43. številka.	Ljubljana,	23.	oktobra.	1!.	leto	j.874
Slovenski tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-I gld. 40 kr., — Posamezni list velja 6 soldov.	karni“	v	Tavoar-jevi	hiši	„Hotel Europa.“
Tiste čestite p. n. naročnike, ki še nijso naročnino na „ Slovenski Tednik1' za pretečeno dobo ali za tekoče četrtletje plačali, prosimo, da bi to nemudoma storiti blagovolili, ker smo sicer dotičnim gg. naročnikom pošiljanje lista ustaviti prisiljeni.
Administracija „S1. Naroda“. Domače stvari.
—	(Iz Zagreba) se nam piše 19. okt. : Denes so se odprla vrata hrvatskega vseučilišča Franje Josipa. Hrvatska vila povabila je muze v svoj borni hram. Otvor-jenje hrvatskega vseučilišča je visoki mejnik v zgodovini hrvatskega naroda. Narod, ima-joč vseučilišče, je gotovo kulturen narod, in vsak kulturen narod je gotovo tudi v političnem pogledu samostalen in neodvisen narod. Denes žanje hrvatski narod dozoreli plod četirdesetletnega dela, truda, znoja, borbe, preganjanja, žrtev...! Še pred četirdesetimi leti je bil hrvatski narod mrtva masa. Prvo seme je dr. Lju-devig Gaj v to mrtvo pa rodovitno maso vsadil. Seme je klilo, rastlo, klasje poganjalo, in denes je žetev stoterega obroda. Gaj se pred četirdesetimi leti niti imena h r-vatskega nij upal na svoj prapor napisati, tako globoko je ležalo tačas hrvatstvo v brezdnu, in denes je mladi orijaš! V četirih desetletjih je naprejeval mali, pozabljeni, zaničevani hrvatski narod toliko, kolikor drugi narodi, veliki, slavni, čislani narodi v četirih stoletjih! V očigled cele Evrope, v očigled celega izobraženega sveta odprla so se denes
vrata hrama ved in umetnostij. Kakor so bili Hrvati do sedaj junaki na krvavem bojnem polji z britko čordo v roki, ravno tako bodo od sehmal junaki na kulturnem polji s peresom in s knjigo v roki. Napredek hrvatskega naroda je napredek celega jugoslovanstva. Hrvatsko vseučilišče bo pribežališče in negovališče tudi slovenske, srbske in bolgarske znanosti, in za to naj se z nami denes vesele tudi Slovenci, Srbi in Bolgari. — Slavnost se je uže včeraj začela. Ljubljanski „Sokol“ sprejel se je prvi na kolodvoru in sicer sijajno navdušeno in bratski. Nolli, sokolski vodja pozdravil je „brate Hrvate" srčno, in isto tako srčno odzdravil mu je vodja hrvatskega Kola. Glede ljubljanskih Sokolcev je samo en glas po Zagrebu: da so izvrstni dečki. S »Sokolom" prišlo je tudi mnogo drugih političnih in znanstvenih odličnikov. Videli smo Zarnika, Kosto, Lavriča, Murnika, Poklukarja Dolenca in še mnogo druzih. Sobota je prešla samo s pričakovanjem in sprejemanjem tujih gostov, katerih je vsak železnični vlak na stotine pripeljal. Ljubljanski »Sokol" je pri teh sprejemih sodeloval.
—	(Iz Varaždina) se nam piše: Živinska kuga tukaj strašno razsaja. Blizu 500 glav je ali uže poginilo ali se moglo uničiti. Pri vsakem hramu kjer je kuga, nabita je zunaj na plotu mala deska. Žalibog da ne najdeš niti treh hramov drug za drugim, posebno v predmestnih ulicah, kjer ne bi tega žalestnega znamenj videlia. V celi varaždinski okolici ne zapaziš goveje živine, kajti ali je poginila ali ne sme ven iz hleva
pustiti se. To je strašna nadloga za posestnike. Mali posestnik si je poprej s kravami ali voli obdeloval polje, in svoj žitek domov spravljal, kar mu zdaj nij mogoče. Ljudje imajo še na polji koruze, krompirja, zelja, vso ajdo, a ne morejo pod streho spraviti. Ravno tako je tudi v Petrijancih. Ves žitek ostaja na polji, kajti le redki posedujejo konje, da bi z njimi zvažali.
Dosti nougodnosti imajo slovenski Završani, ki imajo polja na hrvatski strani, ne smejo pa nič domov spravljati. Tudi tisti ki imajo na Štajerskem svoja zemljišča, ne morejo dobiti svoje stvari domov, kajti cesta ide iz Štajerskega skozi hrvatsko občino Du-brava, jim je tedaj vožnja prepovedana. Kakor se čuje, misli okr. zastop ptujski cesto napraviti samo po Štajerski zemlji, k čemur pa bi si te stroške lehko prihranil. Cesta bi šla nekoliko sežnjev od hrvatske oddaljena tej vštric. Ce bi uže bila kuga v Dubravi, gotovo bode tudi v Zavrčih.
