroko, ^akon je bil srečen, osemnajstkrat so imeli krst pri hiši. Žena je bila izredno zdrava in delavna. Kljub številnim otrokom je imela v domu vedno snažno in vse v redu. To je potrdil tudi učitelj llaunig, ki so ga nacisti poslali k hiši pogledat, če je Marktl vreden prejemati °troško podporo. Takrat je o tem °dločala stranka. Marktl je podporo dobil, čeravno da svoje na-
rodnosti ni skrival in še druge k njeni zvestobi nagovarjal. Vendar jim je bil trn v peti in so ga leta 1942 s celo družino izselili. Odpeljali so jih najprej v Žrelec in pripravljali za prevoz v Nemčijo. Med čakanjem na odhod je Stefan sam napisal prošnjo za izvzetje iz nameravane izselitve. Navedel je v njej, da tudi on ni ovadil učitelja, ko ga je zalotil pri ilegalnem udejstvovanju. To so preverili in prošnji ugodili. Pripeljali so jih spet nazaj.
Zena mu je živela nato še do letošnje jeseni, ko ga je sedemin-sedemdesetletna zapustila.
Kot oče številne družine je bil med vojno doma, vendar so mu stregli po življenju. Ko je nekoč delal na svojem polju, so začele žvižgati krogle mimo njegovih ušes. Ustrelili bi ga bili in potem potisnili krivdo na partizane, ki so nedaleč od tam prihajali čez Dravo. V krajevnem šolskem svetu mu je nekoč nek sosvetnik grozil z nožem. A Marktl se ni dal oplašiti. Po vojni je spet dvignil zastavo in zbiral na Gorenčah preostale Slo-
vence. Vsem je posredoval »Koroško Kroniko", da so jo brali, nagovarjal jih je k naročilu Mohorjevih knjig. Vedel je, da brez tiskane besede in povezave s slovensko kulturo človeka kmalu omrežijo vplivi tujih medijev, ki jih je vedno več okoli nas. Vesel je bil dvojezičnega pouka na šoli in ko so ga ukinili, je vedno prigovarjal staršem, naj otroke zopet prijavijo k pouku slovenščine. Več jezikov znaš, več veljaš!
Kandidiral je v občinski odbor in bil tudi izvoljen. Že leta 1950 je stavil tamkaj predlog, naj občina Ruda ne čaka na odredbo, naj kar sama napravi dvojezične table in kažipota.
Bil je izvoljen v krajevni kmečki svet in dobil skoraj toliko glasov kot nasprotnik od Bauernbunda. Izvolili so ga tudi v okrajno Kmetijsko zbornico Velikovec, kjer se je krepko potegoval za enakopravnost Slovencev.
Od vsega začetka je bil član in odbornik Narodnega sveta koroških Slovencev. Ko je še vozil kmečke proizvode na celovški trg, se je vselej oglasil tudi v Mohorjevi. Bil je priden dopisnik Našega tednika. Prisrčna mu hvala za vse.
.■.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v:
Spored
božje službe za slovenske vernike v Celovcu
V	KAPELI SLOMŠKOVEGA DOMA (MOHORJEVA):
Sobota, 24. 12. SVETI VEČER: Ob 10. uri zvečer slovesna polnočnica.
Nedelja, 25. 12. SVETI DAN: Ob 9. uri dnevna sv. maša.
Ponedeljek, 26. 12. SV. ŠTEFAN: Ob 9. uri sv. maša.
Nedelja, 1.1. 1978. NOVO LETO: Ob 9. uri sv. maša.
Petek, 6. 1. 1978. PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA: Ob 9. uri sv. maša.
V	PROVINCIALNI KAPELI:
Sobota, 24. 12. Ta dan je v tej kapeli (Viktringer Ring 19) celodnevno češčenje; zjutraj ob 7. uri prva sv. maša; ob 8. uri in 9.30 še dve sv. maši
Nedelja, 25. 12. in vse druge nedelje in zapovedane praznike je sv. maša ob pol 8. uri zjutraj.
VERNIKI IZ CELOVCA IN OKOLICE K BOŽJIM SLUŽBAM ISKRENO VABLJENI. PRILOŽNOST ZA SPOVED JE VEDNO PRED BOŽJO SLUŽBO.
Kmečka gospodarska zadruga v Pliberku išče vajenca Iz okolice Pliberk. Nastop takoj.
WVLVWJV.VUWWVyVWWW1
Otroški koncert v Sentprimožu
V	nedeljo, 18. decembra, se je zbralo v lepi farni cerkvi v Sentprimožu nad 100 otrok Iz raznih far Podjune. Prišli so, da bi s petjem Marijinih, adventnih in božičnih pesmi posredovali poslušalcem adventno in božično vzdušje, kot ga najpreprosteje in najprist-neje doživlja otrok.
V	pozdrav so ubrano zapeli domačini, otroci iz Šentvida, pod vodstvom Danice Kežar. Izbrane pesmi „V viharni noči", »Tihi večer" in »Pastirčeki" so spremljali s kitarami. Župnik iz Kazaz, Florijan Zergoj, je zbral za svoj zborček osem deklet; zapele so »Hitimo k božji Materi", »Zdaj razsvetljena je noč" in »Zvonovi zvonijo".
Sledili so Pliberčani. »Kako si lepa, o Marija" so zapeli uvodoma. Prav za ta nastop jim je Milka Hartmanova napisala adventno recitacijo, ki sta jo lepo podala fantek in deklica. Ker je v skupini tudi nekaj nemških otrok, so zapeli še »Ja, wenn der Herr einst wie-derkommt", k božični »Tamle na slamci" pa so pripravili prizorček.
Dobro je pripravila na koncert otroke iz Sentlipša učiteljica Pepca Weiss. Začeli so z angleško »Ave Maria", sledila je »Zdaj razsvetljena je noč“ in božična »Le gor, le gor sprebudte se“. Skupina iz Slovenjega Plajberka je bila sicer majhna, a pripravila je res lep zaključek sporeda. Tretješolka Danica Čertov, ki je petje spremljala s kitaro, je skupino tudi vodila. Harmonično in korajžno so zapele »Ena zvezda zasveti se“, »Pastirček" in »Slava Mariji".
Otroci iz Železne Kaple sicer niso nastopili kot zborček, a prevzeli so povezavo, ki so jo zelo dobro pripravili. Med nastopi posameznih skupin so mali in najmlajši recitirali adventne in božične pesmice, ki jih je z njimi naštudiral kaplan Poldej Zunder.
Po cerkvi je zadonela še skupna pesem »Vi oblaki ga rosite", nato pa je domači župnik Krištof podelil navzočim blagoslov.
SMUČARSKI TEČAJ SLOVENSKE ŠPORTNE ZVEZE
Slovenska športna zveza bo priredila v zimskih semestralkah na Voglu (1540 m) enotedenski smučarski tečaj. Tečaj bo trajal od nedelje, 12. februarja, do sobote, 18. februarja 1978.
Interesenti naj se javijo najkasneje do 13. januarja 1978 tako, da pre-nakažejo na konto Slovenske športne zveze (2911) pri Posojilnici Celovec (4478.030) prijavnino v znesku 400.— šilingov; ta znesek bomo upoštevali pri plačilu. V primeru brezvzročne odsotnosti prijav-Ijenca bo znesek zapadel.
FARNA MLADINA V PLIBERKU
vabi na igro
HČI MESTNEGA SODNIKA
ki bo na Štefanovo, 26. 12. 1977, ob 19.30 v farni dvorani v Pliberku.
Prisrčno vabljeni!
IGRA: „CVRČEK ZA PEČJO" Prireditelj: KPD »Planina" v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: na Štefanovo, 26. 12. 1977, ob 13.30
DSP SELE vabi na SELSKI PLES
ki bo na Štefanovo, 26. 12. 1977, ob 18.00 uri v farni dvorani v Selah
Krajevni odbor ZSIVT Škocijan
prireja
PLESNI TEČAJ
Interesenti naj se prijavijo pri Milanu VVutteju in Danici Kežar. Prvi tečaj bo v soboto, 7. januarja 1978, ob 16. uri pri Urank-Wutteju na Veselah.
ZANIMIVOSTI IZ JUŽNE AMERIKE (Bolivija, Peru, —
2. del)
Prireditelj: SPD »Danica" in Katoliška prosveta
Čas: 26. dec. 1977, ob 14.30 uri Kraj: Dvorana pod farno cerkvijo v Sentprimožu
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
vabi v ponedeljek, 26. 12. 1977 na
ŠAHOVSKI TURNIR
pri šoštarju v Globasnici, s pričetkom ob 8.30.
Občinska seja ...
(Nadaljevanje s 1. strani) uspehom. Janez Hudi od Volilne skupnosti je zaključno rekel, da ta uspeh, katerega so dosegli, temelji samo na tem, da so vse tri stranke skupno zastopale interese vseh občanov in da niso iskale vsaka posamič svoj politični profit. Posebno pa se je še zahvalil tudi vodji svoje frakcije Alojzu Gregoriču za iniciativo, da se naj gremo pogajat in da je pri pogajanjih celotno stvar zelo taktno vedel, tako da se je z podpisom predpogodbe zaključil ta problem v zadovoljstvo obeh pogodbenih partnerjev. Izrekel pa je tudi upanje, da bi si ta prvi vidni uspeh, po dolgoletnih mudnih pogajanjih tudi pozitivno prenesel v javnost in izkazal za turizem v Globasnici. S to točko je bila zaključena občinska seja in kot že običajno je tudi letos povabil župan občine odbornike na božičnico, ki je bila tokrat pri Šoštarju.
Skupščina občine „Novo mesto"
želi vsem koroškim Slovencem, predvsem bralcem slovenskega tiska, srečno in uspešno novo leto
1978

