ustvarijo taka dela, da preživeli družbi času Leto VI. - St. 30 KOČEVJE 22. julija 1961 Cena 15 din Ljubljana - voditeljica osvobodilnega gibanja Ljubljana je bila v letih druge svetovne vojne zgled mesta, ki sc bori za svobodo. Ker jc bila celo prvo leto boja center osvobodilnega gibanja, je Ljubljana bistveno vplivala na širjenje upo-ra v vse predele razkosane slovenske zemlje. Tisoči borcev in bork, ysanizirani v borbene grupe, Narodno zaščito in Varnostno obveščevalno službo, so sc v samem mestu borili proti sovražniku, čeprav je bila Ljubljana najmočnejša okupatorjeva vojaška in policijska postojanka, vsa prepredena z bunkerji, španskimi Jezdeci in žičnimi ovirami in čeprav so številne, močno oborožene patrulje stalno krožile po mestnih ulicah.________________________ Zato sc zde njihove akcije danes skoraj legendarne. Tisoči so odhajali v partizanske čete, ki so zrasle tostran in onstran stare jugoslovanske meje. Tisoči, ki jih je okupator zaradi njihovega sodelovanja v ljudskem uporu strpal in zaprl v zapore In taborišča, so tam v najtežjih Draga, bela, uporna Ljubljana! Te dni se bomo zopet srečali s teboj, ko bomo praznovali naš in tvoj veliki praznik, ko sc bomo s teboj spominjali težkih, krvavih časov osvobodilnega boja... To srečanje bo nepozabno, veličastno. — V prenovljenem Tivolskem parku se Ljubljana je en sam spomenik Pogojih nadaljevali boj proti sovražniku. Desettisoči pa so kljub težkim pogojem ilegale delali v Množičnih organizacijah OF in so žrtvovali vse, da so rešili gotovega pogina ljudi v zaporih in taboriščih. Zato zasluži Ljubljana v zgodovini borbe zasužnjenega sveta prav posebno priznanje, saj sc je v njej borilo vse n otroka do starčkov. naše revolucije bodo na velikem partizanskem mitingu srečali tisoči borcev in aktivistov, videli se bomo z mnogimi starimi prijatelji. In vsak bo nosil v sebi lepe spomine na našo borbo, vsak bo imel v srcu del te borbe za svobodno, novo domovino. Vsi pa bomo prisluhnili na predvečer Dneva vstaje besedam našega prvoborca — proletarca Franca Leskoška-Lu- ke, ki bo govoril na svečanem zborovanju. Ljubljana! Vse naše misli so te dni pri tebi, skupno s teboj in tvojimi junaškimi sinovi in hčerami sc spominjamo najtežjih dni v naši zgodovini, spominjamo se na leto 1941, u0 smo sredi zasužnjene Evrope in vsega sveta sami sužnji pričeli nečloveško borbo za našo svobodo in za svobodo vsega človeštva. Sami v verigah, obkoljeni od sovražnika in razkosani, smo pod rdečo zastavo proletariata in pod vodstvom KP stopili na trnjevo, a tudi najslavnejšo pot v naši zgodovini. In ti, Ljubljana, si nam bila svetal vzor upornosti in borbe, ti si nas Prva popeljala na to pot. Sama si najprej okusila trpljenje, tvoji sinovi in hčere so skupno z najnaprednejšimi sinovi našega naroda trpeli po zaporih in taboriščih. trepetali in neustrašeno padali. Padali so za lepše življenje drugih, za nov, pravičen svet, za novo družbeno ureditev. Vsa dolga leta vojne je Ljubljana trpela skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi, štiri leta je bila okupirana, a niti en sam dan ni bila premagana. Komunistična partija je že pred vojno pripravila tla za revolucionarni boj naših narodov, kajti zavedala se je strahot, ki so se vedno bolj vztrajno pojavljale. In njena setev je obrodila bogate sadove! Prišla je vojna, ki pa nas je našla pripravljene. Povezana z jugoslovanskim osvobodilnim gibanjem je Ljubljana vodila pritajeno, a toliko strašnejšo borbo proti okupatorju, vodila je svoje ilegalce od zmage do zmage, da je sovražnik v svojih kasarnah in bunkerjih noč in dan trepetal. Demonstracije, sabotažne akcije, napadi, delo ilegalnih tiskarn, obračunavanje z izdajalci itd. je bilo delo Partije in OF v neukrotljivi, svobodoljubni Ljubljani. Iz mesta so vsa vojna leta odhajali k partizanom prostovoljci, preko žic in mimo zastraženih blokov so Ljubljančani nosili za partizansko vojsko različen material. i l DAH VSTAJE - 20 let ljudske revolucije Vsem članom SZDL in delovnim ljudem kočevske občine želi ob velikem prazniku mnogo delovnih in osebnih uspehov Občinski odbor SID1 Kočevje Bratje in sestre, tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vas pozdravim v vaši Sloveniji, v naši jugoslovanski Ljubljani. Ta današnji veličastni zbor je dokaz, da so srca Slovencev, ogromne večine slovenskega ljudstva, utripala skupno s srci ljudstva Ilrvatske, Srbije, Makedonije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, ko je leta 1941 padla po naši državi tedaj največja sila v Evropi. Slovenski narod, združen v Osvobodilni fronti, je v teh štirih letih s svojo neomahljivostjo dokazal, da je rajši pripravljen umreti, kakor pa postati suženj svojega stoletnega sovražnika — nemškega osvajalca. Ni bilo lahko — to so bila težka leta, leta trpljenja in krvavega okupatorjevega terorja, težka leta neenake borbe, borbe skoraj golorokih partizanov z do zob oboroženimi tolpami nemških osvajalcev in njihovih slovenskih hlapcev, »bele garde« pod poveljstvom sivolasega izdajalca Rupnika. In danes lahko tu, na ulicah Ljubljane, smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost do naše skupne domovine, da so Slovenci izvršili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne domovine, Demokratične federativne Jugoslavije. Naš boj z največjim sovražnikom ne le Slovanov, temveč vsega človeštva, kulture in napredka, je končan. Slovenija je osvobojena. To osvobojenje je predvsem vaše delo, delo najboljših sinov Slovenije in sinov vseh narodov Jugoslavije... ... Današnja Jugoslavija je nova Jugoslavija, zrasla iz krvi in kosti sto in sto-tisočev svojih najboljših sinov. Danes je druga Jugoslavija, ki je dozorela v srcih vsakega državljana te države in ki vestno bdi nad svojimi pravicami in svojimi brati. Takšno Jugoslavijo ljubijo vsi njeni narodi. Niti enega našega naroda ni, ki ne bi želel biti v tej skupnosti, ker je to skupnost bratstva, tistega bratstva, ki je skovano v tej veličastni borbi. Ob sklepu vam lahko povem, da uživa Slovenija posebne simpatije vseh ostalih narodov, ostalih federativnih enot. Te simpatije uživa zato, ker je leta 1941 prva okusila vsa zverstva in preganjanja, ker so Slovenijo okupatorji hoteli najprej popolnoma zasužnjiti in uničiti njene prebivalce. Izseljevanje, preganjanje in teror — te metode so bile najprej uporabljene v Sloveniji. Vsi smo trepetali za vas. Četudi smo bili sami v težkem položaju, smo vendarle bili v boljšem položaju. Bili ste tako rekoč stisnjeni od dveh strani, med dvema velikima fašističnima osvajalcema. (Odlomki iz Titovega govora na zborovanju v Ljubljani, 27. maja 1945.) id m mu Snrttatixm: . M • lobodo Ijaaslm! m Prireditve v Ljubljani V petek, 21. julija, bo v Tivolskem parku množično zborovanje v počastitev Dneva vstaje. Ob 20. uri bodo prispele na kraj slovesnosti mladinske delovne brigade, ob 20.30 uri pa bodo fanfare naznanile začetek slavnostnega zborovanja. Govoril bo podpredsednik Zvezne ljudske skupščine in prvi komandant NOV in PO Slovenije Franc Le-skošek-Luka. Po slavnostnem govoru bo nastop združenih pevskih zborov in godb, velik ognjemet z Bellevueja, nebotičnika in Gradu, koncert zabavne glasbe ter ljudsko rajanje na številnih zabaviščnih prostorih po vsem mestu. Bogat kulturni program bodo prispevali Opera, Drama in Lutkovno gledališče (ob 22. uri), vsi ljubljanski muzeji pa bodo odprti ves dan do 24. ure, razen med množičnim zborovanjem. Predstave v kinematografih bodo ob 11., 13., 15., 17. ter od 22. do 6. ure neprekinjeno. Ves dan bodo na različnih ljubljanskih stadionih tudi pomembna športna tekmovanja v najrazličnejših panogah — atletiki, košarki, telovadbi, nogometu, tenisu in drugih. Vse prireditve v petek, 21. julija, so vstopnine proste!! Informacijska pisarna posluje na Titovi cesti 19, v prostorih »Iskre«, telefon 33-333. KAKO BOMO POTOVALI V LJUBLJANO? Odhod posebnega vlaka (št. 52) iz Kočevja je 21. julija od 11.35, prihod v Ljubljano ob 13.48. Odhod osebnih avtomobilov iz Kočevja do 15. ure. Odhod avtobusov ob 15.10, odhod tovornih avtomobilov ob 15.30. Povratek posebnega vlaka (št. 51) iz Ljubljane 22. julija ob 3.10 prihod v Kočevje ob 5.56 uri. Vodje skupin naj kupijo vozovnice že v četrtek in v petek do 11. ure. Za vse udeležence proslave velja 50 % popust na vseh vlakih. Skupine morajo potovati skupaj v istem vlaku. Vozniki motornih vozil, upoštevajte navodila o ureditvi prometa za to slovesnost, ki je bila objavljena v »Delu« v nedeljo, 16. in sredo, 19. t. m.!! Ustanavljanje OF Čeprav je vse pričakovalo, da bodo komunisti direktno prevzeli politično akcijo organiziranega narodnega upora, je Partija menila, da