Kako pa hrvatska napreduje kažejo nam šole. Na Štajerskem najdeš redkokrat tako lepa šolska poslopja, kakor na Hrvatskem skoraj navadno. In kjer jih še nij, se pa zidajo. Sramota za Štajerce, ki se navadno hočejo z omiko in z napredkom pred Hrvati dičiti, a v kakovem stanu se še nahajajo sole na pr. v Zavrču, Leskovcu, sv. Vidu, Hajdini, Vurbergu, sv. Urbanu itd. samo v ptujskem okraju, a v drugih pa tudi nič bolje nij. Hrvatska bode Štajerce prekosila!
— (Iz Dolenjskega) se nam piše: Slava in čast dr. Zarniku vrlemu našemu poslancu brambovcu slovenske narodnosti. Čudno je pri nas v Avstriji res, da smejo svojeglavno zatirati narode, ne spadajoče mej želodove Nemce. Slovan je bil uže mogočen steber avstrijskega orla in je gotovo tudi še sedaj, — a njega ne izpoz-najo.
— (Dr. Dominkuševo interpelacijo) stavljeno v štajerskem deželnem zboru zarad germanizacije prinaša hrvatski „Obzor“ tudi celo in sicer v slovenskem jeziku.
— (Germanizacija?) Iz Ljutomera se nam piše: Pri našem okrajnem šolskem
svetu se je uže pretresovalo, kako bi bilo mogoče več — nemščine v naše šole uvesti, zlasti to, ali bi se dala geometrija, risanje in telovadba v nemščini predovati. Okrajni šolski svet pak je to meumno namero odločno odbil, ker se še s pomočjo materinega jezika v teh težkih predmetih pri kmetski mladini le malo doseči more. — Pri nas se je bil glas razširil, da izvrsten učenec, ki je letos dovršil v Ljutomeru šolo, nij bil sprejet v Gradci v gimnazijo, in sicer vsled slabega znanja — nemščine. To je bila voda na mlin naših nasprotnikov, ki so bili takoj polni zabavljic na naše učiteljstvo. Toda ta glas se nij obistinil. Doti-čni učenec je napravil pismeno preskušnjo iz nemščine prav d o b r o in ustno „dovoljno“ da pa so se v Gradci obotavljali ga sprejeti, temu je bilo uže prenapolnenje razredov krivo, in to da se je bil malo pozno oglasil.
— (Iz Košane) se nam piše: 12. t. m. smo imeli pod vodstvom okrajnega glavarja volitev glavnega odbora za občino Košana, in se je izvolilo v najlepšem redu in miru 19 odbornikov. — F. P. svak nekdanjega večnega župana Senožeškega, kateri je pred nekolikim časom v Košano priromal, nam se je hotel z vso močjo za župana uriniti, ali ljudstvo nij ga hotelo. Na dan volitve vlo-vil je v III. volilnem razredu 3 glase, v II. razredu 1 glas in v I. nobenega, njegov kom-pare M. Z. največji agitator njegov in dosedanji občinski odbornik nij pa zarad svojega agitiranja nobenega glasa dobil, in tako eden za drugim popustita volitveno sobo.
