Upravu; iNelioličuik, Gajeva ul. t. Telefon 38-55. Ček račun: Ljubljana Btcv I4.6H Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih GLAS NARODA iNaroCnlna na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din jUredništvo: Ljubljana Nebotičnik, Gajeva ali-ca $t. I. Telefon 38-55 Rokopisov oe vračamo. 6t. 18. Ljubjana, četrtek 23. januarja 1936 Leto II. Hrzava, v kateri poštenjaki nU toliko poguma kakor topo* v,< je izgubljena država. Theodore Roosevelt. Dnevna pratika četrtek, 23. "januarja 1936. Katoli-VMl': Zaroka Marije. Pravoslavni: 10. JitiHiarja, Grigorije. Dežurne leakrne v Ljubljani r- Piccoll, Tyr5eva 6; Hočevar, Celovška cesta 2: Gartus, Moste — Zu-l°ika cesta. Vreme Jugoslavija: Prevladuje oblačno I eiu8 z manjšimi krajevnimi zjasui-vatni. Orl časa je do časa nekoliko 1 ft/',|je po soverozapadnih in in sever-"'h krajih. Temperatura je visoka povsod. Xajnižja Skoplje '+, 1, naj-) Banja Koviljča ,+ 20. Napoved za danes: Toplo vreme, Ijfetežno oblačno. Tu in tam nekoliko posebno po zapadnih krajih, zjasnitev na vzhodnih in juž- II Predelili. — Sonce vzhaja ob 7.8, : .mV JS„v“"e" J-22LS____________w 2*“« v nattm listu Poecnl In uspclnt Sonce sije kolporterju - Paragraf 13 za gledališko publiko — Poklicni brezposelni — Usodna pobožnost - 4 žrtve ljubezenske tragedije — Sleparije grofove ______tajnice — Za brezposelne se je žrtvovala 300.000 Abeslncev nanovo mobiliziranih London, 22. jan. Reuter. Ofenziva generala Grazianija na južni fronti je za sedaj ustavljena, dasi se poroča o gotovem številu spopadov med italijanskimi in abesinskimi sprednjimi patruljami, ki ščitijo umikanje rasa Deste. Iz Addis-Abebc poročajo, da so prve čete od onih 30.000 vojakov, ki so bile poslane kot ojačenje rasu Desti že prišle k rasu Desti. Nekateri krogi trde, da bodo ta ojačenja znašala 60.000 vojakov. V vsakem slučaju podčrtujejo abesinski krogi splošno mobilizacijo Abesinije, ki je bila včeraj objavljena v zvezi s porazom rasa Deste. Izve se, da je abesinska vlada poslala močna ojačenja tuđi rasu Nasibuju, ki ima nalogo, da vzpostavi zvezo z četami rasa Deste. Abesinski uradni krogi izjavljajo, da se bo abesinska armada zaradi nove mobilizacije povečala za 300.000 vojakov. Vobee prevladuje mišljenje, da se vojna ne bo končala prej, pred no se ne začne nova doba deževja, ampak da se bo nadaljevala do druge deževne dobe. Obubožanje in revščina v Selški dolini Železniki, 21. januarja V naši dolini je zadnji čas strašno žalostno. Ljudje so potrti in brez svetle nadeje zvejo v bližnjo bodočnost, ki jim ne obeta nič dobrega. Nekako sami vase sm5 se vsi pogreznili in tiho ječimo pod gospodarskimi in socialnimi udarci, ki dan na dan bijejo P0' nas. Svoj čas je bilo v naši dolini veselje doma, dobra volja in mnogo' optimizma. Zdaj pa je vse to ugasnilo. Leto za letom je bilo slabše. Sedanje sankcije pa so še itlsto malo, kar je ostalo, požrle; in vsi imamo občutek, da se je gospodarstvo naše doline kar nenadoma pogreznilo v propast. Naše gospodarsko srce peša Ud za udom je pešal, nazadnje se je vse sesulo. Vsi vedo, da je v naši dolini doma lesna industrija, lesna kupčija in trgovina. To je poglavitno, vse ostalo je postranskega in podrejenega pomena. To je bH glavni vir ljudskih dohodkov. Ta vir je sedaj, ko stražijo in grozijo sankcije, popolnoma ugasnil. Pri nas smo drobni gospodarski ljudje, kmetski, delavski in žagarji ter furmani. Vse je dihala in živelo od — lesa. Les je naše življenje. Zdaj ga pa nobeden ne mara več in 5 tem je naše gospodarsko življenje prenehalo z dihanjem. Tajanstvene sankcije Žagarji so brez dela, furmani so brez dela. ostalo delavstvo je brez dela. Vse počiva in premišljuje grenko usodo, ki nam visi nad glavo. Stiska polagoma, toda z železno doseldhostjo leze kvišku in kvišku — do Vrhunca?! Kolikokrat smo te tajanstvene sankcije že prekleli, ki smo navadni in preprosti ljudje in se na take reči kot so sankcije razumemo santo »po doma e« in za'to tudi ž njimi »po domače« obračunavamo. Kdo bi nam zameril? Poslednja nitka Gospodarski obstoj naše doline visi na zadnji nitki in ura je dvanajst. Mi hočemo živeti, mi hočemo delati!! Ta naš življenjski krik so včeraj ponesli v Ljubljano možje iz naše občine, ki so se oglasili kot deputacija obubožane Selške doline pri podbanu g. dr. Majcnu. V posebnem poročilu so na merodajnem mestu čisto enostavno povedali in prikazali vso našo mizerijo .in gospodarsko tragiko, in tudi obupa, ki se loteva prebivalstva, niso zamolčali. Zlasti s;> prode čili nujno potrebo, da se naše drobno ljudstvo zaposli z javnim delom in so v tem smislu naglasili gradnjo ceste, ki bi vezala Selško in "Bohinjsko dolino. V tem gospodarskem obupu ta naš krik ne sme ostati glas vpijočega v puščavi, ker se bo sicer Utr- | galu poslednja nitka To je prejšnji francoski ministrski predsednik Daladier, ki je bfl Izvoljen po Hehdotu^za predsednika francoskih radikalnih socialistov. Daladier Je močno levo usmerjen in vse svoje sile je zastavil,- "da vrže La vala. \ / v . - >b , iu . .1 : Iz Pariza javljajo, da je tam nenadoma umrla mlada filmska igralka Mona Lys. Vrnila se je pravkar U Berlina, kjer je Igrala glavno vlog* v filmu »Donogoo Tonka«. Prijatelji so ji priredili večerjo, med katero ji je postalo slabo. Uro nato je umrla. Zdravniki bodo ugotovili vzro-njene tajlnstvene smrti. Stoja dlnović Izreka sožalje Beograd, 21. Jan- Dame« ob 12-Je predsednik Vlade in ziinanji minister