je spričo izkušenj in uspehov pretekle dobe treba nadaljevati s širokim množičnim gibanjem, kakršni sta bili dve organizaciji: Zveza delovnega ljudstva in Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Zlasti Društvo prijateljev SZ je služilo CK KPS kot osnova za organiziranje novega odporniškega gibanja najprej v obliki protiimpcrialistič-ne fronte. Rezultat tega je bil 27. april 1941, ko je prišlo do ustanovnega sestanka OF slovenskega naroda, ki se je v začetku imenovala Protiimperiali-stična fronta. Čeprav ob tem ustanovnem sestanku naša tehnika še ni mogla izdajati redno odporniških publikacij, je misel Protiimpe-rialistične fronte hitro prodrla v množice in v Ljubljani je ustanovitev te fronte kaj hitro postala javna skrivnost. Osnovne smernice za politično akcijo v tem času je dal letak CK KPS in te smernice je v jedru sprejela za svoj prvi program tudi nova organizacija. Vsi predstavniki nove odporniške organizacije niso mogli takoj sprejeti nekaterih točk tega programa, zato so bili potrebni še razgovori in razjasnjevanja. Komunistični organizaciji je bilo jasno, da je odvisen hiter uspeh nove organi- zacije predvsem od tega, če bodo široke množice z razumevanjem sprejele smer, ki jo je nakazal CK KPS. Zato je bila najvažnejša naloga organizacij v mesecu maju ta, da opravijo široko zasnovano politično akcijo za osvajanje stališča CK. Par- nastajale nekako same od sebe. Nasprotno, partijska organizacija Ljubljane je morala sistematično organizirati sestanke in konference, na katerih je razlagala in utemeljevala politične naloge. Ob teh nalogah so se potem ustvarjale nove odporniške Nikomur nočemo biti podložni; svojo sodbo si bomo pisali sami, sami bomo krojili našo usodo! tijske organizacije so začele pripravljati takoj politične konference, na katerih so vidni komunisti ljubljanske organizacije razlagali politični položaj in glavne politične naloge za prihodnost. Popolnoma napačno je mnenje, da so organizacije OF EKONOMSKE ENOTE- korak naprej v samoupravljanju Kočevje, 14. julija. — Danes dopoldne je bilo v Kočevju posvetovanje predsednikov sindikalnih organizacij oziroma predstavnikov kočevskih podjetij o decentralizaciji delavskega samoupravljanja, uvajanja ekonomskih enot v posamezne obrate ter o uvajanju novega gospodarskega sistema. Obravnavali so tudi težave, ki .se ob tej reorganizaciji pojavljajo. Nato so predstavniki podjetij poročali o dosedanjih uspehih. Iz razprave je bilo razvidno, da so ponekod dosegli pri uvajanju ekonomskih enot prav lepe uspehe. Novi gospodarski sistem je delavce razgibal, da marsikje aktivno posegajo v razpravljanje, ponekod pa prehajajo na organizacijo ekonomskih enot premalo smelo. Pri »Zidarju« so 21. junija izvolili obratne delavske svete, ki so prevzeli vrsto novih funkcij. Z decentralizacijo delavskih svetov se lahko pojavijo v delu nekateri problemi. S 1. julijem so uvedli ekonomske enote. Nagrajevanje delavcev bo kompleksno za vsako posamezno gradbišče, ker so na vsakem drugačni pogoji. 2e prihodnje leto pa bodo uvedli obračun na posameznih objektih. Tudi v »Ključavničarstvu« so uvedli 1. julija ekonomske enote. Kakšnih posebnih problemov pri tem niso imeli. V podjetju imajo 36 obračunskih enot ter 11 ekonomskih enot. Nekatere EE so majhne in ne bi mogli osnovati vseh potrebnih upravnih organov, zato so jih združili. Tako imajo skupine sorodnih ekonomskih enot skupen obratni delavski svet; le dve ekonomski enoti sta samostojni. Julija so uvedli nov način nagrajevanja. Za izračun jim bodo služili podatki iz prvega polletja ter podatki iz lanskega leta. Primorani so opustiti vrsto izdelkov, zaradi česar bodo odpustili nekaj delavcev. Potrebna bo tudi decentralizacija sredstev. EE imajo svoje plane, vendar tega še niso obravnavali. Precej težav bo pri skupinah ekonomskih enot, ki imajo en obratni delavski svet, ker ima vsaka EE svoj plan. Vendar pa tudi to ne predstavlja posebne težave, ker so vse ozko povezane. Na Kmetijskem gozdarskem posestvu dela že od leta 1956 poleg organov upravljanja (DS, UO) 16 obratnih delavskih svetov ali delavskih svetov ekonomskih enot. Nadaljnjo decentralizacijo so pričeli pripravljati že decembra, ko so pripravljali proizvodno-finančni plan, kar predstavlja temelj teh enot. Od skupnega števila 28 enot so imeli tako upravljanje zastopano bolj ali manj v 16 obratih ... Pravilnik delitve dohodka je za vse podjetje enoten. DS je imel končno besedo tudi pri izdelavi proizvodno-finanč. plana EE. Nekatere enote namreč še vedno ne morejo kriti svojih stroškov, kar bodo morali urediti z osrednjim planom. Prejšnji mesec so vse EE sprejele pravilnike o delitvi dohodka, skladi podjetja pa so zaradi pogojev, ki so nastali v kmetijstvu, ostali še centralizirani. Ekonomske enote na KGP so razdeljene v tri skupine; proiz- vodne ekonomske enote, EE stranske dejavnosti in EE pomožne dejavnosti. V kmetijstvu je sedem proizvajalnih enot, v gozdarstvu sedem, v lesni industriji pet; EE stranske dejavnosti v kmetijstvu dve, gozdarstvu 3 in lesni industriji ena ter tri ekonomske enote pomožne dejavnosti. V 14 ekonomskih enotah imajo obratne delavske svete, na ostalih pa tvori samoupravni organ celoten kolektiv, ki pa ne more sprejemati sklepov, ampak samo pripravlja dokumentacijski material za razprave. Letos je ob teh organizacijskih spremembah zajel tempo razprav več kot 50 odstotkov delav- zaradi visoke cene še ne morejo nabaviti. Težave imajo tudi pri prehodu od nagrajevanja po proizvodnji na nagrajevanje po realizaciji (prodaji blaga). Ko bodo v jesenskih mesecih prodali skoraj pol letne proizvodnje, bodo morali ustanoviti rezervni sklad za izplačevanje dohodkov. V KZ Kočevje imajo dve EE, za kmetij, proizvodnjo in gozdno proizvodnjo. Sedaj pripravljajo pravilnik o delitvi dohodka. Finančni proizvodni plan imajo razdeljen po EE oz. po obračunskih enotah. Ekonomske enote na Rudniku so uvedli že lani v začetku leta. Izvolili so obratne delavske svete, razen na dveh (stranski obrati in separacija), ker je tam malo ljudi. V začetku so imeli precej težav, ker še niso imeli potrebnih izkušenj. V podjetju velja še vedno tarifni pravilnik iz leta 1959. Ker ima pravilnik precej pomanjkljivosti, bodo na podlagi analitične ocene sestavili novega. ITAS, podjetje v izgradnji, ni imel DS in samoupravnih organov, ampak je te funkcije delno opravljala sindikalna organiza- »Ker narod potrebuje v težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Ce kdaj, v teh časih je potrebno, da si zvesto gledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto. — Strahopetec je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelji, zdaj gre za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadar si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: »Kdo si? Kako misliš ti? Ali si mi brat ali nebrat?" Zdaj pa je vrsta ena, je prapor en sam!« (I. Cankar: »Očiščenje in pomlajenje«) cev, kar je zelo veliko. — Z uvajanjem ekonomskih enot ter z novim načinom delitve dohodka so delavci dobili vzpodbudo za še intenzivnejše delo. Sami so prišli do tega, da bodo izločali iz kolektiva tiste ljudi, ki bodo zavirali dvig proizvodnje. V zadnjem času so uvedli v gozdarstvu delno mehanizacijo, tako da bodo lahko zmanjšali število zaposlenih. V Tekstilani so uvedli EE že 1959. leta. To so bile le obračunske enote. Delavci za te spremembe niso pokazali posebnega zanimanja. Letos so nekatere EE združili, tako da imajo sedaj namesto 11 obračunskih in ekonomskih enot 3 proizvodne enote. Osnovni organ upravljanja je zbor proizvajalcev EE (od 60 do 120 ljudi). Mislili so tudi že o delavskih svetih EE, vendar je zaenkrat še bolje, če odloča o delu ves kolektiv enote in ne samo nekaj ljudi. Predstavnik Tekstilane je opozoril na nekatere tehnične težave. Potrebovali bi predvsem nekatere tehnične aparate, ki jih cija. V kratkem pa bo tudi Itas dobil prvi DS ter obratne DS. Podjetje bo razdeljeno na 6 EE (proizvodni obrati) ter dve EE pomožnih obratov. V zadnjem četrtletju bodo prešli na obračunavanje po ekonomskih enotah, prihodnje leto pa že na reden obračun. Kolektiv je to sprejel pozitivno, saj bodo s tem dvignili proizvodnjo, sprejeli pa bodo lahko še 30 delavcev. V Kemični tovarni imajo že delavski svet in upravni odbor. , Težava je v tem, ker nimajo 'kvalificiranega kadra. Obstoječi tehnični kolegij je sprejel sedanji način obračunavanja. — DS upravlja vse razen investicijskega dela... Pri Elektro imajo za uvedbo EE posebne pogoje, ker so delavci raztreseni po terenu. Osnovna težava za ugotavljanje učinka pri delu je zaračunava-rije uslug po času. Zato bodo sedaj postavljali delavcem normative, tako