— (Št. Jakobska slovenska posojilnica v Rožu na Koroškem.) Na nedeljo 27. septembra t. 1. poklicala je Št. Jakobska posojilnica v Rožu svoje ude k občnemu zboru, da jim je razložila delovanje in denarno stanje v pretečenem društvenem letu, ki se je končalo z mesecem avgustom, in da se je nov odbor izvolil. Zbrala se je bila več ko polovica vseh udov, ki so pazljivo poslušali, kako je posojilnica v pretečenem letu napredovala in koliko za-morejo združene moči. Iz poročila tajniko-
vega so izvedeli, da šteje posojilnica že nad 200 udov, ki imajo pri njej že nad 30.000 gld. obrestonosno naloženega kapitala. Na menjice, katerih se je v prvem in v drugem letu bilo naredilo nad 700, bilo je izposojenih okoli 40.000 gld., na biše in zemljišča 11.600 in proti zastavi 703 gld. Izposojila so se bila dozdaj če vsa redno in o pravem času vernivala, da nobenega dolžnika ni bilo še treba klicati pred sodnijo. Kako važna in koristna, da je posojilnica za kmečke okoliščine, pokazalo se je o vigredi tekočega leta. Slaba lanska letina je vse naše posestnike prisilila, da so si morali o vigredi za živež in setev žito kupovati. Kaj bi počeli, ko bi lastnega denarnega zavoda ne imeli? Marsikateri kmet bi moral daleč okoli po svetu pomoči iskati. Posojilnica je pomagala, kjer je le mogla in si tako pridobila od dne do dne več prijateljev. Lastnega premoženja ali matice ima posojilnica okolo 900 gld. Kupila si je letos dobro Vertheimsko kaso za 175 gld., da si ždjo svoj imetek in listine proti vsem tu mogočim nevarščiuam dobro zavaruje. Po obširnem tajnikovem poročilu o denarnem stanju dal je predsednik glasovati in sklepati. Za vložine se je odločila dividenda 6%, za menjice ostane tudi zanaprej 8% obresti. Za uboge šolarje v Št. Jakobski fari se je darovalo 20 gld. Volil se je potem nov odbor. Večina starih odbornikov je ostala. Izvoljeni so gg.: M. Hribernik za predsednika, kaplan J. Knaflič za tajnika, J .Šuster p. d. Maček za denarni-čarja, J. Janežič za preglednika, potem J. Serajnik p. d. Žofran, Gr. Janežič p. d. Lucman, P. Stiker p. d. Tomaž, L. Torkar p. d. Kovač in J. Fuker p. d. Šerbicelj za odbornike. — Da se odbornikom stroški, ki so pri zborih neizogibljivi, vsaj nekaj pover-nejo in za malo obškodovanje obilnega truda in skrbi dovolilo se je vsakemu odborniku, ki pomaga v nedeljo pri uradovanji, po 40 kr., in štirim odbornikom, ki knjige vodijo, zapisujejo in kaso varujejo po 80 kraje. Konečno se je izreklo odbornikom za dosedanje uspešno delovanje hvala in trikrat slava.
— (V Zagorji) za Savo bode ljubljanski škof 25. t. m. posvečeval novo veliko farno cerkev, in drugi dan, 26. t. m. delil zakrament sv. birme.
— (V Beli cerkvi na Dolenjske m) so te dni praznovali SOOletnico usta-novljenja farne cerkve.
— (Iz Slapa pri Vipavi) se nam piše, da se bode poskušnja za tekoče I. leto v tamošnji šoli, dne 29. t. m. zjutraj od 8. do 1. ure vršila, katere naj se obilo število za kmetijski napredek naše domovine zanimajočega se p. n. občinstva udeleži.
— (Iz Zagorja) se nam piše: V tukajšnjem rudniku je zasulo denes necega ru-dokopa. Bil je sirotej v rovu ter kopal premog. Rov je bil opažen. A opaž bila je preslaba, kajti vsled pritiska je podrlo premogovo blato, ki je bilo nakopičeno za opažo, ter zasulo siromaka. Pomoč mu je bila takoj. Dobili so ga pol živega, a bila je uže nesreča; ko ga namerjajo potegniti iz jame, se v novo udere blato nanj. Izkopali so ga potem se ve da mrtvega. Zapustil je ženo in dvoje otrok.
— (Iz Ročinja) na Goriškem se nam piše: Pri nas uže dalje časa mej otroci vlada huda bolezen v vratu, naj si bode uže „angina“ ali difteritis. Toliko je gotovo, da je kužna in da otroci mrjo, da je groza. Neki dan so v naši vasi štirje ležali na deskah. A pri vsem tem naš župan neče obznaniti okrajnemu glavarstvu, da-si Občinarji godrnjajo in ga na to nagovarjajo. Mož so menda preveč boji vladnim organom sitnosti delati, menda ga uže izkušnja uči, da pri našem okrajnem glavarji tisti župan največ velja, ki mu da najmenj opraviti. — Toda pomisliti je treba, da tu gre za občni blagor.
— (Požar.) V Podbrezji so pogorele pretečeni pondeljek 3 hiše. Dečki so se s klinčki igrali in v drveh oziroma v butarah, katere so bile tikoma lesene hiše, ogenj napravili in tako so bile v kratkem času tri poslopja v ognji. Hvalevredno posebno se je obnašal pri gašenju ognja učitelj g. Černivec, šel je v hišo po dečka, ki je notr
vpil; a ko je nesoč dečka ven prišel, palo je goreče brnno nanj in ga opeklo na obrazu in po rokah jako zelo.