dr. Milan S to jadi novic v spremstvu šefa kabineta Pretira in šefa protokola Novakoviča odšel na angleško poslaništvo in izrekel sožalje Campbellu, angleškemu poslaniku v imenu kraljevske Vlade in svojem osebnem imenu, nato pa se Je vpisal v knjigo. Nadalfrie najnovejše ve$3R na str. t* Dnevna kronika X Pod okriljem »Jugoslaven* ske majke« (odsek kola jug. se» ster v Ljubljanico predavala s. načelnica prof. M. Željcznova — Kokaij o prvem kongresu »Jug. unije za zaščito dece« v Beog’a« du, ki se ga je udeležila kot dele« gaitka »kola jug, sester« in »Ju« gostov, majke« v Ljubljani, v če« trtek dne 23. t. m. ob 18. v stek« leni dvorani restavracije Zvezde. Afabkno iskreno vse, ki se «a» nimajo za zaščito otrok, zlasti pa sestre Kolaštce in obdarovane pvatere pri božićnici. Vstopnine ni. X V* druitvu Soča v Ljubljani bo prtdavti v soboto 25. t. m. v salonu pri levu ob pol 21. ure dr. Branko Vrčon o temi »Med Ri* mom, Addte Abebo m Ženevo*. iVstop prost. X Esperanto. D. Esperantsko društvo v Ljubljani javlja, da se viši zadnji sestanek pred občnim zborom v petek 24. t. m. ob pol 20 uri v društvenem prostoru ho» tele »Metropol«, občni »bor pa prihodnji petek 31. t. m. ob pol 20 uri latotam. Udeležba M vse člane obvezna! X Mmifaatacijsko zborovanje lesnega gospodarstva. Težak po« loš&j lesnega gospodarstva je prisilil naše gospodarstvenike k obrambi do skrajnih sil. Svoj po» tožaj in svoje zahtevo bodo topo« vodali na veliki gospodarski mani fcstaeiji, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. 10 uri (top. v veliki dvorani Trgovskega doma. X Anonimne ovadbe prihajajo na mestno poglavarstvo v Ptuju, katerih pa urad seveda ne more vpoštevati. X Poskus samomora. 24 leta stari H. F. iz Borovcev se je pred dnevi sporekel s svojo materjo. Njene besede si je tako vzel k srcu, da se je hotel zaradi tega posloviti od tega življenja. Pre« rezal si je vrat z britvijo. Po« škodba je huda, toda v bolnišni« vi so mu rešili življenje. X Zaradi dekleta. 24 letni Hojnik Franc iz Dornave je šel v nedeljo s svojim dekletom .ia izprehod. Spotoma sta se ustavi« la tudi v gostilni v Spuhlju. To pa ni bilo povšeei bratoma Ru« tlolfu in Mihi Kralju. Začela sta ga zbadati in se ga tudi dejansko lotila ter mu zadala s polenom hude poškodbe. X Sveži grobovi. V Ljubljani je umrla ga. Nuša Mosetizh, so« proga višjega uradnika, rojena Rakovec. Za njo žaluje soprog Josip, sin Milan in hčerka Nuška ter mati Vekoslava Rakovec. Po« kopali jo bodo v četrtek, 23. ja« U u ari a ob pol 16. uri s Stare poti-2 k Sv. Križu. Rodbini ki je iz« gubila vzorno mater in spoštova« no gospo naše iskreno sožalje! — iV Mariboru je umrla 63 leta sta« ra Terezija Bajt, rojena Anžlo« vair, že na vpokojenega p oslovo« djc. Znana je bila širom Pohorja kot dobra in vzorna mati in žen« ška z kremenitim narodnim zna« Kaj maramo mi, ki smo fantje mladi Poklic je spremenil Ljubljana, 22. jan- Sprememba poklica je danes kaj pogosta in vsakdanji pojav. Menda je sedaj zavladala taka epidemija. Drugje po svetu lju« dje radi ali neradi spreminjajo imena, pri nas pa poklice. Tako je nek 34 letni mlinar iz ljubljanske okolice spoznal, da to ni več zanj in mu ne daje kruha. Začel se je pečati z drugačnim poetom, pa je imel smolo. Koj ga je v Ljubljani aretiral straž« nik bi mu odvzel košaro perila. Stražnikov suro je bil upravičen. Izkazalo se je namreč, da sta ko« šara In perilo last natakarja Ren« ka, ki streže gostom v restavracb ji na kolodvoru. Perilo in košara poromata k lastniku, podjetni mlinar pa bo moral spet spreme« niti poklic. Na sodišču mu bodo dotočili rede za — premišljevanje. Mtff4tf) delazmožni ItedSe Že dolgo ponavljajo naši var« nostni organi vedno teto pesem, da se namreč potepajo in kradejo po mestu in po deželi sami mk* di, delazmožni ljudje. Oblasti menijo, da tem ljudem delo ne diši, nasprotna stran pa trdi, da ne more dobiti dela. Človek po« ti e j ne ve, komu bi verjel. Bržčas bo na vsaki strani nekaj resnice. Vsekakor pa je pojav tako žak>« sten in toBkanj kričeče vpije po odpomoči, da bi se niti oblast niti javnost ne smeli zadovoljiti s suhim ugotavljanjem, ampak bi naj vsi prizadeti resno razmišlja« li o tem, kako to rano ozdraviti. Avte ni primerna »hramba Sinoči je okrog 19. ure zvečer nekdo odnesel iz avtomobila ak» tovko a zdravniškimi instrumen« ti. Med njimi je bil« brizgalka za injekcije, aparat za merjenje krvnega pritiska in več drugih. Človek, ki si je prisvojil to aktovko, bržčas ne izvršuje zdrav niškega poklica. Zato je upati, ds ec kmalu ujame, ko bo skušal ukradene predmete razpečati. Fe neAclfsklh vetitvah Pod tern naslovom piše »Jutro« med drugim: V ostajem so nedeljske volitve obeležene s precejšnjo abstinenco voiticev, saj je udeležba znašala povprečno le 65‘/*> kar je za občinske volitve zelo mak). Znaten del vo-Irlcev, ki so ostati doma, spada med one nackmaine ljudi, ki stojijo razočarani nad razvojem prilik rajši v rezervi. Ne bomo napravili iste pogreške, ki jo je svoje čase delala SLS, ko je krat komalo vse one, ki niso volili, proglasila za svoje pristaše tudi tam, kjer je nastopala s svojimi listami. Vendar je gotovo, da so pristaši JRZ tokrat do zadnjega moža izpolnili svojo dolžnost naprsni stranki. Zato je treba posebej podčrtati, da JRZ z edino izjemo Sp. Polskave v nobeni občini, kjer se je razvil volilni boj, n'i dosegla polovičnega šte-vifla vesh upravičenih volilcev. Ista ugotovitev velja tudi za splošni rezultat v vseli devetih občinah- ki so v nedeljo volile. Volilnih upravičencev je bilo 6380, liste, ki so nastopale pod firmo JRZ, pa so dobile 3099 gla- sov, kar predstavlja 46 odstotkov. Nad tem bi sc morali zamt-sfiti vsi trezni ljudje na en'; kakor na drugi strani. . . Spremembe občin »Slovenec« poroča iz Beograda, da je notranji mtenister dr. Korošec na podlagi §§ 6. in 139. zakona o občinah podpisal uredbo o spojitvi občine Gor. Radgona in Gor. Radgona-okolica v občino Gor. Radgona s sedežem v Gor. Radgoni, ter občine Sv. Jurij ob Ščavnici in občine Ter-begovti iv skupno občino Sv. Jurij ob Ščavnici s sedežem pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Radio Ljubljana Četrtek, 23. januarja. Ob 12: Ameriški jaaz-orkeetri, ploMe, 12.