da bodo dobili osnovo za nagrajevanje po učinku. Z ozirom na doslej opravljeno delo bodo lahko v najkrajšem ča- su ustanovili 3 EE. Delavci se za novo organizacijo upravljanja in delitve dohodka živo zanimajo in jih to vzpodbuja pri d§lu. Pri obrtnem centru Oprema imajo poleg ostalega skrbi še z gradnjo novih prostorov. V Opremi je združenih več podjetij, ki imajo že izkušnje v samoupravljanju. Sedaj imajo 5 EE, verjetno pa bodo ustanovili še 2 do 3. Vsaka enota ima ločeno računovodstvo. Gostinci imajo 10 EE. Plan podjetja so razbili na posamezne enote. Iz lastnih izkušenj so ovrednotili delovna mesta za nagrajevanje. Merilo za osebni dohodek je doseganje plana, presežek pa si EE razdeli sama. Komunala posluje še kot ustanova, prihodnje leto pa bo verjetno postala podjetje, vendar še ne vedo, kakšen obseg dela bodo imeli. V Tiskarni še vedno predstavlja celoten kolektiv DS, ker pa je število zaposlenih preseglo 30, bodo morali uvesti EE, vendar največ 2. Podjetje je sedaj v rekonstrukciji, precej težav pa imajo tudi s kadrom. Na koncu posvetovanja je tov. Korelc poudaril, da je treba delavce z novo organizacijo čim bolj seznanjati, predvsem z bistvom ekonomskih enot. S tem seveda dobijo delavci nove pravice ter še večje dolžnosti. Skrbeti je treba predvsem za sredstva ter za zniževanje proizvodnih stroškov. Sindikat bo moral vse to budno spremljati, da ne bi bila neka EE v podrejenem položaju, kar bi kvarno vplivalo na razpoloženje ljudi. Ker bodo do prihodnjega leta povsod uvedene ekonomske enote, je treba čim prej urediti pravilnike o delitvi dohodka. Lahko trdimo, da je bilo to posvetovanje koristno za vse, saj so lahko primerjali dosedanje izkušnje ter pridobili napotke za nadaljnje delo. (vec) Generalni urbanistični načrt Ljubljane Na zadnji seji Mestnega sveta Ljubljana so potrdili poročilo o dosedanjih pripravah za izdelavo generalnega urbanističnega načrta Ljubljane. Sprejeli so tudi načela zazidalne politike kot elementov dokončne urbanistične rešitve ljubljanskega mestnega področja. organizacije, ki v začetku meseca maja in junija še niso bile organizacijsko popolnoma izoblikovane .kajti v bistvu so nekako še združevale prijatelje in somišljenike okrog partijskih organizacij in posameznih komunistov. Tako se je v boju za uveljavljanje politične smeri, ki sta jo dala CK KPJ in CK KPS, ustvarilo okolje, ki je omogočilo nadaljnje ukrepe za politično razširjenje Protiimpcrialistične fronte. CK Slovenije je poiskal stike s celo vrsto novih predstavnikov raznih političnih skupin v Ljubljani in jih skušal vključiti v OF. Partijska organizacija v Ljubljani je v tem času hitro povečala svoje osnovne organizacije, predvsem v glavnih ljubljanskih tovarnah, pa tudi drugod. Da bi čim uspeš- neje organizirala ilegalno partijsko tehniko, se je obrnila v tem času posebno na tiste kroge, ki bi ji mogli olajšati delo. Tako se je hitro širila komunistična organizacija med grafičnimi delavci, med stavbinci in drugod. Hkrati je partijska organizacija v Ljubljani utrjevala svojo organizacijo med nameščenci, mestnimi in banovinskimi uslužbenci, v obrtniških krogih, med trgovskimi pomočniki itd. Močno se je v tem času razširjala partijska organizacija tudi med študenti, zlasti na univerzi. Nova nemško-italijanska meja, ki je potekala med Dravljami in Šentvidom neposredno okrog Ljubljane skozi Ježico itd., je razcepila partijsko organizacijo ljubljanskega okrožja, toda partijska organizacija je ostala kljub temu še dolgo neokrnjena na vsem ozemlju, ki je spadalo pred okupacijo v področje ljubljanskega okrožja. Kljub meji je partijska organizacija, je ljubljanski okrožni komite redno vzdrževal vse zveze s svojimi organizacijami na drugi strani nemško-italijanske meje. Ko je bilo v začetku junija v Ljubljani partijsko posvetovanje predstavnikov vseh organizacij KPS, je partijska organizacija Ljubljane že premagala prve težave italijanske okupacije. Prva dcmoralizacija, ki je nastopila po okupaciji Ljubljane, je v glavnem že splahnela. Klečeplazna politika slovenske bur-žoazije je naletela na splošen odpor in gnus ljubljanskega prebivalstva. Prepričanje, da je treba utrjevati in razvijati enotno gibanje, odpor proti okupatorju, je na široko zajel ljubljanske množice. (Boris Kraigher v knjigi »Ljubljana v ilegali«) Slovenske založbe v jubilejnem letu Propagandna komisija republiškega odbora za proslavo 20-letnice revolucije je pri slovenskih založbah zbrala podatke o delih, ki so jih le-te izdale ali pa jih pripravljajo ob 20-letnici ljudske revolucije. CANKARJEVA ZALOŽBA, LJUBLJANA: Doslej je izšel ponatis zbirke Mateja Bora »Previharimo viharje«, letos pa bodo izdali še te-le knjige: Matej Bor »Daljave« (roman iz NOB), O. Župančič »O, domovina« (izbor domovinskih in socialnih pesmi), L. Kraigher »Na robu življenja« (zbirka novel iz partizanskega življenja in iz koncentracijskih taborišč), »Lirika upora« (partizanske pesmi, izdane v miniaturni knjižnici), »Čas in zavest« (zbornik esejev in kritik pisatelj ev-borcev in piša tel jev-revolu-cionarjev), Dr. Metod Mikuž »Pregled NOB v Sloveniji — II. knjiga« (NOB od spomladi 1942 do 1943 v Sloveniji) in Mitja Mejak »Esej o partizanski poeziji in prozi«. MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA: Doslej so izšle naslednje knjige: Prežihov Voranc »Prvi maj« (otroška slikanica z risbami Milana Bizovičarja), Ivan Jan »Izpolnjena beseda« (partizanske črtice za šolarje), »Kri v plamenih« (antologija slovenske socialne in revolucionarne poezije, uredila Filip Kalan in Cene Vipotnik), »Upor« (izbor slovenske krajše proze iz NOB, uredil Bojan Stih), »Spomini na partizanska leta« (zbirka spominov iz NOB, uredil Ferdo Godina), »Ilegalna Ljubljana« (ponatis reprezentančne izdaje) in »Pomniki naše revolucije« (knjiga, ki opisuje pomembnejše kraje iz NOB v Sloveniji, je namenjena za šole). Se letos bodo natisnili naslednje knjige: Vida Brest »Ptice in grm« (ponatis partizanske zgodbe), Prežihov Voranc »Čez goro k očetu« (odlomek iz novele iz predvojne ilegalne dobe), »Podmornica na suhem« (opis ilegalne partizanske tiskarne »Podmornica« v Ljubljani), »Tv variši« (ponatis prve partizanske povesti Toneta Seliškarja), Le®" pold Suhadolčan »Skriti dnevnik«, Mitja Vošnjak »Črna kri* (roman o ljubljanskih ilegalnih tiskarnah), Or. Vladimir Kralj »Človek, ki je strigel z ušesi in druge zgodbe« (spomini iz nem' ških koncentracijskih taborišč)« Milan Apih »Sredi pušk in baj®" netov« (kronika taborišča Bil®' ča), Milka Kovič »Partizanka* (zgodba partizanskega dekleta)' V prvem zvezku nove zbirke »Komet« pa bo izšla knjig3 Momčila Mariča »Ubežali s® smrti« (zgodbe o ljudeh, ki so V času zadnje vojne ušli smrti). OBZORJA, MARIBOR: Doslej je že izšla knjiga Nade Gaborovič »Jesen brez poletja* (roman o slovenskih pregnancih) V jubilejnem programu pa so te-le knjige: Djordje Radiči® »Pohorska legenda« (poema 0 Pohorskem bataljonu), Aleksa®' der Vojinovič »Ni vse v krvi* (roman iz NOB), Jože Kerenčič »Izbrano delo«, Bogdan Žolni1" »Partizanske tehnike in parti' zanske tiskarne« (razvoj parti' zanskih tehnik in tiskarn na Kv roškem) in Milan Ževart »Po siv dovih narodnoosvobodilnega b®" ja v severovzhodni Sloveniji«. DRŽAVNA ZALOŽBA SLO' VENUE, LJUBLJANA: V programu so te-le knjig®' »Ljubljana v ilegali — II. del*1 Matevž Hace »Naši obrazi« (par* tizanske povesti) in Ivan Šib* »Vojni dnevnik« (spomini NOB na Hrvatskem). LIPA, KOPER: Založba je razpisala nagrada' natečaj za izvirna slov. knjižeV' na dela s predvojno, medvojni in povojno tematiko. Do doloČ® nega roka je prejela 12 rokop", sov, med katerimi je založniŠ« svet izbral tri. Posebna komisir zdaj prebira ta dela in bo v pd' hodnjih dneh določila nagrad® zanje, takoj nato pa jih bodo z3' čeli tiskati. i Tudi zavod »Borec« je dosb« izdal precej knjig v svojih r®3 nih zbirkah ali izven njih, ki 60 posvečene 20-letnici vstaje. Revolucija je sprostila mogočne ustvarjalne sile, ki grade nov svet Kočevje, 15. julija. — Sekcija za internirance pri Občinskem odboru Zveze borcev Kočevje je organizirala za internirance v nemških koncentracijskih taboriščih izlet v Partizanski Rog, v bolnico Jelendol in na Bazo 20. Izlet, ki se ga je udeležilo blizu 50 bivših internirancev, je bil organiziran v okviru proslav 20-let-nice ljudske vstaje. v Mauthausen?!« »Ne, tja pa nikdar več!« je resno, a s smehom v očeh odgovoril Filip. Ne, tja pa nikdar več! Preveč je bilo preslanega gorja, preveč pretočene krvi in znoja, preveč tovarišev, ki so ostali tam! Ne, ne, hočemo biti ljudje, številke so nam samo še v opomin, da se kaj takega ne bi smelo nikdar več ponoviti. Bil je lep, sončen dan, ko je avtobus hropel po strmi poti proti Rogu. V avtobusu je vladalo prešerno razpoloženje. V zadnjem delu avtobusa so zgovorno pripovedovali spomine, ženske spredaj so skušale zapeti. »Na, Nace, boš cigareto?