— (Iz Podgrada) se nam piše: Pretečeni četrtek pičil je gad lepega in debelega vola posestnika M. Posestniku v zadregi za hitro pomoč, je bil nasvetovan neki dobro znan mlad zidar vnlgo Vrban iz Vina in sicer z zagotovljenjem, da on zna dobro „zago-varjati“. Hitro ga pokličejo, V. pride res takoj in obljubi tudi pičenega vola gotovo ozdraviti, tudi se upa še pristaviti, da on 5 gld. stavi, da bode vola ozdravil. Za „co-pernijo" rabil je potem kos kruha in tega je pretehtal natanko, niti drobtinice nij smelo odveč biti, potem ga prekrižal in zagodrnjal nekaj nerazumljivih besedij ko je volu kruh v gobec tlačil. Po dokončani coperniji še enkrat zagotovi, da bode vol gotovo ozdravel. Posestnika M. je ta copernija koštala, zagovarjalca je moral z vinom napojiti in mu še kaj prigrizniti dati, pa to plačilo kakor sam pripoveduje ne bode še zadostovalo. A kljnbu vsemu zagovarjanju poginil je več ko 120 gld. vredni vol črez 24. ur.
— (Punt v Kamnigorici.) Piše se nam 20. okt. iz Radovljice : „Sinoči, to je dne 19. okt. zvečer priletelo je kakih 300 kolačev nad učitelja v Kamni gorici in so hoteli učitelja kamenjati. Ko bi ne bilo k sreči g. Tomana zraven, slabo bi se bilo godilo g. učitelju. Kaj je uzrok temu, poročal bodem pozneje. (Prosimo; kajti stvar se čudna in nam nerazumljiva zdi. Uredn.) Kje je omika?
V	Kamni gorici je bogme nij še!“
— (Maček ostrupljen.) Iz Artič pri Brežicah nam piše kmetska roka: čudna dogodba se je tukaj zgodila 1.1. m. Posestnik J. se je letos oženil pred pustom, in se je sč svojo ženo prav zadovoljno imel. Ali ona mu je vendar — celo po življenji stregla. Omenjeni dan namreč, ko je on nekaj težaka imel, skuhala je za večerjo „štruklje“ in dva je peči djala. Uže to se je možu nenavadno zdelo, vendar nij mogel nič slutiti. Po večerji mu ponudi ljubezua ženka en štrukelj, sebi odloči pa enega. On nekoliko jč, nekoliko pak, ker mu nij bilo prav po godu
oddene tiho na peč, da bi bilo za zajutrek in gre spat. Po noči vstane, in hudo ga vije v želodci, strašno bljuvanje začne ;| v izmet-kih sam zapazi arzenik, ga pobere in ga drugo jutro pokaže nekaterim sosedom, vendar misli na skrivnem vse zatajiti. Ali sosedje so to reč c. kr. preiskavni sodniji v Brežice na znanje dali. Ono polovico štruklja, ki jo je on na peč oddjal, prišel je maček v delež, ki se je pogostil in precej poginil. Preiskovalna sodnija je tudi mačka vzela soboj in so ga baje v nemški Gradec poslali na preiskovanje. Žena je tudi uže pri preiskovalni sodniji v zaporu. Ne vč se, iz kakega namena je ona storila to hudodelstvo.
Politični razgled.
Notranje dežele.
Na Dunaji je bila 19. okt. v notranjem mestu volitev državnega poslanca. Pri ožji volitvi je zmagal nemško - nacijonalni Seutter z 1183 glasovi proti 1167 glasom, ki jih je dobil kandidat ministerske stranke jud Pollak.
Streinayr nema takega poguma, s kakoršnim nemščino v slovanske sole rine, tudi tam, kjer ga ustavoverci silijo v konfesionalnih vprašanjih odločno barvo imeti. Najbrž njegovo stanje v višjih krogih omahuje, zato je šel v Voitsberg svojim volilcem povedat, da se mu neoportunno zdi, uvesti civilni zakon, katerega bi nemški liberalci radi.
Bivši minister Gislera je v Brnu svoje volilce sklical in jim dajal račun o svojem parlamentarnem delovanji. Zanimivo je, da je Giskra grajal vlado Auerspergovo zarad njenega slabega obnašanja ob denarstveni krizi, katero je vlada sama sozakrivila. So-sebno z zadnjimi železniškimi koncesijami Giskra nij zadovoljen. Tudi deželno bram-bovstvo se mu bolan zavod zdi. Vladi on ne bode opozicije iz principa delal dokler bode ustavoverna in napredna, da si nekateri udje vlade nijso dovolj zmožni. Proti posameznim točkam vladnega programa se sme oponirati, ker nij v javnem življenji nič žalostnejšega nego slepa pokorščina vladi, ker je ravno visoka vlada.
Česat' in cesarica prideta 5. novembra v Kladrub na Češko. Separatni vlalc ju bode vsak dan v Pardubice vozil.
Vnanje države.