-13: vreme, poročila, 18: čas, poročila, 13.15: Narodne koračnice in valčki, Radijski orkester, 14: vreme, borza, 18: Radijski jazz, 18.40: Slovenščina za Slovence, prof. Kolarič, 19: čas, vreme, poročila, 19.30: Narodna ura: Sokolsko predavanje iz Zagreba, 20: Večer pesmi, sodelujejo Antič Karmen, Marijan Lipovšek in radijski orkester, 22: čas, vreme, poročila, 22.15: Lirična glasba, radijski orkester. čajem, katerega jc pokazala tudi v težkih čsih med svetovno voj« no. Posebno reveži jo bodo oh ra« niti v lepem spominu kot njih ve« liko dobrotnico. Svoje sinove je vzgojila v narodno zavednem duhu ter jih spravila do kruha. Sin Drago je naš marljivi dopi« sni k za Maribor. Žalujočim naše iskreno sožalje! X O emigranstvu in vojni bo predaval književnik in kritik »-.'Ivo Grahor pod okriljem društva »Tabor« v četrtek, 23. t. m. ob pol 21. na realki v Ljubljani, Vegova ulica. Vstop prost. X Živahno delovanje Angleškega društva v Ljubljani. Dne 15. t. m. je imelo društvo svoj 15. redni občni zbor s poročili podpredsednika dr. Majarona, tajnika Kermaunerja, blagajnika dr. Šviglja ter revizorja dr. Keržana. Iz vseli poročil je videti, da se društvo prav lepo razvija in da od leta do leta raste pri nas zanimanje za angleški jezik in za angleško kulturo. Podpredsednik je ob tej priliki prečital pismo predsednika dr. Draga Marušiča, v katerem je sporočil, da zaradi prezaposlenosti žal odstopa z mesta predsednika, kar so vzeli zborovalci z obžalovanjem na znanje in mu izrekli na j iskrenejšo zahvalo za dosedanje delovanje. Pri volitvah je bil nato izvoljen za predsednika dr. Ferdinand Majaron, advokat v Ljubljani. Podpredsednik ja borzni senzal čir. Suyer Vašo, tajnika lektorica F. Copeland, Blenveisa Marko, blagajnik dr. Z. Švigelj, gospodarica Kenk Ačta, knjižničarka Olga Grahor, odbornika dr. Voršič in Vidmar Vanda, preglcgnika dr. Ker. Vidmar Vanda, preglednika dr. Kr-j -Žan Fran in Miklavčič Fran, žifatelii Kmet s kmetom! Ljubljana, 22. ia«-Naročniku štaierskemu kmetu, ki nam očita, da se za kmeta premalo zavzemam®. Prijatelj, naš prostor je tesen, '» mi se ne moremo na dolgo in Sir> ko razpisa vati o stvareh, ki zanimajo samo ene čitatelje, drugih Pa malo ati nič. Sicer je pa Vaš očj' tek samnasebi krivičen. Mi *e odločno borimo za interese inale£ft človeka:, saj so to naši lastni intf* re&i, in v našem lisitu je bila napisana že marsikaka krepka beseda za kmeta, ki je drugje ne berete in tudi nikoli brati ne boste. In "e M dovoljevale razmere, bi zapisal* marsikdaj kako še bolj krepko* Ampak ne moremo riskirati, da 6* v nas treščilo, kakor je že treščilo-To morate razumeti. Kako se našemu kmetu, danes godi, da je na robu prepada, to vsi vidimo, in vsakdo, ka mu je srcu blagor domovine, se s skrbjo vprašuje, kaj bo. če kmetu ne bo pomagano. Kmet je steber države. Ta steber se že nevarno maje, kaj bo, ako se zruši? Ampak kadar je govor o težkenk obupnem položaju kmetovem, w pa vedno tukaj tudi vprašanje: ZA' kad je tako in kdo je temu krivr Ali ni morda kmet sam veliko krM da se mu godi, kakor se mu godi* AK se morda spominjate, prijatelj, kaj je rajni Stefan Radii-kmečki vodja, na nekem zborovanju — če se ne motimo, je bilo to baš na Štajerskem, — zaklical kmetom? »Vi sami ste si najvev krivi, če ste zdolaj, namesto da N bili zgoraj. Vaša nesložnost Je ti' sta palica, ki vas ie in vas bo vedno tepla. Sloga jači, nesloga tlac** Složni bodite, pa boste močni i” boste vi gospodovali...« Tako je govoril Radić, ki je kn*6: tu želel dobro, ki sl je zamišlja1 kmečko državo, v karteri bf gosp?' danil kmet, in je skušal ustvarj veliko seljačko zajednico od Triglava do Vardarja in tja do Cme' ga morja, kakor se je vedno izr*1' žal. Zdaj vas pa vprašamo, prijatelj« ki ste kmet, zdi si morete zantisl11*1: da bo naš kmet kdaj složen, in P31 ga usoda še tako tepe? Nam jej]? to vprašanje zadnjič neki kme™ možak, sivolas, preizkušen b°r^ za kmečke pravice, odgovoril kole: »Naš kmet složen? Nik®:1' Saj niti v eni občini ni spraviti vseh kmetov pod cn k|0' buk, kaj šele po vsej deželi! 'jj Agrarna država smo, 80% prebiv-1^ srtva predstavlja kmet, od kn*6,^ vse živi. — samoumevno torej, bi moral imeti v taki državi Pr'-p besedo kmet. A zakaj je bil® J Ker se je zmeraj zanašal, da Ka ]c, do reševali drugi. In so vali tako, da so ga cepili, vie^j zdaj na to zdaj na ono stran- .g bo naš kmet kdaj sprevidel, zanj samo ena pot prava in rt‘* s na: Pot k samemu sebi 1? Kn# kmetom. — Jaz za svojo t’*6 r po vsem tem, kar opazujem ih znavam, dvomim, da bi se rrasC^i. kmetu že tako kmalu odprle r Odkrito povem: jaz kmet sem |Z*-bil vero v kmeta.