Osel za jaslice
Častitljivi župnik Martin se je že desetič počehljal po glavi s svojo zagorelo roko, močno, pravo roko gorskega kmeta, vendar tako polno utehe v toplem stisku onim, ki so zapuščali to podzemeljsko življenje. Tako čebljanje je bilo pri njem vedno znamenje največje zadrege.
Tomaž se je pa le ojunačil in je izkašljal:
„Boste videli, da bomo našli izhod."
„Oh, kakšnega neki?" Župnik je dvignil glavo.
„Dobro,“ je vnovič zakašljal mo-žiček, suh in zagorel kot rozga. „Dalo bi se morda videti pri Gašperju."
„Kaj? Pri Gašperju? Ali si znorel?"
Tomaž je pa le plašno skomignil z rameni.
„Tako vam povem, gospod župnik. Saj vidite, da nimamo izbire. Slednjič so pa vse živali od Boga in niso odgovorne za to, kar počno ljudje."
„Res, res!" je brundal župnik. „Toda Gašper... Oh, saj ni mogoče!"
In pri poslednjem čehljaju po svoji plešasti glavi je začel župnik zaskrbljen korakati z velikimi hribovskimi koraki po sobi.
Tomaž mu je sledil z nekoliko zlobnim pogledom in dejal skoro hudobno:
„Boste že videli, še sami pridete na moje..."
Povedati je treba, da je bilo teden dni pred Božičem. Dobro rejene gosi so že čakale na svoje žrtvovanje. Janže je že nosil po hišah zelene smolaste smrečice, ki jih je nasekal v planini. Nosil jih je na hrbtu in pri svojem veselem smehu kazal zobe mladega volka. In po hribovskih grapah je bril že mrzli prazniški veter.
Po vseh domovih se je že naseljevala radost. Bližal se je sveti večer, ko bodo vsa razsvetljena okna pozdravljala blesketajoče se nebo.
Petnajst let je gospod Martin že pasel tristo duš, ki so naseljevale Zabrdo. V gorski globeli je bilo s svojimi rdečkastimi strehami podobno gnezdu ogromne ptice.
Skromni domovi so bili nakopičeni okoli vitkega zvonika, utopljenega sredi zelenih borov.
Ah! Ves srečen je bil dobri božji služabnik v svojem rojstnem selu sredi svojih ovčic, ki so rade poslušale njegove nedeljske pridige.
Posvečal jim je pa prav res tudi vse svoje prijateljstvo, vse in vsem. Že ob jutranji zori je bil na nogah. Lazil je po gorskih stezah, po katerih njegov motor ni mogel plezati, da je donašal zdravila in tolažbo tudi v osamljene planinske koče.
Zabrdo je imelo pa tudi poseben običaj, ki ga je skrbno varovalo. In ravno ta običaj je povzročal sedaj gospodu Martinu toliko skrbi. Vsako leto so namreč vsi enako nestrpno pričakovali jaslic. Toda to niso bile nobene navadne jaslice s pastirci iz papirja ali iz pobarvanega mavca. To je bila prava, resnična živa slika, z Devico v modrem pajčolanu, sklonjeno nad zibeljo, v kateri je počival resnični Jezušček in mahal s svojimi ročicami v vonju sveže slame. In seveda sveti Jožef s ponosnim obrazom in sijem iz pozlačenega papirja okoli glave, ki si ga je včasih naskrivaj popravil s prstom. In za njim je stal vol, miren in pameten ob polnih jaslih dišečega sena, nasproti njemu pa osel, tako pohleven in potrpežljiv, kot da razume vlogo, ki jo igra. Dolgo let je dostojanstveno opravljal to službo Marjanin osel, a lepega dne mu je ob zadnji trgatvi padlo v glavo, da je poginil.
„Bil je že tako star," se je cmerila Marjana, kateri je pomenjal osel vse premoženje.
Prvi hip res niso mislili na posledice te smrti, toda okoli Božiča je šinila župniku Martinu nenadoma v glavo misel, kaj bo z božičnim oslom. Po maši je zato odhitel k Tomažu, svojemu cerkovniku.
„Hej, Tomaž! Kako bo pa letos z oslom za jaslice?"
Tomaž je zavil najprej eno roko, zatem drugo in mečkal vejico, zataknjeno za svoj klobuk.
„Res ne vem kako, gospod župnik, res ne vem ..."
„Ne veš! Ne veš... Glej, da ga najdeš."
Cerkovnik se je potrkal na čelo:
„Lisec, tisti iz Laz."
Župnika je kar pičilo.
„Lisec! Tista trma! Saj bi nam lahko Jezuščka še umoril, če bi mu padlo v bučo ... dovolj hudoben je. Ne, ne, to ni mogoče!"
„Res, ta bi ne bil posebno dober ... niti pomislil nisem na to ... “
Zdajci se je pa zjasnilo Tomaževo lice in zmagoslavno je imenoval Gašperjevo ime.
„Ali misliš tistega klateža, kon-trabantarja?"
„Ne zamerite, gospod župnik, Gašper morda res ni kaj prida, toda njegov osel tega ni kriv. In potem," je še pristavil, „Gašper morda tudi ni tako slab, kot govore ... Končno pa sploh nimamo nobene izbire: njegov osel — ali pa ostanemo brez jaslic."
Župnik je sklonil glavo in molčal. Tomaž je bil pa prepričan, da je uganil pravo.
Raskava župnikova roka je počasi pogladila svetlo plešo; potem je pa obstalo njegovo oko na cerkovniku.
„Prav imaš, Tomaž! Gašperjev osel ni kriv, če je njegov gospodar malopridnež." Kar nekako oddahnil se je, vendar je še vprašal:
„Kaj pa, ali je dovolj krotka ta žival?"
„0, kar se tega tiče, je prava ovčica: miren, ubogljiv; brez najmanjše skrbi bi ga lahko pustili ob Jezuščku."
„Prav! Prav!" je mrmral sveti mož. „Pa se torej kar dogovori z Gašperjem."
„Dobro, lahko se zanesete name," se je smehljal cerkovnik, ki je dobro poznal vzrok župnikovega pomisleka proti Gašperju.
Župnikovo nezaupanje je tičalo v tem, da je izvrševal Gašper malo priporočljiv poklic tihotapca; temu so se pridruževali še pijanstvo in druge pregrehe, a za nameček se je še norčeval iz orožnikov in financerjev. Toda imel je sivo-bele-ga osla, ki mu je ponižno prenašal blago po planinskih stezah. To je bil vzrok, da je bilo zabrdskemu župniku nekoliko zoprno sprejeti osla takega zanikrnega gospodarja.
Na večer se je torej Tomaž podal h Gašperju. Opravil je hitro in zadovoljen šel javit župniku.
„Ali si dobil osla?" ga je vprašal.
„Seveda, gospod župnik. Privedel ga bo prav za jaslice."
Župniku se je odvalil težak kamen od srca.
„Dobro, dobro, Tomaž! Torej smo rešeni."
Zadeva je bila urejena in ni mu bilo treba več beliti si glave z njo.
V	razsvetljeni cerkvi je Tomaž ravno končeval slamnati nadstrešek pri votlini pod korom za jaslice. Mati božja v svoji lepi dolgi obleki je bila že tam in enako dostojanstveni sveti Jožef. Tudi mali Jezušček je pravkar popil svojo steklenico mleka in sladko zaspal v toplem slamnatem gnezdecu. Privedli so vola, katerega je tolika svetloba nekoliko omamila. Končno je pristopical še sivi osliček ter zavzel svoje mesto. S svojimi velikimi očmi in tenkimi nogami je bil videti prav krotak in pošten, pravi osliček za jaslice.
V	zasneženo pokrajino je udarila enajsta ura; Tomaž je začel zvoniti. Kako radostno je nocoj donelo božično zvonjenje in vabilo vse k službi božji. „Pridite! Pridite!" so veselo peli zvonovi. „Rodil se bo Jezušček. Srečne božične praznike vsem!..."
Kmalu so prispeli prvi verniki, otepli svoje zasnežene kožuhe in se stlačili v klopi.
Majhna cerkvica se je naglo napolnila. Prihitela je vsa vas in vse oči so se obračale v kot, kjer so bile postavljene jaslice, prav take kot vsako leto, skrivnostno razsvetljene od trepetajočih plamenov velikih sveč.
Dobri župnik je začel maševati. Vse je šlo dobro in nihče ni mogel slutiti kake nezgode.
Župnik je dospel do povzdigovanja in strežnik je zazvončkljal... tin-tin — tin-tin! V tej zbranosti so se dolgi osličevi uhlji sumljivo napeli.
Tin-tin — tin-tin, je vnovič zapel strežnikov zvonček.
To pot se je dvignila vsa osle-tova glava in ves se je stresel. Beli gobec, dolgi uhlji in njegove velike oči so se obrnile proti Tomažu. Oh, zakaj je moral strežnik za-zvončkljati še tretjič?
Kajti tedaj je osel zacepetal s svojimi tenkimi nogami, okrenil glavo, dvignil rep, na široko odprl svoj gobec in pokazal svoje dolge zobe.
Toda Gospod je ljubil svojega služabnika in mu dal za angela varuha svetega Jožefa, to se pravi Štefana, ki ni nič kaj zaupal osletu. V hipu je bistro opazil čudno dol-gouheževo vznemirjenje. Kakšna nesreča, če bi začel rigati! Vrli mož je hitro, a tiho zgrabil in mu stiskal... stiskal čeljusti, da bi si bil kmalu polomil prste.
Zvonček je utihnil in klečeči verniki niso niti opazili majhne dra-
me, ki se je bila odigravala komaj kak meter od njih. Samo Tomažu preteča nesreča ni ušla in ves prebledel in tresoč se je hitro pririnil do votline Štefanu na pomoč. Šele cerkovniku se je posrečilo, da je pomiril osletov gobec in uhlje in da je žival zopet ponižno pobesila svojo sivo glavo.
„0h, prekleti osel," je šepetal Štefan ves zasopljen. „Pravi vrag tiči v njem
Tomaž pa ni odgovoril ničesar-O, on je pa prav dobro vedel, kaj se je bilo pripetilo, a tega seveda ni povedal. Ali si morete le misliti, da bi bil mogel dobremu župniku j Martinu priznati, da je tudi on Gašperjev tihotapski sokrivec? Ali mislite, da bi bil povedal svetemu možu in Štefanu, najbolj poštenemu kovaču tega sveta, na kakšen način je prihajalo tihotapsko blago v mežnarijo, ki je služila Gašperju za nekako skladišče? Kako bi bil vendar mogel povedati, ne da bi v očeh teh dveh poštenjakov zapravil ves svoj ugled; da je dogovorjene dneve zvonček Gašperju javljal, da je vse varno in da je osle odgovarjalo z obzirnim i-ha-iha. O, hudomušni osel je dobro poznal ta zvonček in glejte, zato je zvesta žival tudi hotela javiti svoj srečni prihod, čim je zaslišala zvončkljanje.
Božja služba se je končala z lepo božično pesmijo in vsi so se vračali na svoje domove v blaženem svetonočnem razpoloženju-Le Tomaž je še ostal pri župniku, ki je slačil cerkveno oblačilo.
»Povej mi, Tomaž, kaj je bilo z oslom ob povzidgovanju?"
Cerkovnik je ostal nem, ves presunjen od razburjenja. Župnik je to opazil. Moj Bog, v mislih se je gotovo priporočal vsem svetnikom v nebesih.
„Ah!“ je zopet povzel častitljivi duhovnik, zmajujoč z glavo, »vidim, da sem kriv, ker smo si izposodili osla od takega človeka. Prav gotovo mi je hotelo božje Dete pokazati, da noče nečistega diha Gašperjevega osla. Ta človek tudi nima nobene vere!"
Tomaž se je kar oddahnil... saj je ostala njegova skrivnost dobro zavarovana. Resnico sta poznala samo on in osel...
Kar se pa tiče dobrega gospoda Martina, je po vseh teh dogodlja-jih sklenil, da bodo ostale prihodnja leta jaslice pač brez oslička-
Darujte za
tis kovni sklad
■■■■■.W.V.,.V.,.V.V.V1V.V.,.,,V.VJ,/.V.V.V.,^V.VAV/A,1W.W.V,WWt\W//.V,WWV.V.,.WAV,,.V.V.WAV.V.*.V.,.W.,.W.V.,.,.V.,.V.,.,.,.V.,.,.,.,.V.,AV.,lAi,>'
DR. IVO ŠORLI:	-|4
VEČNE VEZI
POVEST
VAVVAV.V.V.V.V.V.V.V.-.V.V.V.V.V/.VAV.V.'
Spomnil se je, da je že o žsnah treh svojih znancev čul pripovedovati nekako isto povest. Da so se možem uprle in niso hotele z njimi. In tudi te so bile Slovenke. (Saj tisti redki, ki so bili zvezani z Italijankami, so skoraj vsi nemo sklonili glave.) No, glej: on se s tem »pojavom" takrat niti za hip ni bil pobavil — tako »naravno" se mu je zdelo ravnanje teh žensk. In kakor je opazil pri drugih ljudeh, tudi njim. Ne morejo pač! so jih kratko opravičili. Kvečjemu, da so obžalovali tovariše, ki so tako morali tujcu izročiti na milost in nemilost svoje usode in zapreti sladkim vabam in nadam srce.
Toda zdaj je to usodno vprašanje v vsej svoji krutosti stopilo pred njega samega! Zdaj se je hotel ob tej fatalni čeri razbiti njegov lasten čoln!
V čudni dalji je iskal obraz svoje žene. »Alma! Torej — tujka, popolnoma tujka pravzaprav? In vendar..."
Da, kakšno je v bistvu to-le razmerje med možem in ženo? Ali v teh odnosih ni naposled nekaj — nenaravnega? Zvezala sta se bila prav gotovo na življenje in smrt; toda ali ni vse to vendar samo bolj — zunanje? Kako vse drugačna je vez med otrokom in starši! Ali je vendar samo kri tisto, kar tvori to že nadnaravno skupnost? Saj se do-
godi, da odpade dete od roditeljev in celo narobe, toda to ves svet občuti kot udarec naturi sami v obraz. Tu pa bo ta ali oni samo z glavo zmajal, poreče: »Tudi — Alma? Tega ne bi bil pričakoval!" in opravljeno, odpravljeno bo...
Opravljeno tudi zanj? Da, če hoče trezno soditi tudi! Posebno, ko mu je ona tu v teh vrstah tako hladno povedala, da ga pravzaprav sploh nikoli ni ljubila.
In on njo? Mislil pač je, to je res. Toda če si tudi sam popolnoma trezno pogleda v srce: ali ni bilo vse tisto nagnjenje do te ženske — potem ko je izžarela mlada vzhičenost vsaj — vendar-le v prvi vrsti čut nekakega »medsebojnega zavarovanja proti vsemu drugemu na svetu", proti vsej več ali manj sovražni okolici, a v drugem redu zavest dolžnosti, da skrbi za to bitje z vsem, kar mu je treba in še več; da, naravnost nuja, da jo čim bolj ogradi proti vsem neprilikam — že zato, da se bo tudi ona čutila še najbolj varno ob tebi. In potem, hm, tudi navada... navada, da nekam prideš, kjer je takrat še najbolj toplo in prijetno, kadar sune trdo zunanje življenje vate ...
O, zdaj občuti že kar jasno, koliko je bilo prevare, samoprevare v vsem tem! Zdaj, ko so padle vse koprene, ko sije skozi razbito okno tako strašno trezen dan ... zdaj, ko je — »čar razdrt" ...
Toda za to danes v glavnem niti ne gre! je tu stresel z glavo. Gre predvsem za to, ali naj ji verjamem, da „ne more". To je: ali naj se dam preveriti, da je vzrok njenemu neverjetnemu umikanju in odmikanju — samo ta prav gotovo že nezdrava njena ljubezen do »rodne grude".
Kakor nehote je spet preletel njeno pismo in oči so se mu ustavile pri stavku: »Zame je gotovo, da potem lju-
bezni — tiste, ki zasluži to visoko in hkrati strašno ime in ki jo sedaj slutim, sploh ni bilo."
Kaj naj pa to pomeni? Da je vendar še nekaj drugeg3 v ozadju? To je, da je v ozadju prav ta — prekleti človek?
In vendar na drugem mestu pravi, da »do te ure še ni kriva"! Torej se tudi tu šele opoteka? Se še ustavlja vročemu prigovarjanju vročega južnjaka? Se še pomišlj3, pograbiti »tisto bilko, za katero pograbi človek, ko se P°' taplja"?
Ali morda vzrok, da se »bori", »še vedno bori", samo ta, ker jo je sram, da bi si že po tako kratkem času moral3 sama sebi očitati najnižje nagone — ona, ki si je vedno ugajala celo v nekaki često kar pretirani sramežljivosti? ■ ■' Vprašanje je kajpak, ali se ji bo ta brzda potrebna zdel3 tudi pri ljubimcu? ...
»Ah, kaj pomaga vse premišljevanje!" je nenadom3 planil na noge. »Treba bo biti pač mož!" je vzdihnil. ,če' prav je mož biti včasih tako neznansko težko in bridko!
XXV.
Kocjančič je že vedel, da prihaja Marega iz sodišč3 nekako ob petih popoldne in je šel tja, da ga počaka.
Svetnik je res kmalu počasi in umerjeno prikorakal ter si spotoma po svoji stari značilni navadi zvijal cigareto-Ko je zagledal novega prijatelja, se mu je lepi, še nenavadno mladi obraz resnično razjasnil in dotaknivši se kl° buka je zagrmel svoj krepki »Zdravo!"
»Ti, ali bi bil za to, da napraviva par korakov?" ga ie povabil Kocjančič. »Dan je tako lep in vse po pomlad' diši!"
(Dalje prihodnjih
Mirko kumer-črčej:
(10. nadaljevanje)
Moje drugo potovanje po Nemčiji
Medtem, ko sva z vrta uživala lep razgled na mesto in okolico, ie žena pripravila imenitno kosilo. Zelo mi je teknilo in sem kuharico tudi primerno pohvalil. Ko je za frenutek odšla v kuhinjo, mi je dejal Thomas: Jaz pa nimam nobenega okusa več. Vsaka jed se mi zdi enaka, kot bi imel v ustih kako prst. Jem sicer, da živim, a ničesar ni več dobro.
Tolažil sem ga, da je to najbrž °d kapljic, ki jih uživa. Če mu te °dstranijo bolečine, vplivajo najbrž tudi na čut okusa. Če ne bo hel več bolečin, se mu bo tudi °kus povrnil.
Kosilo je bilo izdatno. Po njem sva šla oba počivat, žena pa je Pospravila posodo. Počivališče je 'hnel v vrtni lopici, okrašeni z bujnimi raznovrstnimi cvetlicami. Pod senčno streho sta bili dve oblazinjeni ležišči s premakljivim vzglavjem In vznožjem. Poleg je stala še Pisana gugalnica. Izgledalo je kot kje v Indiji Koromandiji, posebno če tedaj, ko je pritisnil na gumb 'n s tem vključil vodomet, ki je z več curki metal vodo v zrak, da je Phjetno žuboreč padala nazaj v kamnito korito. Kako lepo bi imel Pe svoj življenjski večer, če bi bil Zdrav, tako pa z vsem udobjem ni-Pna nobenega veselja.
»Starost sem si vse drugače ^ato pa tiho obležal na počivalni-Uedstavljal," je žalostno vzkliknil, ku in gledal v oblake. Čez nekaj ^sa je začel pripovedovati o svoji bčerki, edinki. Imela je podobne pPosobnosti kot on. Zato jo je izučil za urarko. Bilo je redkost, da k' se deklica učila tega rokodel-
stva. V celi Nordrhein Westfaliji sta bila pripuščena k izpitom le dva urarska vajenca. Od nju je bila ena njegova hčerka. Oparvila je izpit z dobrim uspehom in nato delala nekaj časa doma. Šla pa je tudi na „tuje“, v sosedno mesto, kjer je spoznala mladeniča, čigar starši so imeli veliko prodajalno optičnih predmetov. Zaljubila sta se in vzela. Imata že dvoje otrok, fantka in deklico. Fantek kaže močno rokodelske sposobnosti in bi bil primeren za urarja ali optikarja.
Deklica pa je še premajhna, da bi jo mogel na sposobnosti ocenjevati. „Ta dva otroka zelo ljubim. V nju bodo živele moje lastnosti dalje," je zamišljeno menil.
„Zato pa svoji hčerki in njenim otrokom posvečam še sedaj v bolezni vse moje moči in sposobnosti. Izdelujem zanje ladje v miniaturi in sicer holandske jadrnice iz 18. stoletja. V muzeju pomorstva sem dal odslikati načrte teh fregat in sedaj jih delam v merilu 1:100. Naredil sem jih že tri, četrto pa imam v delu."
Prijel me je za roko, me povedel v svojo delavnico in mi kazal izdelovanje teh ladij. Take preciznosti ne bi bil pričakoval. Trup ladje je naredil iz rdečega češnjevega lesa, postavil jambore in nanje vstavil jadra. Pa ne šablonsko, ampak tako, da je vse delovalo. Z vsemi škripci in vretenami. Ker so tudi ti pripomočki bili stokrat manjši kot v resnici, je bilo treba delčke narediti tako majhne kot kolesa od žepnih ur. In teh je bilo na stotine. Vsako vrsto je imel spravljeno v posebnem predalu. Vse je
izdelal na mali stružnici (Dreh-bank), ki jo je svojčas uporabljal v urarstvu. Ko sem vse to videl, sem razumel, da potrebuje za gradnjo in opremo ene ladje pol leta. Dela največ ponoči, kadar ne more spati. Pri tem delu pozabi na bolečine v črevesju.
Že dovršene ladje je krstil na imena svojih najbližnjih:	Svoje
hčerke, svojega vnuka in svoje vnukinje in jim potem do vseh potankosti dovršeno ladjo tudi podaril. Imenujejo se: Marija, Andreas in Simona. Zadnjo ladjo, ki jo je zdaj začel graditi, pa bo podaril svoji ženi in se bo imenovala Katharina. Vendar žena na tihem dvomi, da bi jo dokončal, ker mu more vedno pogosteje dajati kapljice zoper bolečine in ker potem po cele ure leži v počivalniku, brez da bi kaj naredil. Le včasih še nenadoma vstane sredi noči in struži nove delce za njeno ladjo.
Občudoval sem njegovo voljo do dela in tudi znanje, ki je za tako prigotavljanje potrebno.
„Zato sem ja izučen urarski mojster. Izhajam še iz časa, ko smo znali ure še na roke delati. Sedanji urarji tega ne potrebujejo več in tudi ne bodo znali," je dejal.
Gospa je klicala na popoldansko kavo. Pri njej smo malo poklepetali. Tudi on je vedel o naših dvojezičnih tablah, ki so jih na Koroškem začeli v juliju postavljati. Povedal sem mu stališče Slovencev, brez katerih nam hočejo vse tri stranke po svoje nekaj vsiliti. Tudi on ni mogel razumeti, da se branimo ponemčevanja. „Naši Nemci v Alzaciji in Lotringiji na
Francoskem so že davno prenehali zahtevati svoje pravice. Vdali so se v svojo usodo," je dejal. Oporekal sem nekaj časa, nazadnje mu pa dejal, da tu ne najdeva skupnega mnenja. Zato je najbolje, da o tem ne govoriva dalje in ostaneva vsak pri svojem prepričanju.
Začeli smo se poslavljati, ker ob šestih bo odpeljal moj avtobus nazaj v Bonn. Spet je štartal svoj mercedes, jaz pa sem se ženi zahvalil za postrežbo in jo prosil, naj bo še v nadalje tako dobra in usmiljena do svojega težko bolnega moža. Uvrstil jo bom v spomin močnih žena, ki sem jih kdaj srečal v življenju.
Ko sva se poslavljala, sem mu dejal, da mu želim olajšanja položaja, življenje brez bolečin. Čeravno, da popolnoma ne bo več ozdravel, še pa vendar more dolgo ča-
DOM v TINJAH
Od torka, 27. XII., ob 15. uri, do četrtka, 29. XII., ob 13. uri
SEMINAR KATOLIŠKE MLADINE
..Socializem in krščanstvo" Referenti: bodo objavljeni v posebnem razpisu
Prireditelj: Kat. mladina
Od četrtka, 29. XII., ob 18.30 uri, do sobote, 31. XII., ob 13. uri
TEČAJ: PRIPRAVA NA ZAKON
Voditelj: Jože K o p e i n i g Referenti: dr. Emil ali Stanko Smolnik ga. Marinka I n z k o dr. Janez G r e g o r i Jože K o p e i n i g
sa živeti. Poznam ženo v sosedstvu, ki že devet let živi z istim bremenom kot on. Bo še marsikateri, danes zdrav človek, prej odšel. Zato pogum še naprej. Če se tukaj na zemlji ne bova več videla, se pa morda na onem svetu spet srečava. Srečno, dobri tovariš!
S solzami v očeh mi je mahal z roko, moj avtobus pa je zavil po dolini reke Broll in ob mraku prispel nazaj v Bonn.
Povedal sem Bringsovim svoja današnja doživetja. To je pač naša človeška usoda, sta menila. Enega spravi na tak, drugega spet na drug način. Glavno je, da smo na svetu svojo nalogo dobro opravili, potem nam slovo od tod ne bo težko.
Drugo jutro sem vzel slovo tudi od Bringsovih. (Dalje prihodnjič)
DOM V TINJAH
išče za letošnjo zimo
STAREJŠO ŽENO — ŠIVILJO,
ki bi šivala in likala. Plača po dogovoru.
Prosimo za čimprejšnje prijave. Dom v Tinjah, 9121. Tel. 04239/642
# ROMANJE V SVETO DEŽELO Z LETALOM
od petka, 10. 2. 1978, do sobote, 18. 2. 1978.
Prijave sprejema Dom v Tinjah do 10. januarja. Število je omejeno.
Cena: 8860.— šilingov.
Berite in širite „nt“!
ste
|
I
i
i
M
8
i
1
E
||
I
s
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA
IZDELUJEMO :
•	LITA
•	KOVANA IN
•	VALJANA JEKLA
S KVALITETNO IN SOLIDNO PROIZVODNJO GARANTIRAMO DOBRO POSLOVNO SODELOVANJE IN SE PRIPOROČAMO.
POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM
KOROŠKIM ROJAKOM
ŽELIMO USPEHA POLNO LETO 1978.
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENE V
ozd Rudniki sito in topilnica Mežica
z n. sol.o.
MEŽICA - JUGOSLAVIJA
proizvajajo:
•	svinčene in cinkove koncentrate
•	svinec v blokih, svinčeno pločevino, svinčene cevi in šibre
•	vse vrste startnih aku-baterij v klasični in monoblok izvedbi: suhe neformirane, suho-formirane in konteiner
•	trakcijske aku-baterije za vse vrste električnih vozičkov, elektrolokomotive, elektroviličarje, čolne itd.
o stacionarne aku-baterije za telefonske centrale, električne računske centre, trafo postaje, radio relejne postaje, zasilno razsvetljavo itd.
•	specialne startne aku-baterije za težke pogoje dela
•	separacijsko in flotacijsko opremo po licenci „WEMCO“ ZDA
•	transportno opremo za lesno industrijo po licenci „SANGER & MASSIERER KG" ZRN
•	čistilne naprave za fekalne vode
•	prodaja mineralov: vulfenit, ceruzit in kalcit
VSEM ROJAKOM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!