Iz črnegore prihaja novica, ki poroča, da je 19. t. m. bil ubit v Podgorici v semnji na turški^ meji nek Turčin. Turci so rekli,^da ga je Črnogorec ubil, in skočili na vse Črnogorce kar jih bilo na semnji, ter jih ubili 17 več žensk in enega arhiman-drita. Črnogorci so bili brez orožja. V Črni gori je velika razdraženost.
Vrancosltu Mac-Mahonova vlada je dve dejanji storila, ki kažete, kakor da bi se nagibala zdaj malo bolj k republiki. Odločno je desauirala vojvodo de Padua, bo-napartovskega kandidata, ki se je na vlado sklicaval pri volilni agitaciji ter dejal, da je Mac-Mahon le pripravljalec mesta za Bona-partovce. Na drugi strani pak demisije republikanskega kandidata Medecina nij sprejela.
Interpelacija slovenskega poslanca dr. Dominkuša
na slavno vlado zarad germanizacije slovenskih šol,
stavljena v štajerskem deželnem zboru 12. okt. 1874.
Da se izognem, ako mogoče, krivim razlaganjem svoje denašnje interpelacije, hočem sam najprej izjaviti, da jaz tega ne smatram za oškodovanje narodnih interesov, ako se kacemu ljudstvu, posebno tam, kjer praktična potreba občenja le-to zahteva, daje prilika nančenja tujega jezika.
Pač pa sodim, da je teško pregrešenje na pedagogičnih načelih in na naturnih pravicah, katere so v vsacem narodu, ako se v pospeševanje raznarodovanjskih namenov učenju tujega jezika uže v ljudski šoli tak prednosten prostor odmerja, da s tem trpi pravi učni namen, namreč da se odgojenje človeka za vrlega uda občinskega življenja, podučenje njegovo v vednostih, za življenje najbolj potrebnih, nazaj odriva.
Neodvrnljiva terjatev pedagogična je, da se v ljudskih šolah učenje v vseh učilnih strokah v materinem jeziku otrok učiti mora, in da se s podukom v tujem jeziku more še le potem pričeti, ako je podučenje v materinem jeziku uže zadosti napredovalo in utrdilo se.
Ta načela so tudi v naši postavodaji izražena, in trebalo bi, da bi se v šolah na deželi tem strožje po njih ravnalo, ker za jako veliko večino učencev na kmetih neha z zapuščenjem ljudske šole sploh vsako učenje v učnih predmetih.
Akoprem se strinja z razmerami, kakor
v <
so na spodnjem Štajerskem in sicer v krajih, ki so nemški meji najbliže, da se počet ki učenja nemškega jezika kot učni predmet v ljudsko šolo sprejmč, vendar je jako škodljivo za dosego pravega in naj-bližnjega učenjskega namena, za katerim ima ljudska šola težiti, posebno v onih okrajih, kjer je nemški jezik prevladajoči večini prebivalstva popolnem tuj, — jako škodljivo, ako se tu nemški jezik kot glavni učni predmet proglaša in se cilj učenja postavlja daleč onstran preko mej, katere so odmerjene razmeram ljudske šole.
Ondan tukaj zbrani deželni konferenci štajerskih učiteljev so bile pak od slavne vlade po deželnem šolskem nadzorniku predložene take določbe o nemškem podučevanji v ne-nemških šolah štajerskih za posvetovanje, katere prote gori omenjena načela mnogo oškodovati.
V	tem programu je kot cilj nemškega učenja na ne-nemških ljudskih šolah štajerskih postavljeno zmožnost učencev:
1. ustna in pismena poročila v nemškem jeziku pravilno razumeti;
2. svoje misli v nemškem jeziku ustno in pismeno pravilno izraževati.
Da se ta cilj doseza, ima se nemško učenje kot del celotnega učenja smatrati. Najbolj se ima paziti na ustno upo-trebljevanje nemškega jezika pri podučevanji, in nemško-govoriti naj bode najbolj bistveno učilo, katerega se imauč|i-telj posluževati. Metodična primernost baje zahteva, da se učenje nemškega jezika, ki ima z učenjem materinega jezika v najtesnejši zvezi biti, ne začne še le v višjih razredih ljudske šole. Na spodnji stopinji naj nemški jezik nij učni jezik, nego nčni prodmet, a nemški jezik naj
se polagamo z rastočim opravičenjem v Šolsko življenje uvede tako, da se ga višje stopinje starosti otrok poleg slovenskega tudi nemški jezik, kot učni jezik upotrebljevati ima. —
Glede učnega načina priporoča program mej družim, naj učitelj nemške besede učencem prvi izgovarja, otroci naj najprej posamezni, potem pak vsi vkup za njim govore. Kadar so otroci v branji v materinem jeziku nekoliko spretnostij dobili, naj se branje in razlaganje nemških čitanj čedalje bol nadaljeva. Pismene naloge v nemškem jeziku se morajo začeti tačas, kot v materinem. Pri poduku v računanji, v geometričnem oblikovji, v risanji in telovadbi mora se najprej dosezati pri otrocih znanje nemških tehničnih izrazov od stopinje do stopinje, celo petje se v tem programu ne pusti neomenjeno.