« i;i ar Tako nam je dejal ta s'“irV:c-venski kmet. Kaj pravite' Vi k mu, prijatelj? Sonce sli® kolporterju kadar tone Ljubljana Solncc sije koLpoirterjit Zadnjič sem vam opisal trnja-1° Pot »'»venskega k cipo rt er ja. •oda tudii solnce posije včasih na to sicer mračno nebo. Nebotiuii'k je baš okrog »(ilasa naroda:< ves podprt z zidarskiniii odn, zgleda, d^t se podira (Nelo-'Oeiiik namreč, ne . (Tas naroda«.) ’ O-iopo prodajnim oni dian naš *vlas<< po j ljubijajnskih bulvaTjih. Ostavi . me inožakair, politično sem ga takoj osumil, kam. to vern •e. sami »'Hej' ti glasnik Glasa naroda, ^akaj .so vas pa podprli okrog in okrog?« rj'ežko vpraša.je! - »To pa. radii tega, ker se ricvar-no,g.azriva.m;0«.. Doibro povedal! Uprava ny mo-M, zato (povišati, provizijo za vsak prodani . »GJas«. : »'Pu ja niste dobili višje sub- : Mm, ncka.m čudno' mi je to, z'a-^verieio ii a iiho. Subvencije so vezainie vedno z državotvo-rmo-’Stjo! Pa ja ne, dar bi * Zato zavirnem: ■ ‘ »Naše .subvencije so nanročni-kj- Ti sp boli Stalni, • ko't dnev-3Ut poli i tiku! < Kot bi'moža udaril 'j* glavi- Da bi bil kolporter tako ipolibiend zrel, ter doumel ne« ipoliiti'ko! To je bilo zanj pre več! Osuplemu' še namečem plo-#5 besedil _ .''»Vise to naše razvijanje postaja 'nevarno ' sfainiemu nebotičniku! »e spodnesli ga bomo!« Takoj sem prodal en izvod! - 'Slučaj 'mi je prinesel pred kol-'Doiflterske roke poblondinjeno da-n,|o! 'Sicer pa neoporečno — • »Imate danes astrološko mvpo-ved?x Ze vem! Damica namerava da-po d v/, c ti usodne korake. ^vhi nikake" škode. Seveda ho-^ni reči — unonaline. Skoraj bi dejal, da ima naše mesto iž leta v Go več kuiturnih prireditev. Si-i61" ni več oniih razkošnih kon-ertov in gostovanj bleščečih miot n,: ko v, je pa zato postalo dej-(M'ov a nje domačinov vse lepše Z1 tlldi u-spdiov me tnaujikia'. Veli-aktivnost v tem pogledu pri-L da Maribor ni nrkaka province ^ Dar se često označuje. Si-r budi ne malnjka nergačev (k;e Jih ni?), ampak je to te bolj izrednega značaja, ki v° še bdlj poipesbri. Slovo, arije in balet . ^ gledališču so bile zadnji ^ bnroditve, o kaiteirih se da „ ati nekaki besedi. Saj jih za: nu Dostopajoči in — čudno, sbv:.„pubiika- INia*>rei >e hil 1 ,večer bivšega pirvi: dmUH r^ga »letališča g. A K om, Skrbinška. Za slovo *EtkJmuko* Dušam v Šorlije „ 0enjth«. Gledališče ktlkih ^v»°’ ,kot 86 t0 spodobi OnNkah in kot to zasitit vso za- Skrbinšek. Posebno mladine sc je kar trlo. Kot vestni opazovanci ne smemo prezreti, da so nad mašo nadobudno mladino čuvaiti na vse' pripravljanj pendreki. Je že res- da moraš plačati, če hočeš v gledališče. Ampak s tem si kupil sauno jpratvlioo za uporabo sluha in vida. Glede govora pa za publiko v gledališču velja ,pa-magraf Li. Sicer pa vse to mimogrede, V odmorili je bilo silno navdušenje, kot se pač spodobi. Ni manjkalo seveda lavorjevega venca. Drugi nastop, vreden z gotove strani omembe, je bi nastop starega (čeprav je še dečko goio-bradie!) našega znanca g. Borisa Pitata. Gledališče je bilo . zopet skrbno zastraženo, kaj hočemo! Saj si simpatije na ta način ti stvar jajo veliki gospodje, pa si jih ne bi umetnik ? Sploh je pcsiiala asi-stenca policije v gledališču silno privlačna: gledališče je ob takih prilikah vedno polno. Tokrat je bil večer operno-bailatmi. Oipurni del je še odgovarjal naslovu, baletni pa prav nič. Saj 'so publiko ofmažiM kar za m tikaj točk, vse ostalo pa je bilo bolj kabaretnega značaja. Prireditelj pa se naj že danes vda v usodo, da gredo tu- di Mariborčani samo enkrat na led. Vse drugače je bito na večeru Kaitje Delakove. Gledališče polno kot malokdaj. Spored je bil res nekaj imenitnega, priznanja pa tudi ni manjkalo. Naj še omenimo, da pri tem večeru ni sodelovala policija. Rebeljon na univerzi V pravdno ražumevamje naj ta. koj povem, da imamo v Mariboru Ljudsko univerzo, ki se pa v zadnjem času ne loči skoraj od oniih ipirav h. Vsaj po tem ne,, da so včasih tudi tu rcbeljoni. V spominu je še- da so vneti p osli i-ša'k-i pred meseci napodili iz Dab Svcičnca Celje, pred Svečnico 19JC. Koliko je stvari, na katere se ljudje spomnijo v sili; v svoje m globokem in resnem 'razmišljanju se spominjajo tudi oni običajev ter mogoče tudi navad iz oniu davnih, časov, ko je bil tak po-četek, da "so se' njih predniki! od svojih krvnih ' bratov in sester poslovili in sit. Sl: v mesta, .se preoblekli iz debelili močnih o lijek v tanjše ih se — pomeščanlll" In sicer tako pomeščanili- da jedo mesto „črnega bel kruh, da so zato'" siti samo enkrat in ne trikrat na dam. . Pevci, kakor bi okameneli " V strogi; zamaknjenosti šo te dni v’Ceijtt izvajali pesmi nailtož-nc vseh'ne, v katerih je vpleteno vse: žito. mleko, meso, jajca itd. Oh, kako malo se še danes ljudje zavedajo izvora.in pridekuva- dv.ohanc 1 nekega žagrebškega pre davatelja, ki je preveč povzdignil Mussblinl'la, Do sličnih dogodkov jc prišlo zadnjič, ko je neki ugledni univerzitetni profesor iz Zagreba predaval o Nemčiji, De! poslušalcev je pričel kašljati, cepetati in uporabljati vso ostale pripomočke za motenje predavanja. Policija je napravila red. Zanimivo je še, da je sledil po predavani ju pirmeren epilog. Predavatelj je debatiral z enim onih, ki so cepetali, kašljali itd. Ostri debati je napravila konec . krepka zaušnica. Da ne bo zamete ne na tej, me na oni strani, ,ne.. povemo, kdo je bil deležen klofute. —ob~“ bla zdrava... n ja teh dobrin, sem si mislil, ko sem poslušal tiste pevce v Gosposki ulici, za katerimi je tudi mnogo drugih ljudi