TV-program za božične praznike
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 25. decembra: 10.00 Kje pa je v snegu še pot k tebi... — 10.45 Prividi za dvomljivce — 11.00 Naša pot v Betlehem — 11.55 Papežev božični nagovor — 14.40 Teta Frieda —
16.05	Začarani bratje — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki ob nedeljah — Tirolska — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.05 Gledališki list — 20.15 Krotitev uporne —- po Shakespearu — 22.10 Vera Cruz —
23.45	Poročila.
PONEDELJEK, 26. decembra: 14.50 Moj prijatelj diamantski Joe — 16.30 Daniel in vila — 17.45 Vrtiljak — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prostor za živali — 18.45 Od človeka do človeka •—
19.20	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Bos po parku — 22.05 Ponočno branje
—	23.30 Poročila.
TOREK, 27. decembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Naslednji, prosim! — 10.00 Citi, čiti, bang, bang — musical —
17.30	Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Kraljestvo živali — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Igra se more pričeti — 21.00 „Lirum, larum, Loffel-stiel... “ — 21.45 Sredozemsko morje — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 28. decembra: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Naslednji, prosim! —
10.00	Teta Frieda — 17.00 Lažnjivi Wa-stel — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dr. Doolittle —
18.30	Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Letni pogled nazaj — 21.00 Ljudje v hiši številka sedem — 21.55 Zgodbe iz Avstrije — poskusni alarm — 22.25 Poročila in šport.
ČETRTEK, 29. decembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Naslednji, prosim! —
10.00	Moj prijatelj diamantni Joe —
17.30	Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Televizijska kuhinja: Riba za Silvester — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Služabniki in drugi gospodje —
21.05	Arabella — 23.40 Poročila in šport.
PETEK, 30. decembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Naslednji, prosim! 10.00 Klub seniorjev — 10.30 Film brez naslova — 12.25 Turneja štirih skakalnic
—	Oberstdorf — prenos — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Povzetek iz Oberst-dorfa — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Grozljive zgodbe — 20.55 Avstrija v letu 2027 — 21.40 Šport — 21.45 Trd od strahu — 23.30 Poročila.
SOBOTA, 31. decembra: 10.30 Ognjena ptica pripravljena za štart — 15.25 Dekle iz bernskega gozdu —
16.30	Povodni konj na vrvi za pranje
—	16.45 Hoppity pride nazaj — 18.00 Otroci! Tako mladi se ne srečamo več!
—	19.10 Ironimus — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.45 Silvestrov nagovor kardinala Koniga — 19.55 Šport —
20.15	Mene bi morali videti! — 22.25 Milva 1977 — 23.15 Nonstop nonsens
—	0.00 K novemu letu — 0.05 Netopir.
NEDELJA, 1. januarja 1978: 12.15 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Turneja štirih skakalnic: Prenos iz Garmisch Partenkirchna —
15.45	Hudobci Walt Disneya — 16.30 Hans Rockle in hudič — 17.45 Eden ni nobeden — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 Ljudski plesi sveta — 19.00 Avstrija v sliki — Predarlska — 19.20 Novoletni nagovor zveznega prezidenta — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.45 šport — 20.10 Beseda ob Novem letu — 20.15 My fair Lady — 23.05 Ponočno branje — 23.35 Poročila.
PONEDELJEK, 2. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Naslednji, prosim!
—	10.00 Netopir — 17.30 Am, dam, des
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Oma-ruru — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 šport ob ponedeljkih — 20.50 Kraj dejanja — 22.20 Poročila in šport.
TOREK, 3. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Naslednji, prosim! — 10.00 My fair Lady — 17.30 Am, dam, des
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Raj živali — 18.30 Ml; družinska oddaja —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Boksa ugank — 20.55 Victor Borge: Comedy in mušic — 21.55 Sredozemsko morje — 22.45 Poročila in šport.
SREDA, 4. januarja: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Naslednji, prosim! —
10.00	El Greco — 12.25 Turneja štirih skakalnic — prenos iz Innsbrucka —
17.00	Zimska roža — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje cunj — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Marie Antoinette — 21.45 Povzetek iz Innsbrucka — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 5. januarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Naslednji, prosim! — 9.55 Športni prenos — 12.55 športni prenos — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosimo za mizo
—	18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Servisna boksa — 20.15 Dalli, dalli — 21.45 Šport — 22.05 Sergeant Madigan — The Manhattan beat — 23.20 Poročila.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 25. decembra:
07.05—07.35 Božični nagovor krškega škofa dr. J. Ko-stnerja — Božični koncert.
PONEDELJEK, 26. decembra:
07.05—07.35 Naj pesmica naša darilo vam bo ...
TOREK, 27. decembra:
09.30—10.00 Za našo vas
—	(Dr. P. Apovnik: Pravni nasveti) — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 28. decembra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 29. decembra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Dr. A. Fei-nig: Kdo je bil Santonino, 3.
—	„Srečo voščimo vam vsi veseli... “ (Ansambel Han-zija Artača).
PETEK, 30. decembra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 31. decembra:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
PETEK, 6. januarja: 15.00 Stric Fil-ser — 16.30 Čudovite pustolovščine Hansa Christiana Andersena — 17.45 Mi, Vi, in tisti tu — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Buchbinderjeva glasbena oddaja — 18.40 Moji podnajemniki so najboljši — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom —
19.45	Šport — 20.15 Marie Antoinette
—	21.55 Šport — 22.10 Derrick — 23.10 Poročila.
SOBOTA, 7. januarja: 16.00 Stari sodnik — 17.00 Športna abeceda — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer ob sobotah — Heinz Conrads — 18.50 Zaupni dom — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko aktualno — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 šport —
20.15	Sta rji v cirkusu — 22.10 šport
—	22.25 Vprašanja kristjana — 22.30 Pokopajte volkove v globeli — 0.10 Poročila.
2. SPORED
NEDELJA, 25. decembra: — 17.00 Koncertna ura — 18.00 Apartma —
20.00	Knjižni bazar — 20.15 Nedeljske zgodbe — 21.20 Slovesni koncert dunajskih filharmonikov.
PONEDELJEK, 26. decembra: 17.55 Veliki orkester •— Boston Symphony Oreh estra — 18.45 My man Godfrey •— 20.15 Nekoč je bilo... — 21.20 Prometejeve stvaritve — 22.20 Modern Millie.
TOREK, 27. decembra: 18.00 Kmetijstvo danes — 18.30 Znanje aktualno
—	19.30 Gost pri Carlu Zuckmayru — 20.00 Film brez naslova — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Club 2.
SREDA, 28. decembra: 18.00 Francoščina — 18.30 0 9 — Dunaj — 18.55 Operni vodič — 19.30 To so Firence
—	20.00 Sprehod — 21.00 Okno za šov — 21.45 Čas v sliki 2 s kulturo —
22.20	Oprostite, prosim,- motnjo! —
22.30	Pustolovščina Kitajska.
ČETRTEK, 29 decembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Kontrapunkt — 19.30 Umetnost — kaj je to? — 20.00 Prijateljica je bila zmerom zraven — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Club 2.
PETEK, 30. decembra: 18.00 Orientacija — 18.30 Portret — 19.30 Od
TV Ljubljana
NEDELJA, 25. decembra: 8.20 Poročila — 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival MPZ Celje 77, barvna oddaja
—	8.55 625 — 9.35 Užiška republika, barvna nadaljevanka — 10.25 Ostržek, barvna nadaljevanka — 10.55 Karino, barvna nadaljevanka — 11.25 Mozaik
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročila — 17.45 Barvna risanka — 17.50 Košarka: Metalac — Partizan, prenos, v odmoru Propagandna oddaja
—	19.20 Cikzak — 19.30 TV dnevnik
—	19.50 Tedenski gospodarski komentar — 19.55 Propagandna oddaja •—
20.00	M. Smoje-B. Dvornik: Človek in arhitektura, drama — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Sola, ki jo je treba ohraniti, dokumentarna oddaja — 21.55 Športni pregled — 22.30 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 26. decembra: 9.05 TV v šoli: Računstvo, Živi svet Primorja, J. Gotovac: Ero z onega sveta —
10.00	TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis — 15.05 TV v šoli, ponovitev — 17.15 Glasbena pravljica: Ro-kec na drugem koncu sveta — 17.25 Zakoni divjine, barvna serija — 17.50 Obzornik — 18.05 Raziskovalna ladja, barvna oddaja — 18.15 Varstvo pri delu, barvna oddaja — 18.25 Mozaik
—	18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja —
20.00	A. Mercero: Mona Liza je žalostna — 20.45 Propagandna oddaja
—	20.50 Kulturne diagonale — 21.35 Mozaik kratkega filma — 22.25 Šahovski komentar.
TOREK, 27. decembra: 8.30 TV v šoli: Angleščina, Pod snežno odejo, Računstvo, Novoletna pravljica, Kultura govorjenja — 10.00 TV v šoli: Glasbena vzgoja, Risanka, Dan pionirjev, Pri-rodoslovje — 14.30 TV v šoli, ponovitev — 16.05 Šolska TV: Avstralija, oddaja iz cikla Zemljepis — 16.55 Najboljši športniki Slovenije leta 1977, reportaža — 17.10 Potovanje okrog sveta — 17.25 Znamenita raketa, barvni film — 17.50 Obzornik — 18.05 Muppet show, barvna oddaja — 18.30 Mozaik
—	18.35 Jugoslovanska trimska televizija — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Oči kritike — 20.40 Propagandna oddaja —
20.45	G. E. Clancier: Črni kruh, barvna nadaljevanka — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 Glasbeni magazin —
22.30	TV dnevnik.
SREDA, 28. decembra: 8.50 TV v šoli: SFRJ po drugi svetovni vojni, Od Nove Gorice do Portoroža, Enej v Kartagini — 10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, Film — 16.35 Košarka: Bosna — Jugoplastika, prenos, v odmoru Propagandna oddaja — 18.10 Obzornik — 18.25 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, barvna nadaljevanka
—	18.42 Mozaik — 18.45 Ne prezrite: Srečne ure ob glasbi, barvna oddaja
—	19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna:
življenjskega kolesa do televizije —
20.00	Ljudski škodljivec revmatizem —
21.05	Pristni Dunajčan se ne potopi — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 High Chaparral.
SOBOTA, 31. decembra: 18.00 Podjetnosti gospoda Hansa — 18.25 Une Parisienne — 19.45 The Munsters —
20.15	Mednarodni šov-večer v FS 2 —
21.00	Otto — 21.45 Silvie Vartan v pa-leju de Congres — 22.30 Alcasar de Pariš — 0.00 K novemu letu — 0.05 Silvestrov plesni party.
NEDELJA, 1. januarja: 17.05 Letni pogled nazaj — 18.00 Mary of Scot-land — 20.00 Galerija — 20.15 Lihi dan (pravilno pisano! — sabl) — 21.05 Romanca s kontrabasom — 21 45 Ironimus.
PONEDELJEK, 2. januarja: 18.00 Angleščina — 18.30 Življenje na človeku — 19.05 Konji — 19.30 Romantika —
20.00	Štiridesetletnik — 20.50 Veselje z glasbo — 21.35 Čas v sliki 2 — 22.20 Preganjanje in umoritev Jean-Paul Marata (v angleščini).
Spominjam se, barvni film — 22.10 Propagandna oddaja — 22.15 Šahovski komentar — 22.45 TV dnevnik.
ČETRTEK, 29. decembra: 9.00 TV v šoli: Zlom osi, Rim-Berlin, Potujemo po ČSSR, Morje in človek — 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija
—	15.00 Šolska TV: Avstralija, oddaja iz cikla Zemljepis — 17.25 Profesor Baltazar, barvna risanka — 17.35 Obzornik — 17.50 Propolis, barvna serija Krilati farmacevti — 18.35 Mozaik — 18.40 M. Belina: Igralec in njegova govorica, barvna nanizanka, igrajmo se gledališče — 19.15 Barvna risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Na zvezi — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 G. Boccaccio: Dekameron — O študentu in gospe — 21.15 Mednarodna obzorja — 22.05 TV dnevnik —
22.20	Od glave do pete, barvna oddaja.
PETEK, 30. decembra: 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Ruščina, Novoletna oddaja, Obiščite z nami — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina
—	15.20 Smučarski skoki, barvni posnetek iz Oberstdorfa — 17.20 Pisani svet, barvna oddaja — 17.55 Obzornik
—	18.10 O tem pa pesmi ne pojo, barvna serija Človek brez meja — 18.40 Mozaik — 18.45 Konstrukcija in montaža, barvna serija Kiparske tehnike •—
19.15	Barvna risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 J. Mit-chell: Jennie, barvna nadaljevanka —
20.55	Propagandna oddaja — 21.00 Pogovor o... — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 Spencerjevi piloti, serijski barvni film — 22.45 TV dnevnik
—	23.00 625.
SOBOTA, 31. decembra: 8.00 Profesor Baltazar, barvna risanka — 8.15 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob, barvna nadaljevanka — 8.25 Potovanje okrog sveta, barvna serija — 8.40 M. Belina: Igralec in njegova govorica, barvna nanizanka, igrajmo se gledališče — 9.15 Pisani svet — 9.50 Varstvo pri delu, barvna oddaja — 10.00 Konstrukcije in montaža, barvna serija Kiparske tehnike — 10.30 Čas, ki živi: V spomin ujeti trenutek — 11.00 J. Mitchell: Jennie, barvna nadaljevanka — 11.55 Jugoslovanska trimska televizija — 12.30 625 — 17.10 Obzornik — 17.25 Mozaik
—	17.30 Mojster pek •— 17.45 Mladinski film — 19.15 Barvna risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Mladinski spored — 20.35 TV žehtnik,
TOREK, 3. januarja: 18.00 Iskanje P° \ zelenem planetu — 18.30 Ljudski škod" ^ Ijivec revmatizem — 19.00 Zamišljeni = kalendarij — 20.00 Antarctica — 20.50	>
Pravi Dunajčan se ne potopi — 21 3® I Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Club 2- t
SREDA, 4. Januarja: 18.00 Apprenons > le francais — 18.30 0 9 — Gradišča”- ‘ ska — 19.00 Mejniki svetovne zgodo- jj vine — 20.00 Teleobjektiv — 20.50	>
Čudne zgodbe — 21.40 čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Oprostite, prosil”' j, motnjo! — 22.25 Smrt v dninarski pla-či.
ČETRTEK, 5. januarja: 18.00 Rušči- \ na — 18.30 Stroj morje — 19.30 Wil' | helm Tell — 20.00 Iz ljubezni umret'
— 22.00 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.35 Club 2.	!
PETEK, 6. januarja: 12.25 Turneja j štirih skakalnic — Bischofshofen ^	;
prenos — 18.00 Jeremy — 19.30 Je" i zus pri Caheju — 19.45 Stremljenja | po novem svetu — 20.15 Vedno več. | vedno bolj veselo — 22.05 Gheorgh6 Zamfir in concert.
SOBOTA, 7. januarja: 17.15 Teleob- j jektiv — 18.00 Podjetnosti gospoda Hansa — 18.25 Oprostite, prosim, mo1-njo! — 18.30 Brez nagobčnika — 19-3® Thrillseekers — 19.55 Galerija — 20.
Ples vampirjev — 22.10 Sesija.
barvna oddaja — 21.10 Spet je let” naokoli, barvna oddaja — 00.40 Nov® letne voščilnice — 01.00 Dvignil”0 čaše — 01.30 Risanke — 01.45 Sabata, barvni film.
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 1. Januarja 1978:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 2. januarja:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — M. Kumer-Črčej: Iz popotne torbe (All-gau).
TOREK, 3. januarja:
09.30—10.00 Pisani svet
—	Celovški radijski dnevnik
—	Šport — L. Detela: Obrazi novega slovenskega pesništva.
SREDA, 4. januarja:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Pravni nasveti za vsakogar — Od popevke do popevke.
ČETRTEK, 5. januarja:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — O. Župančič: Veronika Deseniška (1. in 2. dejanje).
PETEK, 6. januarja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Slovenski Božič (glasbena oddaja).
SOBOTA, 7. januarja:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NAš TEDNIK izhaja vsak četrtek. N 8' roča se na naslov: „Naš tednik", C®-lovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klag®n' furt. — Telefon uredništva, oglasnega^ oddelka in uprave 72 5 65. Naš z8' stopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, G ra-dišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207-Naročnina znaša letno: za tuzemstv0 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— di” za ostalo inozemstvo 250.— šil. (P° zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik 'n izdajatelj: Narodni svet koroških Sl?', vencev. — Odgovorni urednik: Nuz®l To! maj er, Ve rove e štev. 2, 9065 Žrel®0 — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Poae&nosl {e bolfia, Ua{U navadna Unafa mnogi! Zacadi tega- tafii taUo{ U
DS-*
po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92
I
Blagoslovijen Baž2 m smm stava leto 19}& želijo:
m
M	”
||| Vsem sorodnikom, prijateliem in znancem
§ VIDA in JOŽKO KONCILJA |§!	V o g r č e
^ Vesele božične praznike in srečno novo ^ leto želi
družina DUMPELINK
ŠTEBEN v PODJUNI
B
1
DRUŽINA
KARGL
Bače ob Baškem jezeru
81 DRUŽINA
WINKLER
Ulmat — Gozdanje
a
DR. ANTON SAMONIG
živinozdravnik
Tel. 0 42 76 - 31 76
Škofiče 129
LOVRO PETRIČIC
župnik
Št. lij ob Dravi
§| Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter Q uspešno NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
,«iB
i
s
Franc
Tomasih
TRGOVINA S ČEVLJI IN POPRAVILA
PLIBERK
ŠT. LIPŠ pri DOBRLI VASI
Ip Veliko notranjega miru, veselja in Ijubez-ni želi
HANZEJ OLIP
prefekt na Plešivcu
8
S
i
H
Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom želi
DRUŽINA
SMRTNIK, gostilna FRANCL
Korte pri Železni Kapli
|
|_
DRUŽINA
WERNIG, pd. Jirh
Kočuha
MI
S
ELEKTROPODJETJE
Ing. ANTON SCHLAPPER
ŠT. JAKOB V ROŽU
DRUŽINA
Rf
BISTRICNIK
OBIRSKO
8
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
A D E G -t r g o v i n a
Gašper Ogris-Martič
BILČOVS, telefon 21 05 17
Vsej duhovščini in vernikom Pliberške dekanije želi blagoslovljen Božič in obilo milosti in sreče v novem letu
DEKANIJSKI URAD
v ŠMIHELU pri PLIBERKU
PETRIČEVI
Novo selo pri Kotmari vasi
Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1978 želi vsem poslovnim prijateljem in znancem
gregor kapus
BILČOVS, tel. 0 4228-32105
Centralne kurjave
sanitarne in vodovodne naprave
Vsem prijateljem in znancem želita miru poln Božič in srečno novo leto 1978
MIŠA in FILIP VVARASCH
DJEKŠE
Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem
TOMAŽ HOLMAR
župni upravitelj
na OBIRSKEM