Jasno je, da se bode pri izvrševanji teh določeb materini jezik učencev čisto na stran potiskal in da se bode le še za to rabil, pri poduku nemškega jezika posredovati in omogočiti. Kakošen škodljiv vpliv bode takova razmera na resultate podučevanja in na od-gojo ljudstva v obče imeti morala, lehko se izpozna.
Predloženje tega programa deželni učiteljski konferenci je torej na spodnjem Štajerskem živahno bojazen vzbudilo, da vlada namerava — popolno ponemčenje ljudske šole v slovenskem delu štajerske dežele, celo ako občni učni namen škodo trpi, v nekov sistem spraviti, in jaz čntim za pomirjenje mojih volilcev, kot svojo dolžnost nj. vzv. vladnega zastopnika vprašati :
1. Ali namerava visoka vlada one določbe o nemškem učenji v nenemških šolah štajerskih, ki jih je deželni učiteljski konferenci predložila, tudi izvesti?
2. Ali misli vis. vlada, da se one določbe skladajo z določbami člena 19. državnih osnovnih postav od 21. dec. 1867. I. občnih pravicah državljanov?
Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor.
Poslanec Murnik poroča v imenu šolskega odseka o prošnji kranjske učiteljske konference, da bi se kranjnim šolskim svetom odvzela pravica nasvetovati učitelje In izročila deželnem šolskem svetu.
Poročevalec nasvetuje, da se ta prošnja zavrže.
V	generalni debati o tem se oglasi dr. BleiAveis. On odgovarja Dežmanu, ki jev eni prejšnjih sej rekel, da na Tirolskem je kar se omike tiče zelo temno, in skuša dokazati, da nij tako.
Dr. Schrei govori zoper nasvet šolskega odseka in za peticijo. On pravi, kam bomo prišli, če krajnim šolskim svetom ta pravica ostane, ko bi se enkrat sklenena resolucija uresničila, da smejo biti učitelji tudi občinski tajniki.
Dr. Zarnik pravi, da bode govoril za odsekov predlog in sicer iz dveh stališč, to je z narodnega in liberalnega. Občine ki plačujejo učitelje morajo tudi kaj pravic imeti. Ko bi se odpravili krajni šolski sveti, bi se mnogim občinam pri učiteljih ravno taka godila, kot pri duhovnih, ki jih občinam ali faram pošilja škof, če jih tudi ne-čejo. — Akoravno marsikateri krajni šolski svet nij tak, kakor bi moral biti, vendar zaradi tega se ne sme zametavati ves inštitut. Kranjska učiteljska konferencija pa ne bi bila poslala nikoli te prošnje sem, če bi bil deželni šolski svet naroden. Velika večina krajnih šolskih svetov je namreč narodna, nemškovalnih je le tu in tam kje, ki tudi navstavlja nemškovalnega učitelja, se moglo malo nemščine pri računanji uvest in ko vidi na zidu slovenske table, ukaže učitelju, da ima to precej odpraviti. Ko mu učitelj zavrne, da nema druzega in da bode stene potem prazne, pravi Pirker, da je to vse eno, in da te ne smejo viseti. Še popoludne ob 3. je prišel g. Pirker v šolo pogledat, če so uže slovenske stenske table odstranjene in ker še nijso bile, precej je to zahteval, da se nemudoma zgodi V
ljubljanske ljudske šole so se po prizadetji Pirkerjevem vpeljale zopet tiste knjige, za germaniziranje ustvarjene, iz katerih smo se po absolutizmom učili: šilo Akle, miza Tiscli itd. Če se reče, da nij Pirker pri deželni učiteljski konferenciji na učitelji pritiskal, jaz to odločno zanikujem. Gospoda moja, učitelji so se pred začetkom kon-ferencije zmenili, da na noben način ne bodo za to glasovali, da bi bil c. kr. uradniki. Ali tako se godi kadar hočejo miši mački zvonec .privezati! Pirker je kar ukazalno mignil in učitelji so glasovali za kar je hotel.