drlo im zijalo. Ves pevski zbor je. šteL le pet oseb. In sicer tri ženske in dva moška. Odpirali šo'lokale, v vsakem zapeli pesem' približno ište vsebine, vse za dobro letino, ki bo dala mnogo- mnogo kruha, tm nič nesreč. »Dab’ Svcičnca bla zdrava«, jc bil refren. Tedaj pa je stopil k Hudem vodja pevcev, mlad reven fant. držeč v rokah resnično in pravo Svečnico ter dobi ral dinarje, To je že stara navada so mu potem povedali hodijo vsako leto 14-'dni spred Sveičnbo v mesto in talil zapojejo pesmi, ki naj obude vsem meščanom spornim na one davne, davne čase. - T. A. Rekordno leto Poštne hranilnice Poštna hranilnica jo pretekli teden zaključila svojo bilanco za leto 1935. Rezultati Poštne hra« nilnice leta 1935 so rekordni. štc= vilo Čekovnih računov sc je zvo šalo na 25.439, s skupnim stanjem vlog 1.189,399.008.19 Din. — Število vlagalccv na hranilne knjižice jc naraslo na 360.432, znesek vlog na hranilne knjiži ce pa 850,741.001.57 Din. — Skupna vsota vlog na hranilnih in poštnih čekovnih računih je presegla 2 milijardi Din. — Celotni promet na vseh računih je znašal okoli 240 milijard Din. Brutto dobiček je znašal 106,-500.688.06 Din, čisti dobiček (po odbitku obresti na vloge, osebnih in materijalnih izdatkov, odpis od nepremičnin, inventarja itd.) jo pa znašal 56,876.870.03 Din. Rezervni fondi so se zvišali na 106,251.743.07 Din. — Gotovina blagajne je znašala 31. decembra lanskega leta 443 milijonov Din. Plasmani na tekoče račune in lombardtia posojila so znašali 1,307, milijonov Din, v vrednostnih papirjih pa 336 milijonov Din. V lekarni: *Prosnim ližeta.« »Za toliko?« »Za dve osebi!« Celuloid je pogoltnil Štore 21. januarja Pretekli četrtek je 204otni delavec Žohar Karel po nesreči pogoltnil kos celuloida, kateri mu je ostal v goltancu. Žohar je zaposlen v samotni tovarni v Štorah, radi cclulojida je moral v bolnišnic,o kjer se še sedaj zdravi. Nesreča fantka Šoštanj, 21. januarja. Posestikov sin Rudi Verbič iz Družmirja pri Šoštanju je včeraj doma pred hišo tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nog p pod kolenom. Fantek je star še* le 4 leta in se zdravi v celjski bolnišnici. »Očka, kakšna razlika je med besedami: -Mižita in vizitactjai?« »Ce gremo mi k tefil» jo vizita, če pa ona pride k nami, je pa vi* zitacija!« * i »Ste že koga vprašoili za svet?« »Sem. gospod doktor! Gospoda lekarnarja!« »Ta vam je sigurno kako neumnost tt »svetov a!?« »Ja. k vrniti me ie posVtU ¥ »Za -božič, sem debil od žene za darilo jubilejni vžigalnik.« »Kako jubilejni?« Seveda* pctittdvajseojčrM *uo* I ra»m pritisnitii, da sa !« Slike iz sodne dvorane Poklicni brezposelni Ljubljana, 22. januarja Mali senat s predsednikom s. o. u. »relihom, drž. tožilec dr. Fellacher, ntgovoroika dr. VorSiC in dr. Pegan, tako prepolna dvorana, da bi vonjajočo atmosfero lahko rezal, in nad 3 ure trajajoča razprava! Vse skupaj pa zaradi starih hlač in pa zamrli Suknje, ki so za njo vedeli vsi poklicni »brezposelni«. Vendar je bila pa razprava zanimiva, saj je obtožnico takorekoč postavila na glavo, da glavni obtoženec ni bil več tat in je to vlogo moral prevzeti njegov nadebudni bratec, ki je bil obtožnici ea-tuo »neznan pomočnik«. Se zanimivejša je bila pa , , ki je že pri drugi razpravi igrala va-šne vlogo. Malenkost in brezpomembna stvarca takemle doza asi puder, .vendar jo je zlohotna usoda izbrala, naj spremeni podobo resnobnega jav-negai delavca in zakrknjenega samca »nečhuernega gizdalina«. Samo Pravica in Resnica sta pa dozo zn.puder prijeli in jo postavili na pravo mesto. France Žužek je »pet odsedel nekaj mesecev zaradi tatvine In iz. jetniš-niee v .Tustični palači krenil kar čez Miklošičevo cesto na ono stran tako-rehtič k sosedu. Iz stanovanja g. dr. 'J. R: je prinesel uro, suknjo, obleko in pri tatu so našli tudi dozo za puder. Dejali so soglasno: Doza je last dr^ R.! — Niti na literarnem, kritičnem, umetniškem, niti na gospodarskem ali na političnem polju se dr. J. R. 6e nikdar ni tako branil, kakor sedaj, ko so mu pripisali — dozo za puder. Doza je po njegovi izjavi, naposled postala brez lastnika, a kaj pomaga še tako resna izjava, če je pa javno mnenje, ki zavrti vsako resnico in škodoželjna napihne tudi najmanjši sum. . . Po sodniji in po advokatskih pisarnah je zašunielo in zaSuStelo: Dozo za puder so našli pri njem, dozo za puder. . . katera jo je pozabila pri njem? Sam se pudra, sam! — .Skratka zadeva je postala silno pikantna in za resnega moža skrajno sitna. Od torka, 20. januarja 1936. je pa v spisu okrožnega sodišča ljubljanskega »St. toliko, in toliko« Žužek molele noge izpod postelje. Tat se je pognal skozi okno in France, ki mu je večkrat dala jesti, je tekel za nifait bi lovil tatu Pol ure pozneje sta brata Lojze in France že prodala pri Zoru ukradene hlače nekemu hlapcu, hčerkino dozo je pa France obdržal. Hlače so jima vrgle 85 Din, ki jih je pa Lojze seveda zaslužil, »ko je purmane nakladal na kolodvoru«. Ker pa France ni imel »špegla«, mu je Lojze dal dozo za puder. Vsaj nekaj za toaleto! Pozneje je France vlomil pri dr. R. in dozo gdč. Zorove so še našli pri njem. Iskazalo se je pa tudi, da je France stal na straži m eo tako za doslej neznanega tatu spoznali Lojzeta. Gospa Zoreva ima dobro srce, kakor večina naših gospodinj. Tatinskemu Francetu je rada dajala, ker se ji Je smilil In se . ji tudi sedaj smili čeprav jo je okradel. Zares so usmiljenja vredni vsi, če so prisiljeni krasti! Za suknjo v III. nadstropju tam prt Mišičev! vojašnici so vedeli vsi, vendar France na prvo prigovarjanj? ni šel po njo: »Mi še ni bilo treba krasti, ker sem imel še nekaj denarja«. Več ji!