« je ponudil nekdo pred seboj sedečemu moškemu. »Ne, bom počakal na čik. Da, mahorko pa bi kadil, saj veš, kako smo se zanjo v taborišču borili!« — In tako ves čas, povsod veselo razpoloženje, smeh in spomini. Spomini, spomini,.. »V Rog grem pa rad, saj doslej nisem bil še nikdar,« meni nekdo, »Bom vsaj videl, kod so nekoč hodili naši partizani, kje je bil sedež Glavnega štaba ...« »Bil sem 14 mesecev v Maut-hausenu,« mi je nekdo pripovedoval. Nemci so me ranjenega ujeli na Mali gori... Kaj vse sem pretrpel v taborišču, kako sem hrepenel po svobodi in po puški, da bi se lahko zopet boril! Ne, o tem težko pripovedujem, pretežki, preveč boleči so spomini!« Tovariško srečanje « To je bilo pravo tovariško srečanje! Srečanje nekdanjih »ka-cetnikov«, ljudi, ki so trpeli po zloglasnih taboriščih smrti, v Mauthausenu, Dachauu, Bergen-Belscnu itd. Milijoni nedolžnih ljudi so šli skozi ta taborišča, vrnili pa so se le nekateri... Niso se mogli boriti s puško v roki proti okupatorju, niso mogli sodelovati na fronti, vendar pa je bil njihov boj z zverinskim okupatorjem, z nemškimi krimi-nalci-kapoji, še toliko težji, kajti bili so moralno in fizično popolnoma strti. Bili so ŠTEVILKE, ne ljudje! In vendar so se borili, borili so se za življenje borili so se za svojo moralno trdnost, kajti le tako so lahko pretrpeli vse muke ... Dachau, Mauthausen, Oswiec-zim, Rab, Padova, Gonars in še in še... To je bila druga fronta, kjer so sc milijoni borili proti krvoločnemu sovražniku,, borili m padali kot muhe. Kosili so jih mitraljezi, še bolj pa lakota in bolezni... Krematoriji so noč in dan bruhali pod nebo oblake dima, noč in dan so požirali človeška trupla. Teh pa je bilo vedno več... Vsa ta taborišča so del naše revolucije, del naše zgodovine. So najbolj pretresljivi spomeniki naše veličastne borbe. Tovariško srečanje! 2e zjutraj, ko so se pred hotelom zbirali, so se prisrčno pozdravljali, kajti nekateri se morda že dolgo niso videli. Preštevali so se -*$*': '&■■■ •• r- ? ; v - M /;■&' # : Alfi • -llv! .. ■ : pBlri ilgj 1 {jj‘v p ' ~v»g'A *****. A < t*< tm Baza 20 v Partizanskem Bogu in ugotavljali, kako malo se jih Je vrnilo domov ... Marsikomu se je že na obrazu poznalo vse trpljenje, ki ga je prestal v dolgih letih internacije. Kljub temu pa je med njimi vladalo veselo razpoloženje. Ko smo se naložili na avtobus, se je nekdo sklonil k sosedu in mu dejal: »Kaj, Filip, sedaj pa naravnost Prvi postanek je bil pri Žagi pod najvišjim vrhom Roga, kjer nam je tov. Peter Sobar na kratko podal zgodovino Kočevske od leta 1330, ko so prišli sem prvi nemški naseljenci, gradnje mesta Kočevje, političnih in narodnostnih trenj med Kočevarji in Slovenci v novejšem času, do začetkov ljudske vstaje. Pouda- PREHRANA MANUFAKTURA ŽELEZNINA TKANINA OSKRBA TEHNIKA RUDAR ŠPECERIJA KOLPA FARA ČABRANKA PAPEŽI MOŠENIK MORAVA POLJANKA PREDGRAD OBUTEV HRANA KOLONIALE ŽELJNE ŽIVILA MOZELJ ROG KOPRIVNIK IZBIRA ST. CERKEV ZARJA STARI LOG MLEKARNA %iyatnomet POTROŠNIK GALANTERIJA KNJIGARNA — PAPIRNICA PRESKRBA OSILNICA Kočevje S poslovalnicami Čestita ob 20 obletnici revolucije vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem in jim želi veliko uspehov TEKSTIL KOLONIALE POSTREŽBA BANJA LOKA SADJE ZELENJAVA CENTRALNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE PIJAČ ril je tudi vlogo Kočevskih Nemcev kot nemško odskočno desko na Jadran ter to, da so uživali v stari Jugoslaviji večje pravice kot Slovenci. Na koncu je orisal neprecenljivi delež Kočevske v narodnoosvobodilni borbi ter dejal: »Težka je bila borba naših narodov, prestati smo morali neverjetne napore. Naša partizanska vojska je vodila s sovražnikom težko borbo, saj so se borili često bosi in lačni in brez orožja. Vendar pa je bilo trpljenje, ki so ga naši ljudje prestajali v taboriščih, neprimerno večje in ne bi nikdar zamenjal puške s taboriščem. Kot borec sem se vsaj včasih spočil pri naših ljudeh, vsaj včasih sem se počutil popolnoma svoboden. Lahko sem se boril!...« Okrog enajstih smo onstran Podstenic zavili na ozko pot proti bolnici Jelendol. Po izdatni malici smo krenili dalje peš. Bolnica Jelendol leži v globoki dolinici sredi mogočnega gozda in jo je le težko opaziti. Menda so Nemci večkrat zaman stikali za njo; nekoč so celo tri dni tičali v neposredni bližini, vendar je niso odkrili. — Zgrajena je bila leta 1943 in jo sovražnik ni nikdar odkril. Leta 1952 je bila restavrirana... Nato smo si ogledali še pokopališče, ki je oddaljeno nekaj minut. Pokopališče leži v dolinici, sredi kamnite ograde pa rastejo med lepo urejenimi grobovi debele, ravne smreke. Ko so ženske prižgale na grobovih svečke, se je tov. Mačkovi iz Kočevja iztrgal iz prsi presunljiv jok. Spomnila se je na svojega sina, ki je padel na Travni gori, sama pa je med okupacijo trpela v nemškem taborišču. V spomin na 45 borcev, ki počivajo na tem pokopališču, je bil odkrit spomenik, na katerem so vklesani verzi: Na trdo pot ste šli / za nas izkrvaveli, / zato naš rod živi / in boste vi živeli. / Spomin na vas žari, / za vas gori ljubezen, / vaš grob je hram časti / in slava sije čezenj. Od bolnice do Baze 20 je približno pol ure. To je bil čudovit sprehod in marsikdo je dejal, da bi prav rad preživel tam dopust, saj bi se res sijajno spočil. — Med pogovori je pot hitro minevala. Zbirali so se v večje ali manjše skupine in se pomenkovali. Tu in tam sem prisluhnil in marsikaj zvedel. »Predno so nas odpeljali v Mauthausen,« je nekdo pripovedoval, »smo bili zaprti v Ljubljani. V sobi je bila ena sama dolga, gola postelja, na kateri nas je bilo toliko, da smo lahko ležali le na boku in ko se je kdo obrnil, smo se morali obrniti vsi...« »Nikdar nisem mislil, da se bom vrnil domov,« je pripovedo- Dejal sem si: Vrnil se bom domov! in sem se res vrnil... Da, da, zelo »lepe« spomine na taborišče imam...« »Nekoč je prišel k nam neki kapo, 16-leten Poljak in brez vzroka oklofutal nekoga, da je kar pokalo ...« Ena številnih partizanskih bolnic v Rogu val drugi. »Iz mojega kraja smo bili štirje, vendar so trije omagali! Kako so ravnali z menoj! Pretepanje, pretepanje, za vsako malenkost pretepanje, brce... »Čakaj, to sem bil pa jaz ... Se zdaj ne vem, zakaj me je!« In tako naprej. Spomini, spomini. Morda že davno pozabljeni dogodki, trpljenje, ki se ga človek le nerad spominja, je zopet privrelo na dan. Baza 20. — To je vendar celo naselje, blizu 30 barak šteje! Koliko trpljenja so morali prestati graditelji, predno so znosili ves material na težko dostopen kraj, koliko naporov, da ves čas vojne sedež našega Glavnega štaba ni bil odkrit. Tov. Sobar nam je tudi tukaj spregovoril nekaj besed o naši borbi ter o pomenu in vlogi Partizanskega Roga v revoluciji... Čas pa je tekel in misliti smo morali na odhod. Avtobus nas je čakal v bližini in ko smo že vstopali vanj, so nekateri zapeli »himno« internirancev: »Oh kak’ dolga je ta cesta, od tujine pa do doma...«, ki so jo morda tolikokrat prepevali v hrepenenju po domovini in svobodi, v težkih urah obupa, ko so iskali košček kruha, da bi potešili lakoto. Mislili so na to belo cesto, ko so jih sredi noči, v mrazu, dežju in snegu, skoraj gole zganjali na »apelplac«, kjer so morali stati ure in ure. Misel na belo cesto, ki vodi domov, jih je še držala pokonci, jim vlivala vero, kljub temu pa mnogi niso vzdržali. Popadali so na poti v novo življenje ... Neverjetne napore so morali prestati naši narodi za osvoboditev. Trpeli so po gozdovih, ječah in taboriščih, trpeli so pod okupatorjevim bičem, prenašali mraz in lakoto, za en sam cilj — nacionalno in socialno osvoboditev. Kri je tekla v potokih, naši najboljši sinovi in hčere so padali, trdno prepričani, da njihove žrtve niso bile zaman! — Svobodo smo si po štiriletni krvavi vojni priborili, toda posledice vojne so bile strašne. Vsa domovina je bila v ruševinah, novo življenje smo morali pričeti graditi od kraja... 3icDeoeoeoec3ec3ec3acDeoicDic3 oBoioioioioBOiaicDiCDBCJicDBCDioicDBCDicDioio PRIPOVEDUJE ŠTEVILKA 17.524 . Popoldne so v hotelu Pugled pripravili za udeležence izleta v Rog kosilo. Tov. Sobar jih je še enkrat prisrčno pozdravil in poudaril, da vse strahote vojne ne smejo utoniti v pozabo, ampak jih morajo vsi, ki so trpeli v borbah ali v taboriščih, posredovati mladini, da bo znala ceniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Pozval jih je tudi, naj ves dokumentacijski material o taboriščih in sploh o NOB odstopijo Muzeju v Kočevju, tako da bo dostopen čim večjemu krogu ljudi... Iz številnih pripovedi o trpljenju v taboriščih smo izluščili pripoved Ludvika Krajnca iz Kočevske Reke. »1926. leta sem se izučil kovinske obrti,« je pripovedoval o svojem življenju, nato pa sem se zaposlil v Celju. Kmalu sem se vključil v sindikat (SMRJ), kjer sem začel spoznavati prve težje udarce, ki jih je kapitalizem zadajal delavskemu razredu. 