(Dežman vpije: To nij res!) — Dr. Zarnik: Res je! Jaz to sodnijško dokažem, ako želite, ich stelle einen gerichts-ordnungsmiissigen beweis her! Dežman molči. Učitelji, ki so pri „Lehrervereinu“ imajo vso pravico, oni delajo kar hočejo. Tako je šel Eppih, ne da bi bil koga vprašal kar za 14 dnij proč, nek naroden učitelj pa, ki se je hotel udeležiti slovanskega pedagogičnega kongresa na Dunaji in ki je prosil ravnatelja Horvatlia le za en dan odpusta pred počitnicami, nij ga dobi!. Gospoda moja, tako se godi narodnim učiteljem od germanizatorjev, in takih slučajev je mnogo. Zato pa pravim, da krajni šolski sveti so nas bedem „unscre burg" za našo narodnost in kdor bi za kratenje njih pravic glasoval, ta je izdajalec našega naroda. Ko bi pa nemškutarskim učiteljem iz ncmškutar-skega „Lehrervereina“ naši šolski narodni krajni sveti ne bili povoljni, naj se nemškutarji slobodno izselijo iz slovenske dežele. Mi jim bodemo plačali še pot, vojaško godbo jim bomo najeli, s turško muziko jih na nemško mejo spremili, in jim rekli: Meine herren wir wiinschen Ihnen viel glttek auf den weg und ein schones wetter! (Dobro, dobro!)
Deželni zbor štajerski.
Seidl interpeluje vlado zarad zanemarjenja" (!) nemškegs jezika v slovenskih in slovensko-nemških ljudskih šolah. Človek se more čuditi predrznosti, s katero
„kamniški strah" kopiči v svoji interpelaciji debele laži in zvijače. Mej drugim pravi, da slovenski kmetje žele in zahtevajo, naj se slovenski jezik popolnem iztrebi iz ljudske šole in se vse skozi le nemščina uvede. Po prebrani interpelaciji pravi deželni glavar, da se ne spodobi, po tem načinu odgovarjati na interpelacijo, katera se je v prejšnji seji stavila (od dr. Dominku š a), kajti odgovarjati na interpelacije ima vladni zastopnik, če se je vprašanje do vlade stavilo, ne pa kdo drugi. Seidl je zasluženo zaušnico dobil.
V	poslednji 17. seji 14. oktobra odgovarja namestnik Ktibek na razne interpelacije. Na vprašanje g. Šnideršiča zarad reguliranja Save, pravi Kiibek, da se bodo dela nadaljevala na podlagi uže izdelanega operata. —• Glede nastavljenja okrajnega zdravnika v Brežicah ne more vlada odločno odgovoriti, ker dotične razprave še nijso dognane. — Na vprašanje Seidlovo zarad stolne takse odgovarja namestnik, da je vlada začela preiskavati, kakšne štole so na Štajerskem navadne, da pa dozdaj še nij mogoče predložiti postavo, s katero bi se uredile štolne takse.
Na dr. Dominkuševo interpelacijo odgovarja Ktibek, da se je dotični šolski načrt predložil okrajnim učiteljskim konferencijam. Tudi so se krajni šolski sveti vprašali, naj izrečejo svoje mnenje zarad učnega jezika, da se potem z ozirom na odločbe šolske postave od okrajnih šolskih svetov učni jezik odločuje. Sicer pa bode vlada skrbela, da se vsled poduka nemškega jezika splošni šolski namen ne zanemarja in se šolska postava ne prelomi. S tem, pravi Kiibek, je tudi odgovorjeno na Seidlovo interpelacijo.
Dr. Vošnjak želi, da deželni odbor uže v prihodnji sesiji predloži te premembe ter graja, da se to nij uže letos zgodilo. Bati se je, da se stvar v poslednji sesiji prenagli in se stvari postava, ki ne bode zadovoljila zahtevam pravice in enakopravnosti itd.
Končno se razne prošnje rešijo in se s klene štajerski deželni zbor.
Gospodarske stvari.
Čebelarstvo.
(Spisuje Blaže Pernišek.)
(Dalje.)
IV.
Premnogi čebelarji ne vedo, kaj je tista rumena razsipčna tvarina v nekaterih celicah; nekateri mislč, da je to zalega (!). To nij zalega, nego cvetni prah, katerega potrebuje* čebele za „čebelni kruh“. Dokler so čebele se ličinke (červički) v zalegi, morajo imeti mešanico iz meda in iz cvetnega praha, še le pozneje jedo sam med. Ta cvetni prah nij niti medarju niti svečarju v porabo, nego čebele ga morajo imeti. Naj se torej pušča čebelam ono satovje, v katerem se nahaja cvetni prah*).
Ako vidimo, kakšno oračo, brano in drugo orodje ima, sklepamo prav lehko uže potem, kakošmh možganov dajedotični gospodar. Baš tako jasno nam kaže tudi čebelno stanovališče, je-li čebelar česa vreden ali ne.