* j" ’' ”'motoču in vsi so bili suhi. Spomnili so se na tiste hlače. Kar vsa gruča je šla pred hišo in Francetov tovariš je naglo prišel iz III. nadstropja že oblečen v suknjo. Takoj so jo prodali v Šiški, kjer so imeli že kupca za njo. 70 Din so dobili. Dosti je bilo za vse za klobase in pijačo. In spet so bili suhi. Dogodilo se je pa tudi, ko se je Fran ee tako nakreeal, da je obležal na eesti in so ga morali nesti domov. Gotovo je tedaj dobro »zaslužil«. Gospodična Cilka je vsa ljubezniva, dražestna m smehljajoča pritekla 1* Šiške, čeprav Je hudo nevarno prehlajena. Kar oddahne se dvorana, če * kaj tako fletnega In veselega ter ego voruega stopi v dvorano. Bakšeta je ponoči videla, kako je preskočil vrtno ograjo pri teti In celo uro ležal med rožami. Sele, ko je že skozi okno na pol zlezel v sobo, je zakričala. Stekel je seveda in na vrtu je gospodična našla njegov čevelj, drugega pa stražnik na ulici. »Kar obesite ga« se je gospodična posmejala, »če zaradi njega zbolim!« Xrsi trije so bili že po večkrat kaznovani zaradi tatvine, da so skoraj stalno preskrbljeni v Ljubljani, Novem mestu ali pa tudi drugje v svoji ožji dolenjski domovini. Lojzetu so spet dali 4 mesece strogega zapora, Bakšetu 4 mesece in 10 dni, France bo. p«t moral sedeti kar 9 mesecev. Ob amnestiji so ga namreč pogojno izpustili in bo sedaj moral odsedeti 8e tedanji ostanek. 4 žrtve ljubezenske tragedije Mtatršbor, 22. januarja. Pirri Gornji Radgoni se je že predlanskim seznami z 19-ktno posestniško nčnko Marijo Oeratičevo iz Crenjševc. Mlada človeka sta se imela rada in je Vogrin nameraval Marijo „ poiročiti, kadar b: si uredil svoje 'Alojz, Bakše Frane, Žužek, Franc za- < premoženjske razmere. Usedu pa pisano in ugotovljeno tor po pričali potrjeno, da doza za puder ni bila nikdar last dr. J. R. temveč, da je. bila ukradena v šiški -in je last gdč. 'Ane Zorove skupaj s hlačami njene-' ga očeta. Tatova sta hlače takoj prodala, France je pa z dozo za puder imel posebno poetične kupčijske namene. Gori imenovani trije so poklicni »brezposelni«, kakršnih je v Ljubljani vsak dan več po ulicah, stanovanjih in arestih. Dobri ljudje jim dajejo hrano, sami si pa nato vzamejo, kar morejo. »Dela nisem imel in moral sem krasti«, je refren njih zagovora. Upoštevati ga moramo, ker jim ne moremo dali dela in zasluška, nimamo pa tudi So zavodov niti »delovnih bataljonov«, ki jih je predlagal zagovornik dr. Voršič. Lojze je bil tudi oproščen zaradi beračenja z motivacijo, da je bil potreben. O Lojzetu trdi obtožnica, da je bil na straži pred hišo, kradel naj bi bil pa njegov neznani kompllc. Gospa Zorova je dopoldne stopila v spalni-«# In se strašno prestrašila, ker bo x hotela, da so sc ljubezenske sanje mladih zaljubljencev razblinile. Kmalu potem, ko sta se se-znatnila, je Mfrrija zanosila in lani v septembru porodila nezakonsko dete. Vogrin sc je potem še vedno vračal k Mariji in menila sta se o poroki. Klub temu, da je Mumija ipostala nezakonska mati in bi bil hčerin greh s poroko takorekoč izbrisan, vendar Marnima mati v to zvezo mi totela privolit' in je vedno osorno zavra-čakt vsiljivega »zetai«. Med njima je prišlo do čestih prepirov, višek pa je bil 1. decembra zvečer. Tega večera je Ferdinand zopet obiskal Mamijo, zaradi česar je nastal prepir med materjo in hčerko. Ferdinand, ki se je teh vednili prepirov že naveličal, se jc zavzel za svojo nevesto, kar ipa nli bilo povšeči njeni materi. Pričela je Ferdinanda zmerjati in mu očitati* da je izpridil njeno hčerko. Vročekrvnega fanta pa so očitanim tako pogrela,, da je segel v žep in ji zagrozil s s., .,0-kresom. Geratičen a sc mu je postavila v bran s kolom in ga hotela spoditi iz hiše, kar pa je postalo za njo usodno. Ogrin je naperil samokres na njo in sprožil trikrat zaopredoma. Bn strel je zddel Oeratičevo, vendar je še imela toliko moči, e bil Ferdinand Ogrin obsojen na štiri leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic, to za dobo treh let. Ogrini se je z obsodbo zadovoljil, saij pa je tudi Izredno mila. \re odreci kruha siromaku, ki trka od vrat do vrat, zakaj on ti kaže pot, po kateri utegneS jutri sam hoditi. Ljudski nauk. Usodna pobožnost Tisto nedeljo po Novem letu je ti' Jože Kastelic z Otočjcga vrba U' Velikem Gabru pri maši v Križank*1*’’ gospa Rozalija z Bičevja tam nieo Tržaško cesto in Gradaščico pa ,u<*1' Spoznala je svojega brezposeineg'8, ki mu je dajala jesti, In že ga je inl,‘l policaj, časi so taki, da Ima v«aka gospodin}« svo|ega brezposelnega ali pa tudi več, enako pa tudi kuharice niso brez takih statnih gostov Na Silvestrovo je gospa Itoial’r dala Jožetu spet jesti in pozneje J zvedela, da Je oprezoval okrog klen Na Novo leto ji je gotovo prišel v(!j ščit, mimogrede je pa tedaj še stopu v klet in v prtič naložil več ko^ suhega mesa in slanine. Okrog 8 *= je tehtalo vse skupaj In je bilo P* dnevni ceni brez prtiča vtodno Din. Škode pa. gospa nima, čeprav J Jože vse skupaj stresel^ ko so 8 presenetili pred kletjo. No, in 8Pe sta se videla šele pri maši r Križ811 kah. Revež pravi, da j, »•Sel v klet »Seveda sem hotel vzeti, saj v®61*’ da sem bil lačen. Tudi to veste, je kriza, In vsak šl mora poma88v kakor more! — Pozabili ste tl, gospa, ker klet res ni bila ,bR njena. Prav po