1928. leta sem sodeloval v večji protestni stavki, ki jo je organiziral Franc Leskošek. Stavkali smo zaradi odpusta treh delavskih zaupnikov.« Tovariš Krajnc je aktivno delal v sindikalni organizaciji ter v vseh delavskih akcijah, zaradi česar so ga oblasti stalno preganjale, vendar pa mu nikdar niso mogli ničesar dokazati. Leta 1941 so ga pod krinko orožnih vaj z mnogimi drugimi poslali v konfinacijo v Srbijo, kjer je bil skupaj z narodnim herojem Lackom, dr. Potrčem, Miškom Kranjcem in drugimi naprednimi delavci. Vendar pa je bila konfinacija zanj kakor za mnoge druge dobra politična šola; spoznal je pravo pot, po kateri mora iti proletariat, da doseže svoje cilje. In prav ideje, ki se jih je tu navzel, so mu koristile med vojno in v internaciji. V konfinaciji je bil do konca Na smrt obsojen marca, takoj po kapitulaciji pa se je doma povezal z nekaterimi tovariši. Pričeli so s prvimi plakatnimi akcijami v Slovenski Bistrici, ki so trajale vse do njegove aretacije leta 1942. Zaradi izdajstva so ga aretirali in zaprli v Celju. V zaporu so ga vsak dan pretepali, vendar svojih tovarišev ni izdal. Vsa mučenja niso nič pomagala, trdno je vztrajal in molčal. »Ko niso mogli ničesar izvleči iz mene, so me postavili pred sodišče. 2. oktobra 1942 so nas v Mariboru okrog 170 obsodili na smrt. Ne spominjam se več, kakšni občutki so me tedaj obhajali, mislim pa, da mi je bilo vseeno, samo da bi se rešil trpljenja ... Po čudnem naključju nas je od 170 ostalo 30 živih. Poslali so nas v zloglasno nacistično taborišče Mauthausen, od koder sem se vrnil 12. julija 1945. Po mučni vožnji je transport internirancev, v katerem je bilo približno 1.000 Slovencev, prispel 11. decembra v Mauthausen. Sprejeli so nas kot zveri podivjani esesovci. Z brcami in pretepanjem so nas spravili v peterostope in nas odgnali v 7 kilometrov oddaljeno taborišče, kamor smo prišli sredi noči. Do jutra so nas pustili stati pod milim nebom, medtem pa so nas razni nemški kriminalci-kapoji oropali, češ da bodo naše stvari pri njih bolje shranjene... Nato so nas poslali v barako 5, imenovano karantena. Tu smo dobili nekaj sto Židov, od katerih je po treh tednih večina odšla »preko žice« — v smrt! Februarja 1943 so med interniranci zbrali kovinske delavce in nas poslali v pomožno taborišče Steier, kjer smo delali v tovarni Steierwerk po 12 ur in več na dan. Hrana je bila zelo pičla, pa še tisto so nam razni kapoji večkrat pokradli. — Odmora nismo poznali, kajti ko smo se po napornem delu vrnili v taborišče, so nas preganjali po raznih apelih. Najhujši pa je bil entlausung (čiščenje uši). Po cele ure smo morali stati pod milim nebom popolnoma goli, ne glede na mraz, še največkrat pozimi! Nismo bili ljudje! Bili smo številke. Nisem bil Krajnc, am- Januarja 1945 so nas premestili v Gusen, drugo filialo Mauthausena, kjer smo še bolj trpeli. Ako je človek v vrsti padel, ga nismo smeli dvigniti; na koncu vrste se ga je »usmilil« esesovec s strelom v glavo. Pobijali so jih tudi med delom, češ da so hoteli pobegniti. Kot dokazni material smo morali trupla prinesti domov. Vseh grozot, ki sem jih videl pak številka 17.524! Gorja, ki sem ga videl in preživel v taborišču, ne bom nikdar pozabil. Še zdaj vidim reveže, ki so skušali pobegniti. Nekoč so ujeli nekega Poljaka. Po vsem taborišču so ga vlačili za noge, da mu je glava odskakovala po kamenju in šele na pol mrtvega je esesovec ustrelil v glavo... Ljudje so umirali kot muhe. Pred barakami so bili vsako jutro kupi mrličev; če jih ni bilo, se nam je takoj čudno zdelo. Krematoriji so delali neprestano, vendar vsega »človeškega materiala« niso mogli pospraviti. in preživel, ne bi mogel nihče popisati. Tudi sam danes ne verjamem več, da je bilo kaj takega mogoče, da sem to res doživel in preživel. Vendar pa bi lahko prenašali vse tegobe, lakoto, mraz in pretepanje,« je zaključil svojo pripoved tovariš Krajnc,« »če ne tji bili moralno zapostavljeni! To, da nismo bili ljudje, je bilo hujše od vsega drugega, to jih je tudi mnogo uničilo...« In ko je končal, se mu je zatresel glas in v očeh so se mu zalesketale solze. Ne, spomin na vse prestano gorje je še vedno močan, prehud______ F. Grivec Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. juliju, čestitajo delovnim ljudem občine Kočevje OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Sli Kiji ilstof -U~. Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni snel Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor društva ZROP Občinski komite IMS Občinski odbor RK Občinsko gasilska ivesa Občinski odbor ZVVI Društvo prijateljev mladine tar dinge argnniincija, diušlva in ustanove 22, julij praznujemo v zavesti, da niso bile zaman žrtve za osvoboditev comovine. Ob tej priliki pošiljamo borbene pozdrave in čestitke vsem udeležencem narodnoosvobodilne vojne in vsem delovnim ljudem O > N O > o €L O > O O c >M _o CL (/) AV O KOČEVJE Čestitkam ob Dnevu vstaje — 22. juliju in 20. obletnici zmagovitega upora najboljših sinov jugoslovanskih narodov se pridružuje in želi še veliko uspehov vsem delovnim ljudem Tftesai - Mamica s poslovalnicami JCočeoie Vsem delovnim ljudem čestitke in borbene pozdrave ob prazniku slovenskega ljudstva in veliki obletnici vstaje jugoslovanskih narodov Ključavničarstvo Kočevje Ob 22. juliju — prazniku slovenskega ljudstva pošiljamo borbene pozdrave vsem bivšim borcem in aktivistom SEdwaastaeni dam 3Caceafe Za svobodo so pretekli potoki krvi, zato jo tudi toliko bolj cenimo Ob Dnevu vstaje slovenskega naroda in 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov pošiljamo tople pozdrave Splošno kleparstvo Kočevje fjlekt&ei Kočevje Ob obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in 22. juliju, prazniku vstaje slovenskega naroda, se spominjamo prestanega trpljenja v NOB, pa tudi uspehov, ki so bili doseženi s prizadevanjem vseh delovnih ljudi naše domovine. Vsem potrošnikom električne energije in ostalim državljanom iskrene čestitke IT AS Kočevje čestita ob velikem prazniku slovenskega naroda — 22. juliju in ob 20. obletnici junaškega upora narodov Jugoslavije vsem bivšim borcem in ostalim delovnim ljudem v Sloveniji Industrijo transportnih sredstev in opreme Iskrene čestitke ob Dnevu vstaje slovenskega naroda pošilja Hotel »PUGLED« - s poslovalnicami KOČEVJE tt TJ O a o -D TJ O O c >«/> _o rej- Za Inozemstvo 1000 din oz. ennsor,like dolarje. Tekoči račun: I J.K.V28® P«-« Komunalni banki J “Ijana, podružnica Kočevje Dragemu bratu in njegovemu sinu Jakobu Krkoviču iz Kapto-la želijo vse najboljše za njuna goda Helena Rus z družino, Ernest in Mimika. ZAHVALA Ob izgubi mojega moža in očeta ROŽIC IVANA iz Stare cerkve se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se duhovščini posebno Stanku Dobovšku za govor pri odprtem grobu in vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoči: žena in otroci ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega sinčka edinčka DUŠANA ŽVABA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Vizjaku in dr. Cilenšku za zadnjo pomoč kakor tudi reševalcu in govorniku za poslovilne besede. Neutolažljivi očka, mamica, stari očka, stara mama, Vesna, Biserka, tete in stric. PRODAM Dne 30. julija ob 14. uri prodam oz. dam na licitacijo hišo s ,hlevom in vrtom v Dolgi vasi pri Kočevju. Vprašajte pri Jože Rus, Trata 44, Kočevje. Prodam dobro ohranjen levi štedilnik za vzidavo in peč na drva (kraljica peči). Ogled vsak dan pri Obranovič Matija, Podgorska 42, Kočevje Prodam hišo v Kočevju, Roška ulica 27. Vprašajte: Mestni log št. 16. PRODAM odlično ohranjeno »Primo« 175 ccm. Naslov na upravi »Novic«. JADRAN, Kočevje: 21. do 23 julija jugoslovan. cinemascopski film »Kapetan Leši«, 24. julija češki film »Nevarni izum«, od 25. do 27. julija amer. barvni cinemascopski film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, od 28. do 30. julija italijansko-francoski barvni vistavis. film »Evropa ponoči«. SVOBODA, Rudnik: 22. in 23. julija italijanski barvni film »Vstajenje«, 29. in 30. julija zahodnonemški film »Deklica Rosemarie«. RIBNICA: 22. in 23. julija jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«, 29. in 30. julija ameriški barvni cinemascop. film »Dirka za soncem«. SODRAŽICA: 22. in 23. julija italijanski barvni cinemascop. film »Spomini iz Italije«, 29. in 30. julija ameriški barvni cinemascopski film »Slab dan v Black Rocku«. LOŠKI POTOK: 23. julija francoski film »Modema devica«, 30. julija amer. barvni film »Prijateljsko prepričevanje«. VELIKE LAŠČE: 22. 