Vsem obiskovalcem
ŠTEKLNOVE GOSTILNE
v GLOBASNICI
FRANC KRIŠTOF
župnik
ŠT. VID v PODJUNI
Vsem
svojim prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto
Franc Mertel
BRNCA pri BELJAKU
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi trgovina
Krivograd
Šmihel nad Pliberkom
Vsem odjemalcem in znancem želi vesele praznike
MIZARSTVO
DC&tjllet
ŠT. PETER pri ŠT. JAKOBU v ROŽU
Vsem izseljencem in znancem
družina PEVCAR
DRABUNAŽE
Vsem prijateljem in znancem
družina ROPAC, pd. HANZEL
LOČE — ŠT. ILJ ob DRAVI
DRUŽINA
Dr. REGINALD VOSPERNIK
PODRAVLJE
Vsem odjemalcem, gostom in prijateljem
družina GABRIEL
gostilna in trgovina
ŠT. JANŽ v Rožu
NIKO MARKTL
župnik
v ROŽEKU
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in srečno NOVO LETO 1978
TESARSTVO
Franc Gasser
BILČOVS — LUDMANNSDORF 28 Telefon (0 42 28) 210518
Vsem znancem in izseljencem DRUŽINA
ISOP, pd. LEBNOVA
GORINČIČE pri ŠT. JAKOBU V ROŽU
ANTON GORŠEK
župnik
ŠT. PETER na VAŠINJAH
NIKO KRIEGL in družina
ZAHOMEC
Vsem sorodnikom in znancem
družina SAFRAN, pd. POMOČ
BILČOVS
FLORIJAN ZERGOI
župnik
KAZAZE
Družina GREGORN
DULE pri ŽITARI VASI
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1978 želi
MIZARSTVO