pravici sem vte P vedal, zakaj bi pa to lagal«. , AH vendar bo spet 10 mcset preskrbljen^^^^^^ , Trt dni |e l|ubil» zaston} bre»pos pač sprejeti. Tri dni dekle n1 pustilo prenočišča, sprejela P1* c večje število obiskov. Obisk0 ^ so jb brezposelni kolegi. Ka'n -e ji niso bili nič prida, kajti, k° , napravila policija racijo, so Ja ^ no odkuriK v noč in pustili m ^ samo. Policija je našla dekle v senu v sami srajc'-obnemoglo in izstradano. ^ Pri zasliševanju jc odkrit,0^ znala, da je imela kavalirje-ji nihče ni prinesel niti »kori ; kruha. Tri dni je bila na Prlh.llli, brez hrane. Ko so jo vprfl. ^ zakaj je ležala v sami sraju’’^ sramežljivo odgovorila: »Sn' njo ste, če gre človek spat da vr obleko dol«. ,iš Plaha in ponižna jc policiji in odkrivala svoje življenje. Ni one vrste, ki 1 jo ljubezen za denar, — ** sje' kruha ni dobila zn plačito^tš' izprosna usoda in boj za jč nek, beda in krivice, vse zamorilo v nji vsa čustva . Podgane in miši naš! nevarni sovražniki Miši in podgane so se bolj kakor vse druge živali prilagodile Človeku, zato so se v njih razvile značilne lastnosti, ki so zelo podobne človekovim značilnostim. in podgana sta znani kot naj-holj požrešni živali. Žreta vse, kar se spbh da požreti, v hudi stiski se celo požiralo med seboj. Lahko se prilagodita tudi vsakemu Podnebju, znata plavati in razne druge umetnine, ki jih običajne živali ne znajo. Posebno značilno je, dg znajo podgane organizirati cele tolovajske gruče in vesti ogorčene borbe med seboj. Molitve proti podganam Kedai so se podgane preselile v Lvropb. ni mogoče 'točno ugoto-v&ti. Na sptolno pa se sodii, da so Pfitšle v naše kraje za časa križarskih vojn. Prav takrat se je apiKeč po vsej Evropi razširila pozvana črna podgana, in sicer r«ZŠirila s tako naglico, bolj kakor bdo človeško pleme v Ameniki. Pred koncem 13. stoletja te posta-bodgane tako nevarni sovražniki Ja. podgana prava $ba božja za Evropo. V tej dobi so prešle pod-Katie celo na sever, v Anglijo. V dobi Shakespeare}* so postale črne midi, da so bile zaukazane proti 'dim • posebne dnevne motitve in organizirane oede križarske vojne, ^r postavljeni mnogi uradniki, takozvani »podganarji«. Crna podgana je obvladala Ev-dvakrat delj kakor Vandali Severno Afriko aii Saraceni Spa-nlk). Njena vlada je dosegla višek v dobah raznih bolezenskih epide-ki so prišle v Evropo za časa •Ul letne vojne. Brez dvoma je. da ^o bili glavni raznašala teh epide-odčnih bolezni vprav podgane. Kakor so vtsoko stoječo evropsko kulturo uničili napadi Barbarov iz vzhoda, tako je črno podgano pre-k’fcda }z Evrope stvorjava podga-“a, krvoločna, bojevita azijska miš, ^ kratkim nosom in repom. Cele tr«ine teh sivorjavih podgan so se uaiiireč v 18. stoletju privalile v J-vropo. Leta 1727. so ogromne tolpe preplavale Volgo in napadle P-Stiahan. Že leta 1750. so se silno razpasle po Prusiijč. Leta 1775. so že preplavale do Anglije in do Amerike. Zdi se, da se jim tam, kjer gre o prebivalstvu glas, da je lakomno, ni posebno dobro godilo in se zato na takih mestih nikdar niso" znatnejše razmnožile, tako n. pr. na Škotskem in v Švici. V današnji dobi pa so se podgane razširile po vsej Severni Ameriki od Paname navzgor do polarnih končan Kanade, raztegnile so se po vseh trepičnih deželah Južne Ame-nike. na južnomorske otoke, na Novo Zelandijo in v Avstralijo. Tako so podgane pravzaprav ovladale ves svet. Podoba je, da $e jim edino v Grenlandiji ni mogoče z uspehom uveljaviti. PrenalaSfce Kužnih bolezni Kamorkoli so se razmnožile rjave podgane, povsod tam so izrinile in udušile črno podgano in v večji ali manjši meri vse ostale miši m glodatee. Podgana je kot itvo bitje sila neprijeten gost. O njej ni mogoče reči prav nič pozitivnega. Gradi ti podzemeljske rove, če je to treba, najrajši pa se polasti rovov drugih živali, ki jih odtodizrine ali pa celo počne. Naj-večja nevarnost pa obstoja v tem, da prenaša različne kužne bolezni, kakor tifus, trakuljo in podobne bolezni. Podgane zrejo koruzo, zrelo in v dobi, ko še zori v klasih in znani so slučaji, ko so v nekaterih deželah podgane uničile prav vso letino. Ena sama podgana more na leto požreti 20 do 30 kg koruze. Po skladiščih uničuje blago, k>ti se pa tudi papirja, knjig, usnja, rokavic, sadja, zelenjave, orehov in podobnega. Mimo tega je podgana silno nevarna malim domačini živalim, kakor kokošim, racam, golobom, prav posebno pa ji gredo v slast jajca. Na stavbah dela ogromno škodo, gloda les, lesene stene, pode Ud. Prav smešen je celo slučaj, da je moral nek cirkuški podjetnik ubiti tri svoje najlepše slone, ker so jim podgane obžrle noge. Nevarne pa so podgane tudi človeku, zlasti otrokom, t^ ^0?0 z1B"a^lh najmodern ejši in največji aerodrom da glavne zgradbe bo 250 m dolga. Stika kaže m zračnega kolodvora. na načrt sve- tega spečim v zibelkah in čestokrat se primerijo slučaji, ko so podgane dojenčkom odgriznile prste, nos, ušesa itd. Milijonska armada Samo po sebi je razumljivo, da je nemogoče prešteti to ogromna armado podgan in miši. Brez dvoma je njih število velikansko in se da samo bribližno določiti. Znano je, da je bila leta 1881 odrejena takozvana vojska proti mišim in podganam. Za usmrtitev te nadležne nadloge so nekatere države celo razpisale prav lepe nagrade. V tej podganji in mtšjS vojni je bilo po bito 12 mUiionbv te zalege. Mnogi zdavntki pa zatrjujejo, da je v modemih velemestih prav toliko podgan in miši, kolikor je ljudi. Podgane in miši