23. julija italijan.-franc. barvni vistavi-sion film »Evropa ponoči«, 29. in 30. julija ameriški film »Nežni akordi«. KOČEVSKA REKA: 22. in 23. julija poljski film »Likvidacija«, 26. julija nemški film »Vražji krog«, 29. in 30. julija ameriški barvni film »Kovinska zvezda«. PREDGRAD: 22. in 23. julija francoski barvni film »Pustolovščine Arsena Lupina«, 29. in 30. julija francoski film »Črna mapa«. BROD NA KOLPI: 22. 23. julija angleški barvni film »Ker veter ne zna brati«, 29. in 30. julija francoski film »Tisti, ki mora umreti«. DOBREPOLJE: 22. in 23. julija ameriški barvni cinemascopski film »Mož, ki ga ni bilo«, 26. julija franc, film »Noč nad Parizom«, 29. in 30. julija ameriški barvni vistavision film »Vremenar«. PONIKVE: 27. julija francoski film »Noč nad Parizom«. Mladinsko moštvo NK Kočevje je v pretekli sezoni osvojilo 1. mesto v LNP. Za nagrado za osvojeno 1. mesto, jih je LNP povabila v Ljubljano, da odigrajo prijateljsko tekmo z mladinci Triglava. Od leve proti desni stojijo: Novak, Letnar, Rački, Ahac I.; čepijo: Lunder, Ahac S., Poje, Senica, Adamič, Behin izpeljejo tudi marsikaj, kar je splošnosti in posameznikom v korist. Za »Delavsko enotnost« so nabrali 140 novih naročnikov, olepšali so brežine ob glavni cesti, uredili park, postavljali nove klopi itd. Pravijo, da bo v klubu postalo še pestrejše, ker so jim neki uvidevni člani društva iz mesta obljubili pomoč. Tako je prav! Pomnimo pa, da obljuba dela dolg! Ko končujemo ta obračun, ne bi bilo prav, če bi ne omenili vsaj na kratko kulturno-prosvet-nega prispevka, ki so ga dali člani kočevske mladine. Nadvse dobro so se izkazali pri organizaciji in izvedbi mladinske prireditve »Kaj veš — kaj znaš?«, prav tako pa tudi v Štefančevi igri »Včeraj popoldne«, kjer so večino imeli mladinci. Sodelovali so tudi pri radijski oddaji »Poslušaj in povej nam«. Svoje vloge so odigrali tako dobro, da to igro upravičeno smatrajo za najboljšo letošnjo uprizoritev na našem odru. Obračun kultur.-prosvetne dejavnosti naše »Svobode« v tej sezoni je kljub navidezni obsežnosti le del vsega kultumo-prosvetnega udejstvovanja v našem mestu. Morda še večji delež imajo pri tem prosvetni delavci gimnazije in obeh osemletk. Vsakoletno dram. udejstvovanje gimnazijcev na našem in okoliških odrih ter premnoge interne in javne, manjše ali večje prireditve obeh osnovnih šol zaslužijo, da se jih spomnimo. In se jih bomo ob prvi priliki na drugem mestu! Fr. Cankar IZ ČRNEGA POTOKA... Voda v kopalnem bazenu v Črnem potoku je postala med zadnjimi neurji kalna in neprimerna za kopanje in napajanje, zato so jo gasilci izpustili, naslednjo nedeljo pa so vaščani Črnega potoka in Zajčjega polja bazen očistili. Udeležba pri tej akciji je bila zadovoljiva, saj je sodelovala večina vaščanov. Vaznikom matamih vazil Občinski ljudski odbor — Odsek za splošne in notranje zadeve Ribnica, obvešča vse voznike motornih vozil (motorna kolesa, osebni avtomobili, tovornjaki, priklopniki, traktorji, avtobusi itd.), da bo zamenjava reg. tablic vseh navedenih vozil s tehničnim pregledom in zamenjavo prometnih dovoljenj. Zamenjava bo po programu TNZ OLO Ljubljana, ki bo objavljen v časopisih in po radiu Ljubljana. Z ozirom na to so dolžni vozniki motornih vozil opraviti predhodne priprave po obrazcih, ki jih dobijo na ObLO Ribnica pri organu za notranje zadeve, soba št. 11, vsak dan od 8. do 12. ure, kjer dobite tudi vsa ostala pojasnila. Iz pisarne odseka za spl. in notr. zadeve Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) razpisuje Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri ObLO Ribnica mesto DIREKTORJA Trgovskega podjetja »SUHA ROBA« Sodražica Pogoji: Komercialist z višjo strokovno izobrazbo in 10-lctno prakso ali komercialist s srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 15 let prakse na takem delovnem mestu. Ponudbe za razpisano delovno mesto naslovite na Komisijo za razpis in Imenovanje direktorjev ObLO Ribnica. Razpisni rok je do 31. julija 1961. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri ObLO Ribnica Upravni odbor Obratne ambulante Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje razpisuje prosto delovno mesto MEDICINSKE SESTRE ali BOLNIČARKE v Obratni ambulanti KGP Kočevje. Praksa v ambulantnem delu zaželjena. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom ter dokumentom o strokovnosti vložite na upravo Obratne ambulante KGP Kočevje najkasneje do 31. VII. 1961. Upravni odbor O A KGP Kočevje SPORED RTV LJUBLJANA PETEK, 21. JULIJA 1961 5.00—7.30 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—5.30 Množična glasba — 6.30—6.40 Reklame — 7.30 Pol ure simfoničnih plesov — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Blaž Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in celesto — 9.00 Novi posnetki pihalnega orkestra Ljudske milice — 9.30 Jugoslovanski operni solisti v slovenskih operah — 10.15 Posnetki z republiškega festivala zborov iz Maribora — 11.00 Ansambel Moj mira Sepeta — 11.15 »V soncu in v senci« — Pri naših skladateljih in izvajalcih — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Melodije za opoldne — 12.40 Pesmi delovnih brigad — 13.15 Obvestila, prireditve dneva in zabavna glasba — 13.30 Orkestrski intermezzo — 14.00 Naši borci v tujini — 14.20 Novi posnetki Ljubljanskega okteta — 14.40 Od tod in ondod — 15.15 Nekaj opernih zborov — 16.00 »Na jasi, kot pred 16 leti« — 17.30 Zabavni zvoki — 18.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila — 19.05 Novi posnetki domačih zabavnih ansamblov — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Prenos centralne proslave ob Dnevu vstaje — 22.50 Matej Bor: Ljubezen v viharju — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SOBOTA 22. JULIJA 1961 6.00—7.00 »Hej tovariši, pod orožje vsi...« — 7.15 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 »Le vkup, uboga gmajna!« — 8.00 »Divjal je boj in v ognju mi smo rasli« — 8.30 »Dobro srečo, domovina« — 8.45 Klavirske medigre — 9.00 Poročila — 9.05 »Tam kjer pisana so polja ...« — 9.30 Glasbeni spored za praznični dan — 10.30 V soncu bo hosta zapela — 11.10 »Zapoj zdaj, srce partizansko« — 12.00 Orkestralen spored jugoslovanske zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Združeni pevski zbori koroških Slovencev — 14.15 V vedrem razpoloženju — 15.15 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto — 15.45 Obisk pri domačih vižarjih — 16.00 Veseli veter na Primorskem — 17.00 Marjan Kozina Proti morju — 17.20 Zvoki za prijetno po- poldne — 18.00 Radijska igra — 18.32 Vjekoslav Grzinič: Simfonični poem — 18.42 V tričetrtinskem taktu — 19.00 Obvestila — 19.05 Zbor Slovenske filharmonije — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pol ure z jugoslovanskimi zabavnimi orkestri — 20.30 Mi ho vil Logar: »Leto enainštirideseto« — 22.15 Naši pevci zabavne glasbe in domači zabavni ansambli — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poro- čila in zaključek oddaje. NEDELJA 23. JULIJA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Reklame — 6.40 Majhni ansambli v vedrem ritmu — 7.15 Radovan Gobec: Svobodna zemlja — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 8.55 Pet minut z orkestrom Mantovani — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.45 Heribert Svetel: Dve pesmi za sopran, violo in klavir — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Sedem domačih ansamblov sedem domačih viž — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Milenko Sober: Delovišča pod vodo — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame — 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne'— 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Iz češke glasbene klasike — 22.15 Claude Debussy: 2. dejanje opere Pelleas in Melisanda — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. JCti za (bližnjega OB ROBU Majhno podjetje - veliki načrti Poleg bivše mlekarne v Prigorici je v zadnjih nekaj mesecih zrasla sedemdeset metrov dolga stavba, kamor se je pred kratkim preselilo Splošno mizarstvo »Hrast« Dolenja vas. Sedaj v tej prostorni stavbi že brnijo stroji, delavci ob njih pa se veselijo, da so se rešili majhnih prostorov, v katerih so delali doslej... Pred nekaj dnevi popoldne sem si ogledal podjetje in se pogovoril z upravnikom Tonetom Dejakom in računovodjo Vinkom Rusom,, ki sta ravno urejal neke račune. Podjetje Splošno mizarstvo »Hrast« je bilo ustanovljeno februarja 1959. leta. V začetku je bilo zaposlenih sedem kvalificiranih mizarjev ter dva vajenca. Ves čas so obratovali v prostorih, ki so jih dobili od KZ, vendar pa je bilo delo otežkočeno, ker so bile delavnice na treh različnih krajih. Podjetje je svojo dejavnost usmerilo predvsem v stavbeno mizarstvo in notranjo opremo. nem računu za leto I960,« je povzel računovodja, »smo namenili za gradnjo tega objekta. Gradnja nove hale bo stala okrog 20 milijonov dinarjev. 