Hanzej Gabriel
ŠT. JANŽ V ROŽU Tel.: 04228 - 2400	
DRUŽINA	
PETER OLIP	
	SELE
SIMON WUTTE	
župnik	
V	ŽVABEKU
MATEJ IGERC	
župnik	
	na SUHI
S
1
i
fk
i
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina ZABLATNIK
BILNJOVS
8
STANKO ŠKRBE
župnik
LIPA nad VRBO
Vsem znancem in prijateljem ter ljubiteljem umetnosti
prof. akad. kipar
FRANCE GORŠE
Tel. 0 42 28 - 21 86 SVEČE v ROŽU
1
VALENTIN POLANŠEK
Preč. gg. sestram, duhovnikom, rojakom in faranom
VILKO PIPP
župnik
I
1
ŠMIKLAVŽ ob DRAVI
Vsem gostom, sorodnikom, znancem In prijateljem
G0J3B* E@
m
gostilna RASTOCNIK 1
KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI
Družina
Prof. JOŽKO HUTTER
GLOBASNICA
-m
m
MATJEVA DRUŽINA
LOČILO
-8
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem In prijateljem
BUTIJEVA družina	g?
ŠMARJETA v ROŽU
*šS*!8l»M$*gM8M»a*iSM«e»iKi®WS*S*£X*e»iSeB»ii»**S*ia»S*S«MS3S$imSSC*3ŠSEIj
liI»*8l»*$ii»eraes3*BlM*M■es*lI*a*$*eM,ss*«s^lgEBweHsc^,