Kar se tiče čebelnjakov (uljakov), naj bo obernjen proti južno vzhodnej strani. .Ako bi bil panj z žrelom popolno proti jutranji strani obrnjen, vabila bi pridne čebelice jutranja zarja o prehladnih jutrih prezgodaj nabirati, ter jih premnogo obtičavalo po mrzlej rosi in bi nikdar več ne bilo nazaj. Ako bi bil panj z žrelom pa popolno proti poldnevej strani, tiščalo bi premočno na končnico, kar bi čebele jako vznemirjalo. Druge strani pa tako nikakor ne veljajo za žreino stran.
Nam slovenskim čebelarjem je na dnevnem redu in posebne pozornosti vredna pan-jeva sestava (konstrukcija). Še le pozneje so si začeli staviti poslopju jedva podobna bivališča, ki so bili pervotm berlogi. Pozneje so si vendar uže napravljali lesene koče s toličkimi linami (okenci), da je mogel jedva maček skozi klobaso (?). Še v novejši dobi si zarod stavi sploh zidana poslopja, v katerih je pač mogoče prijetno bivati. Kaj tacega novega so uzročili samo liberami pregreški (? kaj še!) časi, da je vendar mogoče uže 19. stoltje kmetskemu dekletu pri pečiudeti v šivanko. Kakor ljudje potrebujemo boljših bivališč, baš tako je tudi živalim ljubo prijetno stanovališče. V 1. vrsti so gotovo čebelice, ki zahtevajo snago
*) Če tudi vsaka delalka zna nabirati oboje: noktar in cvetni prali, vendar se derže le nekatero dclalke enega posla, t. t. nabirajo le ali nektar ali pa le cvetni prah. Cvetni prah nose na nogah, noktar pa v žolodčoku.
in priročnost. Kar so za ljudi zidane hise, to so čebelam — Dzirzonovi panji. Kakošni so uže li tisti Dzirzonovi panji? Dragi prijatelj ! taki so, da ti morajo čebele tja nos iti vosek in med, kamor ti hočeš. Dzirzonov panj ima pod pokrovom take, dober palec široke poprečane preloge, ki jim pravimo satniki, ker čebele na-nje satovje zidajo. Ti satniki so pa premakljivi, da sat iz enega panja igraje tebi nič meni nič, kar v dni predeneš. Baš to je glavna reč teh panjev. Ako ti manjka zalege, satovja, medil, lehko prestavljaš vse to iz bogatejšega panja v revniši. Ako imaš v katerem panji uže po 3 ali celo po 4 leta stare voščine ter, so uže preslabe, lahko jih nadomestuješ z novimi ki so bele. Čebelarji, kateri oskrbejo čebele po Dzirzonu, ne more čebel neusmiljeno in neumno z žveplom itd., kakor se bedasto skoro še pov3odi pri nas godi! Tacega roparja naj bi le tako opikale čebele, da bi imel tako otekel ter debel nos, kakor je kopito debelo! Misel, da so čebele zato prestare, ker imajo staro satovje, je tako ne-vednostno sklepanje, kakor, da bi kedo rekel, da je zato star, ker biva v starej hiši, ali pa zato mlad, ker stanuje v novem poslopji! Vemo pa, da delalke ne žive črez dobrih 9 mesecev, da, še celo mlajše čebele ostajajo v starem panji (stare) (?), nego so one ki rojč vun tudi z najstarejšo matico.
(Dalje prih.)
Itaznc stvari.
* (Mejnarodna železnična konferenca.) Švica je misel sprožila, da se skliče kongres z zastopniki vseh držav v določbo edinstvenega železničnega postavo-davstva. Nemška država je ta predlog v principu uže sprejela in pričakuje se, da bodo druge države enako postopale.
Tržiu- eoiio.
V Ljubljani 21. oktobra 1874.
Pšenica 5 gid. — kr.; — rež 3 gld. GO kr.;
— ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gld. — kr.; — ajda 2 gld. 9u kr.; — prosi) 3 gld. — kr.; — koruza
— gld. — kr.; krompir 1 gld. 70 kr.; — fižol 5 gld. 80 kr.; masla funt — gld. 02 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špeh frišen — gld. 40 kr.; — Špeli povojen
— gl. 42 kr.; jajco po 22/9 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 30 kr.; — teletnine funt 32 kr.; svinsko meso, funt 29 kr. — sena cent 1 gld. 25 kr.; _ slamo cent — gld. 75 kr.; — drva trda 6 gld. 70 kr.; — mehka 4 gld. 80 kr.
IiOtcrijue srečke.
V	Grade n 18. okt.: 82. 2. 40. 28. 9. Na Dunaji 18. okt.: 88. 60. 42. 20. 25.
Izdatclj in za uredništvo odgovoren: Maks Armič.
Tisk »Narodne tiskarne v Ljubljani.