70 odstotkov stroškov bomo krili sami. Občinski ljudski odbor Ribnica pa nam je dal pet milijonov kredita...« Ker ima podjetje premalo sredstev, da bi izročilo gradnjo delavnice gradbenemu podjetu, so ustanovili lastno gradbeno skupino, ki je vsa dela solidno V novi delavnici Lansko leto je nastala v podjetju bistvena sprememba, ker se mu je priključilo obrtno mizarsko podjetje »Bor« iz Ribnice. Proizvodnja v prvem letu je znašala okrog 15 in pol milijona dinarjev, vendar je v tem všteta tudi realizacija kasneje priključenega »Bora«. Že lansko leto pa se je finančni uspeh podjetja močno dvignil in presegel 38 milijonov dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z letom 1959 148 odstotno povečanje. V lem času se je dohodek povečal za 198 odstotkov, čisti dohodek pa celo za 1.138 odstotkov, medtem ko so se osebni dohodki povečali le za 69 odstotkov. Tudi rezultat bruto prometa je naraščal iz meseca v mesec, velika ovira še večjega rezultata pa je bilo skrajno nestimulativ. nagrajev., uklenjeno v tarifni pravilnik, sestavljen za majhno uslužnost-no podjetje, preko katerega so le delno pomagale norme in akordi. »Druga velika ovira za še efektivnejše poslovanje,« je dejal upravnik, »so bili neprimerni obratni prostori, ki so eden od drugega precej oddaljeni, tako da v veliko primerih, posebno pri serijskih delih, ni bilo mogoče doseči pravega učinka. To je bil eden najtežjih problemov, ki smo ga morali rešiti najprej. Tako smo pričeli marca letos graditi novo halo ...« »Ves čisti dohodek po zaključ- ie hitro opravila. Gradbena skupina bo pri podjetju ostala še naprej, ker bodo gradili tudi po-slpvne prostore, po sporazumu z ObLO pa bo lahko v občini opravljala manjša gradbena dela, ki jih gradbeno podjetje ne more prevzeti. »Sedaj je zaposlenih 64 delavcev ter štirje vajenci. Mislimo pa tudi že na strokovni kader, ki nam ga primanjkuje že sedaj, zato štipendiramo mizarskega tehnika ... Veliko problemov imamo tudi s strojnim parkom, ki je že precej star, nujno pa bi rabili še vsaj dva stroja...« »Kako imate organizirano nagrajevanje?« »Lansko leto je bilo 80 do 85 odstotkov del nagrajenih po učinku, letos pa je procent nekoliko padel zaradi gradnje in preseljevanja v novi obrat. Sedaj so skoraj vsa dela že normirana, vendar pa so pri tem še nekatere neskladnosti, ki jih bo po možnosti odpravil novi tarifni pravilnik. Delavci se zavedajo, da je njihov zaslužek odvisen od njihovega dela, zato pridno delajo... Plače se sučejo v povprečju okrog 24.000 din.« »Ekonomskih enot še niste uvedli?« »Ne, ker je kolektiv majhen in o vseh problemih lahko razpravljamo na skupnih sestankih. Imamo 12-članski delavski svet ter upravni odbor ...« »Pereč problem so, kakor povsod drugod, obratna sredstva,« je zopet povzel besedo računovodja. »Po stanju konec maja smo imeli nekaj nad 23 milijonov vezanih obratnih sredstev (zaloge, nedovršeni proizvodi in dolžniki). Ta vezana sredstva pa so bila krita le z nekaj nad pet milijoni dinarjev. Zaradi tega smo zaprosili za kredit na obratna sredstva.« Letošnji plan podjetja je 60 milijonov dinarjev, v prvem polletju pa so dosegli le 48,5 odstotkov plana. Vzrok je predvsem gradnja nove hale, s katero so pridobili 840 m2 prostora. Vendar so prepričani, da bodo do konca leta plan dosegli ali celo presegli. »In kakšne perspektive imate?« »Po perspektivnem planu do 1. 1965 se bo proizvodnja dvignila na 120 milijonov, brez gradbene skupine pa bo zaposlenih 59 delavcev in uslužbencev ter 14 vajencev. V investicijsko gradnjo nameravamo vložiti 53 milijonov; od tega bo 45 milijonov lastnih sredstev... Prihodnje leto bomo uredili v novi hali še sanitarije in nekatere druge stvari ter napravili skladišče ...« To je kratek prikaz malega, a delovnega kolektiva dolcnjcva-škega »Hrasta«, ki vztrajno dela in sc širi. Nisem naštel vseh njihovih uspehov, niti težav in načrtov, ker mi omejeni prostor tega niti ne dopušča. Poudaril bi samo še to, da ima mlado podjetje lepe perspektive, ker je pri vsem delu čutiti veliko voljo po ustvarjanju, veliko samozavest, zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo podjetje kaj kmalu izvilo iz obrtniškega načina dela in prešlo na industrijski način proizvodnje. (vec) Vesti iz Rašice V nedeljo je Prostovoljno gasilsko društvo na Rašici priredilo vrtno veselico, katere čisti dobiček so namenili za dela pri gasilskem domu ter za nabavo različnih rekvizitov. Gasilsko društvo na Rašici je bilo ustanovljeno leta 1953, vendar pa je v tem času pokazalo lepe uspehe. Motorno brizgalno so nabavili že po dveh letih. Tudi pri preprečevanju požarov se je društvo vedno izkazalo in bi- lo vzgled ostalim. Danes ima društvo gasilski dom, motorno brizgalno, voz, precej cevi itd. V začetku lanskega leta je društvo sklenilo zgraditi gasilski dom, ki je bil zgrajen do jeseni. Zgradili so ga vaščani sami s prostovoljnim delom. Maja letos so vaščani gledali v novem gasilskem domu kulturni program, ki so jim ga pripravili pionirji iz Kočevske Reke. NIL V dneh 27. in 28. julija ter 1. avgusta bo v ribniški okolici krvodajalska akcija. Zavod za transfuzijo krvi bo v teh dneh uredil postajo za odvzem krvi v Ribnici. Poskrbljeno bo tudi za prevoz krvodajalcev iz oddaljenih vasi v Ribnico in nazaj. Državljani, ki se bodo iz človekoljubnosti' odločili dati tudi ob tej priložnosti kri za pomoč ponesrečencem in drugim bolnikom, naj na dan odvzema krvi ne zajtrkujejo nič mastnega, tudi mleka ne, najbolje je samo črno kavo ali čaj z limono, še bolje pa sploh ničesar, saj jih čaka takoj po odvzemu krvi izdatna malica. Avtobus bo prepeljal najprej darovalce krvi iz oddaljenejših krajev in sicer 27. julija iz Grčaric in sosednjih naselij, 28. julija iz Jurjeviče, Kota in okolice, 1. avgusta pa iz Sodražice in sosednjih krajev. Ribničani in kolektivi iz podjetij bodo prihajali na krvodajalsko postajo v navedenih dnevih v vmesnem času. Večje skupine naj najavijo svojo udeležbo pri tej nesebični in požrtvovalni akciji za pomoč sočloveka v nesreči Obč. odboru RK v Ribnici. PO POTEH SERCERJEVE BRIGADE Okrajni komite LMS Ljubljana je organiziral v počastitev 20. letnice vstaje v Sloveniji partizanski pohod mladine po poteh Šercerjeve brigade. Brigado sestavljajo mladinci iz ljubljanskegan okraja, člani taborniške organizacije, počitniške zveze in preživeli borci — partizani brigade »Ljube Šercerja«. Vodi jih nekdanji namestnik komandanta legendarne Šercerjeve brigade narodni heroj Jože Boldan-Silni. 18. julija so udeleženci pohoda prišli v Jelenov žleb, kjer so jih pričakali člani Občinskega komiteja LMS Kočevje, naslednji dan pa so prispeli v Kočevje, kjer je Občinski komite LMS organiziral manjše zborovanje, na katerem je govoril predsednik Občinskega odbora SZDL Miro Hegler. Istega dne je brigada krenila skozi Partizanski Rog na Bazo 20 in proti Staremu logu, kjer so jih pričakali mladinci iz Kočevja. DPD »Svoboda« Kočevje je ob tej priliki nastopila s partizansko igro »Ko bi padli oživeli«. Po končanem kulturnem sporedu so se mladinci, člani ZB in udeleženci pohoda zabavali ob zvokih ansambla »Roški fantje«. V vseh krajih, skozi katere je brigado vodila pot, organizirajo mladina in borci slavnostne sprejeme in mitinge. 20. julija bo brigada prispela na Urh, kjer bo zbor vseh brigad iz Slovenije. Od tu bo skupen odhod vseh udeležencev na proslavo 20-letnice vstaje v Ljubljani. »DENAR ALI ŽIVLJENJE!« Zgodba, ki vam jo nameravam povedati, je kljub neverjetnosti resnična. Zgodilo se je pred kratkim na neki veselici (krajev in ljudi ne bom imenoval!) Nekdo sc je okrog enih po polnoči počasi vračal proti domu. Veselice seveda še ni bilo konec, kajti najlepši del navadno pride po polnoči. Blizu doma je pred njim vstal iz trave znanec iz sosednje vasi in se mu pridružil. Nekaj časa sta stopala skupaj in se razgo-varjala... Nenadoma pa, kakih 100 metrov od doma, potegne znanec iz sosednje vasi iz žepa revolver in ga nastavi drugemu na čelo. »Daj mi denar, sicer ...