nama
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD veleblagovnice
t
RAVNE NA KOROŠKEM
Nudimo svojim kupcem vse blago za široko potrošnjo
VSEM KUPCEM IN ROJAKOM PA ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1978
Slovenijales
MPP
„INŠTALATER" Prevalje n. sol. o. TOZD
„MONTAŽA" Prevalje TOZD
,.PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV" Prevalje
TOZD
„LAHKIH TRANSPORTNIH NAPRAV"
VSEM
KOROŠKIM SLOVENCEM ŽELIMO VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
NOREA-REPRO — kliše - ofset
Waldhauser & Mitsche OHG
Linsengasse 59
A-9020 Klagenfurt-Celovec
Telefon 0 4222-86096
Blagoslovljene božične praznike ter srečno NOVO LETO želi
DRUŽINA BLAŽEJ
LETINA pri PLIBERKU
TOVARNA MERIL — SLOVENJ GRADEC
Tovarna meril je bila ustanovljena leta 1904. Dolgoletne izkušnje so prav gotovo zadosten porok za vrhunsko kvaliteto vseh naših izdelkov. Smo edina specializirana tovarna različnih vrst meril v Jugoslaviji. Naši izdelki so zaradi znane kvalitete iskani doma in na tujih tržiščih.
V ilustracijo navajamo, da izvozimo letno več kot polovico naših izdelkov, in to na konvertibilna tržišča.
Naš proizvodni in prodajni program obsega proizvodnjo oz. prodajo lesenih, plastičnih ter kovinskih meril in izdelkov lesne galanterije. Osnovne grupe izdelkov, ki jih ponujamo cenjenim kupcem, pa so: šolski pribor, galanterija, merila ter tehnična plastika.
VSEM KUPCEM IN ROJAKOM ŽELIMO ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1978!
!
ai
GOSTINSKO PODJETJE
G. P. „PECA“
Mežica
ŽELI VSEM ROJAKOM OBILO SREČE IN USPEHA V NOVEM LETU 1978 IN SE PRIPOROČA ZA OBISK
CARIMPEX
d. z o. j.
• UVOZ IN VELETRGOVINA S POHIŠTVOM
Gabelsbergerstrafie 24
9020 KLAGENFURT — CELOVEC
Vse Slovence tostran in onstran meje, posebno pa idealistično koroško mladino, toplo pozdravlja ter vošči vesel božič in uspešno novo leto 1978!
LENART KERT
posestnik iz SUŠKE GORE (GRADIČE)
Textilausstatter
SEEBURGER
Klagenfurter StraBe 15
9170 BOROVLJE
FERLACH
želi vsem odjemalcem srečne Dožične praznike in uspeha polno leto 1978 ter se tudi vnaprej priporoča za Vaš obisk.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka
VELETRGOVINA — IMPORT — EKSPORT RADENSKA — ROGAŠKA — PILSEKSPORT PIVO/TALIS
Kristijan Breznik
9020 CELOVEC, Volkermarkter Str. 99 — Telefon 31 6 70 — Telex 42228
e
Auth
Motorrader
neueste
T»pen
VOLVO
Autohaus
HERMANN
KLAGENFURT, MOROSTRASSE 39
VERKAUF
SERVICE UND ERSATZTEILLAGER

INTRADE
zunanjetrgovinska družba z o. j.
ŽELI SVOJIM PRIJATELJEM, ZNANCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO LETO 1978
Vesele božične praznike in uspešno novo leto želi vsem odbornikom občine Pliberk
KLUB ENOTNE LISTE V PLIBERKU
Blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto
DRUŽINA OTTOWITZ
RUTE pri PODGORJAH
Vsem bralcem Našega tednika, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
JOŽE WAKOUNIG z družino
glavni urednik NT
Vesele božične praznike in srečno leto 1978 želi
podjetje
Pagitz
BOROVLJE
Kot domače podjetje se zahvaljujemo za dosedanje dobro sodelovanje.