« Domačin je bil tako presenečen in prestrašen, da je komaj izjecljal, da nima denarja, ker ga je zapravil na veselici. Pri sebi je imel le 200 din ... Tedaj ga je napadalec nekajkrat udaril z ročajem samokresa po glavi, da je ves krvav padel na tla, nato pa zbežal... Napadeni je klical na pomoč, vendar ni bilo nikogar. Ko je prišel malo k sebi, je sam odšel domov ... Dober »vic«, kajne? Žal pa to ni bil »vic« in prav lahko bi se tragično končalo ... Kljub temu pa človek le težko verjame, da se še sedaj lahko kaj takega dogaja, saj so časi rokovnjačev že davno minili... Titan na rudniškem dnevnem kopu Izkoriščanje renskega lignita na običajen način bi zahtevalo ogromne investicije, gospodarnost pa bi zato visela na tanki nitki. Neusmiljeni gordijski vozel ekonomičnosti pa je uspešno presekala velikanska naprava, s pomočjo katere je tamkaj 1955. leta nastal rudnik »Fortuna«, ki sodi med največje na svetu. Stroj iz »Fortune« izkoplje dnevno 100.000 ton materiala. Njegovi nazobčani zajcmalni korci so nameščeni na vrtljivem kolesu s premerom 16 m, ki je na koncu 70 m dolge jeklene ročice. Stroj je težak 6.000 ton. Opremljen je s 118 elektromotorji, ki skupaj zmorejo 7800 kW. V omenjenem rudniku delajo 3 takšni stroji, ki letno nakopljejo 95 milijonov ton premoga. Cepljenje proti otroški paralizi za zamudnike Za otroke, rojene v letih 1949 do 1960, ki so bili v letošnjem letu cepljeni proti otroški paralizi, pa sc cepljenja enkrat ali pa tudi dvakrat niso udeležili, bo v občini Kočevje izvedeno ponovno cepljenje. V poštev pridejo otroci,, ki so od cepljenja izostali v tednu od 17. do 21. aprila ali pa v tednu od 29. maja do 2. junija. Otroci, ki so od cepljenja izostali samo v tednu od 6. do 10. marca, za to cepljenje ne pridejo v poštev. Cepljenje bo izvedeno po naslednjem razporedu: Mozelj, osnovna šola 25. 7. 1961 ob 14.00 Predgrad, Zdravstvena postaja 25. 7. 1961 ob 14.30 Koprivnik, osnovna šola 25. 7. 1961 ob 18.00 Onek, osnovna šola 25. 7. 1961 ob 18.30 Srednja vas, Zdravstvena postaja 25. 7. 1961 ob 15.00 Štalcarji, osnovna šola 26. 7. 1961 ob 7.30 Banja loka, Zdravstvena postaja 26. 7. 1961 ob 8.00 Osilnica, Zdravstvena postaja 26. Bosljiva loka, šola 26. F1 ara, šola 26. Struge, Zdravstvena postaja 26. Kočevje, Otroški dispanzer 27. Stara cerkev, šola Stari log, šola Livold, šola Briga, šola Borovec, bivša šola Kočevska Reka, Zdravstvena postaja 28. 7. 1961 ob 14.00 Ker je otroška paraliza zelo težka in nevarna nalezljiva bolezen, ponovno opozarjamo starše otrok, ki iz kakršnega koli razloga v letošnjem letu niso prejeli vseh 3 doz cepiva, da le popolno, to je trikratno cepljenje proti otroški paralizi daje solidno jamstvo, da do obolenja ne bo prišlo. Starši naj privedejo svoje otroke (zamudnike) na najbližje cepišče in naj prinesejo s seboj žličko. Ponovno cepljenje za zamudnike, rojene v letu 1960, proti davici. tetanusu in oslovskemu kašlju, ki v letošnjem letu niso bili popolno, to je trikrat cepljeni, pa bo v Kočevju v Otroškem dispanzerju še do 28] julija 1961. _ ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE 7. 1961 ob 10.00 7. 1961 ob 11.00 7. 1961 ob 12.00 7. 1961 ob 14.00 7. 1961 od 7.00—10.0» 27. 6. 1961 ob 10.90 27. 7. 1961 ob 11.30 28. 7. 1961 ob 12.00 28. 7. 1961 ob 13.00 28. 7. 1961 ob 13.30 28. OBVESTI L O Turistično olepševalno društvo Kočevje priredi 6. avgusta avtobusni izlet na tradicionalni »CfJLfr£jax£kl bul« v Ljubno v Savinjski dolini Za člane društva jc prevoz brezplačen. Tudi novi člani lahko izkoristijo to ugodnost, če se včlanijo v društvo pred prijavo. Prijave sprejema tajnik društva Lea Oražcm, telefon: 321 do 31. julija 1961. ztattšh Eileen je segla po cigareti. Zdaj jo je držala tako, da je strmela v svojo dlan. Nenadoma je Graya obšla drzna misel. »Ali je to toplomer?« jo je tiho vprašal in pogledal cigareto med njenimi prsti. Vrgla mu je nagel pogled, potem pa jc v nenadnem preplahu zagnala cigareto po tleh. Roko si je položila na želodec. Gray se je spominjal, da je dotlej samo enkrat napravila to čudno kretnjo. »Ne,« je dihnila. »Ne spominjam se. Nikoli ni nihče videl...« Utihnila je, očitno sc je trudila, da bi spet dobila oblast nad seboj. »Kakšen občutek imate?« Grayev glas je bil miren, tih. Stresla se je. »Toplo, vroče. Steklenica z vročo vodo. Nihče ne ve. Toplomer držim proti njej. Toda ona, strežnica, tega ne sme videti. Vstopila je. Toplomer sem vtaknila v usta. Vzela ga je.« »Da? In kaj ...« »Mislila je, da sem dobila vročino. Poklicala je očeta. Z mamo sta odšla na obisk in me pustila samo. Sicer pa je bil oče pri meni vsakikrat, ■ kadar sem bila bolna. To pot...« »To pot?« »Strežnica jc rekla, da se bo oče vrnil. Poklicala ga jc. Kmalu bo doma, je rekla. Potem mu povem tisto o toplomeru, sem pomislila. Veselo bo... Izvabila sem ga vstran od mame, zgodbico mi bo prebral in... Mama, o, mama!« Zadnje besede so kot krik bruhnile iz njenega grla. Z dlanmi si jc pokrila obraz in se v krčevitem joku tresla po vsem telesu. Gray jo je mirno gledal. Prijateljsko čustvo do nje se je mešalo s slutnjo zmage, seveda njeno zmage, ker je upal, da bo nazadnje le spoznal vzroke za njen občutek krivde. Morda je tu ključ vsega, jc pomislil, ključ strahu in občutka krivde, ki se je zasnoval v tisti noči - izpred petnajstih let. Zato je Gray čakal. »Nisem vedela«, je jecljala. »Nišem se spominjala... Bilo je tisto noč, ko se je zgodila nesreča. Domov sta sc peljala, kolikor sta mogla naglo, ko jima je strežnica telefonirala. Pripetila sc je nesreča, ki jc uničila mojo mamo. Jaz sem bila kriva. Tega ni nihče vedel, le sanjati sem začela takrat in se bati, drgetati od strahu in sovražiti... Nisem mogla nikomur povedati. Najbrž se tega niti spominjati nisem upala. Ce bi povedala, bi me oče ubil. Spominjam sc, da sem tako mislila. Hotela sem, da bi me imel rad, pa me ne bi mogel imeti rad, če bi vedel... Spominjam se, da sem ga takrat skušala ujeziti. Hotela sem vedeti, kako daleč smem. Kdo ve, ali sem se zaradi tega tako zapletla... Kaznoval bi me, potem pa bi mi odpustil, kdo ve... Kadar je bil hud name, mi je nekoliko odleglo, potem pa se je začelo iznova. Prevzela me je skrb. Kamor sem stopila, povsod same težave. Celo iskala sem jih, pa ni zaleglo, nikoli ni pomagalo!« »Ni moglo pomagati, kaj?« jo je Gray gledal. »Želeli ste si kazni, naravnost iskali ste težave. Ali ste zato izjavili, da ste umorili Beverly Bondovo?« Zdrznila se jc in mu vrgla leden pogled. »Izjavila sem, ker sem to storila!« je zavpila. »Morate mi verjeti, morate!« »Že dobro, Eileen, saj je že dobro,« jo je miril. Kaj mi prikriva, sc jc vprašal. Nekaj prikriva. Ta jeza, ta izbruh jc njena obramba nečesa, kar hoče skriti. Nagnil se jc nazaj in udobno iztegnil noge. »Že dobro,« jc ponovil. »Ce pravite, da ste to storili, ste pač storili. Zdaj tako ali tako morava končati.« Po teh besedah je gledal, kako ji jc napetost polagoma izginjala z lic. »Se nekaj,« je rekel. »Morda niti ni važno. Kaj je s tistim uhanom, Eileen?« Spet mu je vrgla pogled, to pot se mu je zdela zmedena, Z roko si jc segla k ušesu. »Tam je bil,« je rekla. »Videla sem ga na tleh, prav blizu njenih nog. Rada bi...« »Kaj bi radi. Eileen?« jo je vprašal, ker je v zadregi utihnila. »Nič. Cisto nič.« Gray je začel iznova. »Videli ste ga na tleh blizu nog mrtve Beverly. Kako je prišel uhan tja? Kdo ga je pustil tam?« Odkimala je in zaprla oči. Lahko _ bi bila rekla: »Jaz.« Zakaj tega ni storila, se je vprašal Gray. Spet jc čakal. Molčala je, oči je imela zaprte, na njenem obrazu je Gray ugotovil poteze jeze in strahu hkrati. »Ali ste imeli oba uhana, ko ste šli od doma?« jo je vprašal, čeprav ga je skrbelo, kam bo njegovo vprašanje napeljalo njeno misel,. hkrati pa se mu je zdelo, da bo treba brskati okoli tistega uhana. Z obema rokama si je segla k usesom m vprašujoče pogledala Graya. »Ne vem, ne vem zagotovo,, je rekla. »Toliko sem že razmišljala o tem. Seveda bi morala imeti oba.« In čez čas: »Seveda, oba sem imela.« Vendar je to povedala tako, da jc bil Gray prej prepričan o nasprotnem, zanesljivo pa je vedel, da sc Eileen ne more spomniti. »Kako jc bilo tisti večer?« je rekel. »Po stopnicah ste prišli iz svoje sobe. Kaj potem?« »Poklicala sem taksi. Tisti večer me jc imelo, da bi pila, zato sem že vnaprej vedela, da ne bom dobro vozila.« Gray je čutil olajšanje. Vsaj nekaj, jc P« mislil. Vsaj rahlo se je spremenila v teh Sesti mesecih, kar se ukvarjamo z njo. Tisti večer hotela voziti, ker je vedela, da bo pila, torej naravnost silila v novo nevšečnost. »Kaj je bilo potem?« jo je vprašal. »Pri Srebrni copati sem izstopila. Prised • sem k Mary in Jimu Donnelly. Pili smo.. .« vedala je, kar je Gray vsaj v grobem ze v ■ Le nekaj ga jc mučilo. Ali bi bilo mogoče, da Bevcrlv Bondova po tistem prepiru sama v brala uhan? (Sc nadaljuje)