imiSMBIKBMSiHnH
93	s
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1978
želi
Klub
slovenskih
občinskih
odbornikov
Delovni ljudje in občani,
Skupščina občine Ravne na Koroškem in družbeno
politične organizacije
želijo vsem koroškim rojakom
.. ..
srečno in uspehov
polno novo leto 1978
Želim vsem prijateljem in znancem SREČNO NOVO LETO
tajnica NSKS
MARIJA LOGAR
CELOVEC
Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu želi vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujemo se dobrotnikom Slovenske gimnazije za vso dosedanjo podporo, hkrati pa prosimo za nadaljnje prispevke v podporni sklad za revne dijake.
ODBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
PUŠNIKOVA DRUŽINA
Klopče pri Št. Rupertu
ANTON PAULITSCH
gostilna in trafika
BELA pri ŽELEZNI KAPLI
ŠMONOVA DRUŽINA
ŠT. GANDOLF pri KOTMARI VASI
Vsem dragim gostom, odjemalcem, somišljenikom, prijateljem in znancem želim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu
TRGOVINA
Janko Ogris
BILČOVS
Vesele božične praznike in uspeha polno NOVO LETO želi:
KLUB MLADJE
CELOVEC - DUNAJ
DRUŽINA
dipl. inž. FRANC KATTNIG
ROŽEK — CELOVEC
TRGOVINA S ČEVLJI
ANTON KOREN
ŠT. JAKOB V ROŽU
VESELE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHA V NOVEM LETU
SLOVENSKI INFORMACIJSKI CENTER
A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC Viktringer Ring 26
ALEŠ ZECHNER
CELOVEC
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
JEPA-BAŠKO JEZERO
želi vsem sodelavcem, prosvetašem in prijateljem društva blagoslovljen BOŽIČ in mnogo uspeha in sreče v NOVEM LETU 1978.
„KOGAR SE JE DOTAKNILA NJEGOVA USMILJENA ROKA, KOGAR JE BLAGOSLOVIL NJEGOV POGLED,
TISTI JE IZPREGLEDAL..
DA BI ZA BOŽIČ IN NOVO LETO Ml VSI IZPREGLEDAL!
ŽELI POKRAJINSKO VODSTVO
KATOLIŠKE MLADINE
TISKARNA
duuzhe- sv. MoUoc{a
v Celovcu
1
a
VSEM SVOJIM CENJENIM	NAROČNIKOM OT
IN ODJEMALCEM	M
zeli	m
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEHA	POLNO	gl
NOVO LETO	ti
KUNČEVA DRUŽINA Igj
STARA VAS 4, ŠT. LIPŠ jsi
DRUŽINA OŽGAN
DVORC PRI ŠTEBNU
Vsem cenjenim gostom, znancem	§pjj
in prijateljem se zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča	Iggš
GOSTILNA
Kovač
OBIRSKO
£3
Willibald Wurm
mesar in prekajevalec
9134 EISENKAPPEL - ŽELEZNA KAPLA Telefon (04238) 223
m
Sedanjim in bivšim faranom vesele praznike in blagoslovljeno NOVO LETO želi
FRANC BRUMNIK
prošt
v DOBRLI VASI
S
©
s
1
!
S
ŽELEZNA KAPLA 116, Tel. (04238) 341 uS
m
Hanzej in Emica Smolnik
Lerchenfelder Giirtel 36/9 1070 DUNAJ
DRUŽINA KEŽAR
HORCE PRI ŠT. VIDU
£3
■1
Faranom na Bistrici in v Gorjah
STANKO TRAP
župnik
BISTRICA na ZILJI
Sorodnikom in znancem
m
DRUŽINA HEBEIN
POTOČE
DRUŽINA	1
Agata in	Jožko VVrolich	f
	RATENČE PRI LOČAH ! k
m
8
DELAMO PO ŽELJI PO MERI PO UGODNI CENI
TOREJ SPLAČA SE, PRIDITE NAS OBISKAT
ŽENSKI MODNI SALON
Brigita Zupanc
jg
8
DRUŽINA
OJCL
ZGORNJI BREG
Dr. PAVLE ZABLATNIK
ravnatelj
Zvezne gimnazije za Slovence
CELOVEC, Rebhuhnvveg 28
p DRUŽINA
m
DOMEJ, pd. ZGONC
RINKOLE
Načrtovanje in izvedba
vseh gradbenih del
Palmisano
Gradbeno podjetje za visoke, nizke
zm
m
in železobetonske gradnje
ŠT. JAKOB v ROŽU Telefon 0 42 53-335
m
S Vesele božične praznike in zdravo sim novo leto 1978 želi vsem svojim f&<9 odjemalcem
Helmut SCHWAB
►	GRADBENI MATERIAL
►	DEŽELNI PRIDELKI
►	PESEK
►	GRAMOZ
►	GORIVO
K0HNSDORF — SINČA VAS Telefon (0 42 32) 80 08 81 08
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem članom in podpornikom
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO
GLOBASNICA
DRUŽINA
Prof. dr. JOŠKO TISCHLER
dvorni svčtnlk
CELOVEC
Iz srca želita
HELMUT IN FANIKA HARTMANN
CELOVEC
MAKS MIHOR
župnik
KOTMARA VAS
Vsem gostom, prijateljem in znancem želita
Gostilna FOLTA in restavracija OŽEKAR
Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Franc Begusch
gradbeno podjetje
BISTRICA v ROŽU
Sorodnikom, znancem, prilatellem In katoliški mladini na Koroškem želi obilo božičnega veselja in blagoslova v novem letu
RUDOLF SAFRAN
župnik
MELVICE
Vsem znancem in prijateljem, posebno pa še naročnikom in bralcem „Našega tednika" želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1978
inkasant „Našega tednika"
CELOVEC, Schuttgasse 5
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
EROS
KRIVA VRBA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem po širnem svetu
DRUŽINA
HftJNŽIČ
REBRCA
Vsem znancem v Rožu, v Železni Kapli In v Podjuni
ter vsem bralcem ..Otroka božjega"
IGNAC DAVID
DOMAČALE
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO „ROZ“
ŠT. JAKOB V ROŽU
želi odbornikom, članom In llubitellem slovenske prosvete blagoslovljen Božič
in srečno novo teto 1978
PENZION IN GOSTIŠČE
N
STARA VAS št. 32, 9141 DOBRLA VAS Telefon 0 42 37 — 05 1 03

DR. MARKO DUMPELNIK
višji deželni veterinarski svštnik
CELOVEC — PLIBERK Hubertusvveg 6
+4*
Slov. Plajberk — Bodental
MESARIJA
Erlach
DOBJE pri BAŠKEM JEZERU
Vesele božične praznike In srečno
novo leto 1977
GRADBENO PODJETJE
ng. Alojz
MERTEL
stavbenik
ROŽEK, telefon 2725
Dr. Janko TISCHLER
ODVETNIK
CELOVEC 8.-Mal-StraBe 16
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike In se priporoča
KROJAŠTVO
VVEISS
ŠT. J ANŽ V ROŽU CELOVEC, Spitalgasse 12
Vsem svojim dobaviteljem, delavcem, znancem in prijateljem želi blagoslovljene praznike in srečno NOVO LETO
Stefan	J
TRAMPUŠ	i
LESNI TRGOVEC — ŽAGA	1
NONČA VAS	fe m
družina
ŽMAVCER
na RICINJI
NOČNIK-ova družina
ST. ILJ ob DRAVI
RIBIČEVA DRUŽINA
Bela pri Železni Kapli
Slomškovim častivcem, dobrotnikom in sodelavcem postopkov (razen Slomškovega še Baragov, Vošnjakov in Gnidovcev) za prištet-jo k blaženim in svetnikom doma, v zdomstvu in zamejstvu — posebno stiskanim ali težko bolnim BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ, ZDRAVO NOVO LETO 1978
MSGR. FRANČIŠEK H. ŠEGULA
postulator v Rimu
Družina
KUCHLING, pd. HAVŽARJEVA
ŽELINJE
MIRKO ISOP
župni upravitelj
v ŠKOCIJANU
DRUŽINA
JANEZ MIKL
PEČNICA
ŠTEFAN MESSNER
župnik
ŽELEZNA KAPLA
Vsem sorodnikom in znancem družina
JOŽE URANK, pd. KAVH
ENCELNA VAS
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1978
družina PRESCHERN
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
Vsem prijateljem in znancem vesele praznike in srečno novo leto 1978
Zerzer-Beguš
trgovina
SVEČE
Dr. KRISTIJAN PUSCHNIG
živinozdravnik
ST. JAKOB v ROŽU
DRUŽINA
MILLONIG
DRAŠČE V ZILJSKI DOLINI
FRANC ZABAVNIK
BRDO pri ŠMOHORJU
Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za BOŽIČ in NOVO LETO
Maks Micheuz
trgovina
ŽELEZNA KAPLA

Vsem cenjenim odjemalcem, gostom, znancem, še posebej slovenskim volivcem občine Št. Jakob v Rožu kot tudi vsem zadružnikom po južni Koroški
želi predsednik nadzornega odbora Zadružne zveze blagoslovljene praznike in srečno novo leto
. /H ihej
c In toni e
HOTEL „ROŽANSKI DOM"
REKA pri ST. JAKOBU v ROŽU
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za Božič in za novo leto 1978
Peter Hribernik
mizar
ŽIHPOLJE
FRANZ KREUZ
CELOVEC
Predsednik NSKS
DR. MATEVŽ GRILC
z družino
Sinča vas
Vsem obiskovalcem gostišča, restavracije
in kegljišča
QlL<£lfL(L
(Lastnika L. in H. GREGORIČ) pri GLOBASNICI
Vsem
znancem, prijateljem, sorodnikom, vsem slovenskim rodoljubom ter kulturnim prosvetarjem
JANEZ LESJAK
z družino
VRBA
ALEŠ ZECHNER
CELOVEC
Dr. VALENTIN INZKO
z družino
SVEČE v ROŽU
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1978 vsem prijateljem iz občine Železna Kapla želita
občinska odbornika „Slovenske občinske liste“
FRANC SMRTNIK in LADO HAJNŽIČ
Vesele božične praznike ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
HUDL
trgovina s čevlji in popravila DOBRLA VAS — ŽELEZNA KAPLA
Obilo božičnega miru za praznike Gospodovega rojstva in mnogo veselja ter uspehov na pevskem področju v letu 1978, želi vsem pevkam in pevcem,
prijateljem in podpornikom naše pesmi doma in po širnem svetu
pevski zbor
Jakob Petelin-Gallus
Celovec
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem
želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
Franc
ŠTERN
ESSO-ČRPALKA ZA BENCIN
ŽELEZNA KAPLA Telefon 0 42 36-305
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
se zahvaljuje društvom in drugim svojim kulturnim skupinam za njihovo kulturno-prosvetno delo ter jim želi blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1978
Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem članom, prijateljem in znancem
KLUBI SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU,
V GRADCU IN V SALZBURGU
Vesel božič in srečno novo leto želijo vsem prijateljem, dobrotnikom, staršem in slovenskim skavtom po širnem svetu
SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTI

Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem slovenskim družinam na Koroškem
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1978,
ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM
KLUB MLADJE
SLOVENSKI
ATLETSKI
KLUB
želi vsem
prijateljem in dobrotnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
K
m
m
s
0
1
48
Šm!
5 n tis m m
zm
m
1
IPI
6
S
m
&
mm
m
SS
m
ti
m
§9
m
m
1
m
S
i
s
I
m
m
Naj bi prineslo novorojeno božje Dete gA vsem našim rojakom obilo prave božične |yi radosti in blagosloval	p|
AKADEMIJA	jfjj
SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV *
"SPI
I
IS
m
1
m
m
S
m
m
m
m
i
m

m
Stran 14
Btapastovtjen Bom itt stehta uava teta 19}8 Mitja
n
Hranilnice	Bilčovs	Podravlje
in	Borovlje	Radiše
	Celovec	Sele
Posojilnice	Dobrla vas	Šentjakob v Rožu
	Galicija	Šentjanž v Rožu
	Glinje	Škofiče
	Globasnica	Šmarjeta v Rožu
	Hodiše	Šmihel p. Pliberku
	Kostanje	Šteben pri Beljaku
	Kotmara vas	Šenttomaž
	Ledince	Velikovec
	Ločilo	Vovbre
	Marija na Zilji	Ziljska Bistrica
	Pliberk	Železna Kapla
	Podljubelj	Žvabek
SPREJEMAJO VLOGE na Hranilne knjižice — Premijsko varčevanje
Stanovanjsko varčevanje — Varčevalna pisma
VODIJO Vaše žiro račune in mezdne konte.
IZVAJAJO plačila in nakazila.
DAJEJO posojila in kredite po ugodnih pogojih.
POSREDUJEJO pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo.
MENJAJO in posredujejo tuje valute.
Kmečke
gospodarske
zadruge
Borovlje	Šentjanž v Rožu
Brnca	Pliberk
Dobrla vas	Podravlje
Globasnica	Škofiče
Šnetjakob v Rožu Železna Kapla
Dobavljajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojila in vseh vrst stavbeni material. Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni!
V
Živinorejske	Globasnica	Šentprimož
zadruge	Libuče	Žitara vas
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
Pavličeva 5 ■ 7, A 9020 Celovec ■ Telefon 70 5 65 serija - Telex 2162
se priporoča za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov — Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo — Menjalnica po najugodnejših tečajih
Jj Safeji — Depot knjižic in vrednot — Poštni predali — Nočni trezor
8
8
S
r()eMle Imžiene praznike -M<ehio in tupehic) leto 1978 želija:
FrUMrutar CENTER
LASTNIKI IN SODELAVCI
CCOTER
Podjunska trgovska družba BRATJE RUTAR & CO. Dobrla vas
Jauntaler
Handelsgesellschaft Geschwister RUTAR & Co. Eberndorf
EMILIJAN in MARA RUTAR poslovodja Dobrla vas tel. 04246-2184
FRANC RUTAR HOTEL, TRGOVINA, TAVERNA,
KOPALIŠČE
Dobrla vas-Lido
tel. 04236-2280
TRGOVINA ELFI RUTAR L o v a n k e
VLADIMIR in MARIJA RUTAR
GOSTILNA IN TRGOVINA DISKOTEKA Zitara vas tel. 04237—237
ANTON in AGNEZ RUTAR
t. Vid v Podjuni
tel. 04239-4053
SUPERMARKET B KLOPINJSKEM JEZERU tel. 04239-431
ŠTEFAN in LJUDMILA SIENCNIK MOBIL ČRPALKA, GUME, BATERIJE, KOLESA,
ŠTEFAN in PEPCA SIENCNIK AVTOBUSNO IN TRANSPORTNO PODJETJE
Dobrla vas
Tel. 04236-2219
22
6k<i
m
m
i
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše
hotel-restavracija
BREZNIK
Pliberk
Vsem tečajnikom, dobrotnikom in Prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1978 ter do svidenja Pri tečajih in duhovnih vajah
JOŽEF KOPEINIG
Družina dr. Janko TISCHLER in ROJŠEK
CELOVEC
Družina RESMAN
VETRINJ
Družina SADJAK
CELOVEC
ffti '/sem cenjenim odjemalcem H 'b znancem
M	želi vse dobro za Božič
in srečno novo leto 1978
i
P Družina
S URBAS
VELIKOVEC
Vsem prijateljem bratske pozdrave In voščila za Božič in srečno novo leto
MILKA HARTMAN
LIBUČE
Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto
ŽUPNI URAD POKRCE
FRANC HUDL
župnik
KAPLA ob DRAVI
DRUŽINA
W U T TI
DOLE pri BRDU nad ŠMOHORJEM
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA
želi svojim prijateljem in vsem rojakom blagoslovljen Božič ter srečno in uspeha polno novo leto.
Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi
želi vsem svojim članom in prijateljem vesele božične praznike ter uspeha polno novo leto 1978
Vsem občanom mestne občine Pliberk, vsem znancem in prijateljem želim vesele božične praznike ter v novem letu mnogo uspehov
STANKO VAUTI
mestni svetnik
ŠMIHEL pri Pliberku
DRUŽINA
JANKO TOLMAJER
Radiše
ŠPORTNO DRUŠTVO DSG SELE
želi vsem članom, podpornikom in navijačem blagoslovljene praznike in mnogo uspeha v novem letu.
LEOPOLD ZUNDER kaplan
ŽELEZNA KAPLA
Vesel Božič in uspeha polno novo leto 1978 želi prijateljem, znancem in vsem kulturnim delavcem
NUŽEJ TOLMAJER z družino
Družina
STURM
pd. Jesenik
Lipa pod Vrbo
DRUŽINA
Dr. VINKO ZIKULNIG
CELOVEC, Khevenhullerstr. 12

Dijakom in njihovim staršem, vsem prijateljem, dobrotnikom in znancem želimo vesele božične praznike	in	srečno	novo	M
leto	|||j
VZGOJITELJI	fcj|
MOHORJEVEGA	DIJAŠKEGA DOMA	lej
MARIJANIŠČE	IH
iWS
m
M®
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem
Dr. PAVEL APOVNIK
z družino
m
SM8
VELIKOVEC
Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi vsem občanom občine Sp Dobrla vas	|p|
VOLILNA SKUPNOST
&
DOBRLA VAS ®
ELEKTRIZITATS-
AKTIENGESELLSCHAPT
Vsem našim odjemalcem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto trgovina
Jakob Orasch
Železna Kapla
DRUŽINA
MARIJA MIŠKULNIK
pd. KRŽEJ
BRANČA VAS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi tvrdka
Johan Lomšek
Tihoja 2 — Št. Lipš Tei. 0 4237-351 06
•	Traktorji, poljedelski stroji
•	Električna in kuhinjska oprema
•	Mopedi, kolesa in šivalni stroji
•	Avtomobilske in traktorske gume
•	Mehanična delavnica, servis in vsi nadomestni deli
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in kupcem želi srečen Božič in uspehov polno novo leto 1978
Karl Purkouiitzer
avtotrgovina in mehanična delavnica, odvlačilna služba
9100 VOLKERMARKT — VELIKOVEC Jauntalvveg 2, telefon 0 42 32/519
VINKO ZALETEL
župni upravitelj
vVOGRČAH
Vsem odjemalcem in znancem želimo vesel božič in srečno novo leto
mizarstvo-trgovina
R. Skias
MOOS — BLATO/PLIBERK
Pri nas dobite vedno kvalitetne izdelke po zmernih cenah.
Selškim faranom mnogo božične radosti ifc1 in božjega blagoslova v novem letu. Vsem koroškim Slovencem zavednosti in poguma, Našemu tedniku več naročnikov in dopisnikov želi

s
ALOJZIJ VAUTI
župnik
SELE
DRUŽINA
MEŠNIK
GORJE v Ziljski dolini
DRUŽINA
JANKO JANEŽIČ
Lese pri Št. Jakobu v Rožu
Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
NEŽKA ŠKRUTL
Zavince pri Žitari vasi
Vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
DRUŽINA
Dipl. trg. JANKO URANK
Celovec
nasledniki
trgovina, gostilna in bencinska črpalka v BRODEM pod Ljubeljem
PODNARJEVA družina
SLOVENJI PLAJBERK
DRUŽINA
OLIP, pd. UŽNIK
SELE
LUDOVIK J ANK
župnik
na RADIŠAH
DRUŽINA
URABL
na OTOŽU
DRUŽINA
Dr. ANTON FEINIG
SVEČE v ROŽU
MARTIN HOTIMITZ
župnik
LOGA VAS
8
Vsem svojim znancem in radijskim poslušalcem
Ekon. svetnik
MIRKO KUMER — CRCEJ
z družino
Blato pri Pliberku
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem
družina RUPIJEVA
VELINJA VAS
Vsem prijateljem, sorodnikom, znancem in naročnikom „Našega tednika"
družina KASSL, pd. KUCHLING
ŽELINJE
STROKOVNA ŠOLA ZA ŽENSKE POKLICE ŠOLSKIH SESTER V ŠT. JAKOBU V ROŽU
ŽELI SVOJIM DOBROTNIKOM, SEDANJIM IN NEKDANJIM GOJENKAM PRIJETNE
BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE LJUBEZNI IN MIRU, TER SREČNO NOVO LETO/
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM,
ZNANCEM
IN POSLOVNIM PRIJATELJEM želi
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
MOLKEREIGENOSSENSCHAFT
Volke rmarkt
MLEKARSKA ZADRUGA r. z. z o. j., VELIKOVEC
SCHLAF DICH GESUND MIT STEFITZ STEPPDECKEN
Ferdinand
Stefitz
STEPPDECKEN UND BETTVVARENFABRIK UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART
FEDERKERNMATRATZEN SOVVIE POLSTERMOBEL
Bleiburg
MOTI JE V A DRUŽINA
NOVO SELO pri KOTMARI VASI

GOSTILNA
ALBIN LEXE, pd. MAŽE
SELE
DRUŽINA
TRIESSNIG
LOČE ob BAŠKEM JEZERU
PETER STICKER
župni upravitelj
PEČNICA
LEOPOLD KASSL
župnik
v BILČOVSU
Avguštin Čebul
ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH
FRANC JANČAR
župnik
SLOVENJI PLAJBERK
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina
—
Vsem poslovnim prijateljem
in znancem
želi vesel BOŽIČ
in uspehov polno
NOVO LETO 1978
DRUŽINA
Štefan Gregorič
•	Sanitarne in
•	vodovodne naprave
•	Centralne kurjave
•	Kovaštvo
MALA VAS 5, 9142 GLOBASNICA


STRAUSS
Žihpolje
Vsem obiskovalcem, odjemalcem in gostom
trgovina in restavracija
Soštar - Smrečnik
v GLOBASNICI