se namreč zelo naglo razmnožujejo in še z večjo naglico razširjajo po deželi. Vsakoletno preseljevanje miši iz stanovanj na polje, se začenja s prihodom toplejšega vremena in z pričetkom rasti po poljih, na zimo pa se vsa ta ogromna armada zopet preseli v bližino človeških bi11 vališč in v bivališča sama. Nekateri znanstveniki so sl dali truda in s«, opazovali tako podganje in mišje preseljevanje. Pri tem opazovanju so ugotovili, da se ta živalska nadloga sieK v temnih nočnih i urah, trumoma in z veliko naglico. Človek in ta živalska zalega sta doslej v nepomirljivem boju. Kljub temu, da si je moderna znanost doslej mnogo prizadevala najti uspešnega leka proti tem živalskim škodljivcem, ji vendarle ni uspelo, da bi resno zatrla in orne-.jila podgane in miši. Novo orožje proti jetiki Ves kulturni »ret se -že leto in leta bori proti eni najzavratnejših človeških bolezni. Sredstvo za sredstvom poskuša. Uspehi so le debli. Se vedno ima jetika najbogatejšo žetev med premnogimi boleznimi, ki spremljajo Človeka od zibeli do groba. Pred nedavnim je odličen holandski zdravnik dr. Daat sestavil novo metodo zdravljenja jetike. Strokovnjaki zatrjujejo, da doseza dr. Paat potom te metode lepe uspehe, celo pri fcjdravjj^nju ;,.tenkih tuberkuloznih obolenj. •I , . » Zdravstvena metoda dr. Daata je nenavadna in tudi zanimiva. Svoje tuberkulozne bolnike zdravi e fenolom (karbolom), pomešanim z ribjim oljem. V začetku zdravljenja daje . dr. Dnat bolniku dnevno četrt grama fenola, porazdeljenega na tri obroke ribjega olja. Že po drugem ali tret- jem mesecu zdravljenja se pokaže znatno izboljšanje. Ce se stanje bolnikov tekom 4 mesecev vidno ne izboljša, potem se zdravljenje podaljša za nekaj mesecev. V pretežni večini se je ta način zdravljenja izborno obnesel. Poleg samega zdravljenja priporoča dr. Daat svojim pacijentom, naj jedo Sim več stročnic, ker se že e tem vrši v organizmu takozvana »fcnolizacija«, V ostalem se dr. Daat strinja z dr. Gekonom, ki priporoča. proti jetiki dijeto brez kuhinjske soli. Vendar pa pravi dr. Daat, da ni nujno potrebno, da bi se jetičnikl popolnoma odrekli soli. Zato priporoča, da se hrani dodaje čimveč takih želišč in zelenjave, ki ne potrebujejo mnogo soli. Zanimivo je še, da priporoča dr. Daat svojo metodo tudi zdravim ljudem, češ, da se na ta način uspešno zavarujejo pred jetiko. ------------------- Kardinal in mednarodna pravila Rimski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter* piše, da se je po bombardiranju ' švedske misije Rdečega Križa pri Dolu razgovarjal z Rimljani iz vseh krogov in stanov, da bi izvedel od njih, kaj prav za. prav mislijo o tem barbarskem početju italijanske avijacije. Šoferji, sprevodniki, profesorji, bankirji — vsi so mu odgovorili, da ga . , .odobravajo. Presenečen nad takim pojmovanjem Civilizacije se je zatekel še k nekemu — kardinalu, da tudi njega vpraša za mnenje. Pričakoval je, da bo vsaj tu našel razumevanje in besedico obtoži«. A kako sc je zmotil! Nihče ni s takim navdušenjem hvali! in odobraval italijanske kršitve mednarodnih pravil o načinu vojevanja, kakor prav ta kardinal: — Kaj hočete, vojna je vojna. . . Vojna jo sveta stvar in v njej so dovoljena vsa sredstva v dosego višjega, božjega namena. Zaostali Abesi-nlji je močno potrebna naša katoliška in rimska civilizacija. — Dobro, Eminenca, ugovarja novinar. Toda to še ni zadosten razlog za bombardiranje onih, ki prinašajo ranjencem izključno zdravniško pomoč. . . — Da, dejal bi prav tako kakor vi, če ne bi Mo v teh primerih za bele ljudi, ki prinašajo pomoč črnim, da uničujejo bele. Črnci — in zlasti še Abesinci — so barbari in barbari * niso vredni našega usmiljenja, — Da je to zares krščansko načelo, Eminenca? — Kristus nam je sicer zapovedal razširjati njegov nauk med vsemi narodi sveta. Nič pa nam ni rekel glede sredstev, ki se jih smemo ali ne smemo v ta namen posluževati. . . Astrološka napoved za 23. januar. Slaba konstelacija za ljubavno življenje. Moški bodo danes do« življali težka razočaranja z žen« skami. Izkazale se bodo kot ne« zanesljive. Dosti bo razburjenja z njimi. V splošnem leži v zraku kritično razpoloženje. Pazite da« nes bolj na zdravje kakor druge dni. Varujte se tudi prijaznosti takih oseb, o katerih veste, da so vam sovražne. Današnji novorojenčki bodo marljivi, stremljivi, častihlepni ljudje. Tudi razumni in uvidevni. Če bodo dobro vzgojeni, jim bo lahka življenska pot. —.......— ■ ............ »Veš katera obrt je res najidealnejša na svetu?« »Katera?« »Prodaja kostanjev!« »Kako to meniš?« »Zaito, ker igre prodajalec za druge 'po kostanj v žerjavico!« MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 22 Drugi del. f »Vsc . sem dobru i>rcnrislila in iVas šc enkrat prosim, gospod, da mi izpolnite to željo«. v Mladi mož je vzel pismo, plaval in. odšel, Besslc. se je vrnila tV točilnico, ki je bila polna gostov. Minil je dan, ..minil dir'ugi. tretji, v skrivnostno sobo pa iii bilo . nikogar. Bcšsie je''že'obitpala. Nekega dne zjutraj ni bilo' nobenega gosta v kremi, Bessie jc sedela za • točilnico,- zatopljena v misli. Naenkrat je opazila' kako jc nekdo stal pri odprtem oknu m ■vrgel noter pismo. Naglo ga je pobrala in odprla: »Gospodična! Vaše pismo sem dobil in se Vas prav ' dobro spominjani. Vaši želji, da govorite z menoj bom ustregel, opozarjam vas pa že v naprej, da bom vsak •poskus 'izdaje najstrožje, kaznoval, Okrog enajste ure. zvečer ,bo~. tlite' pri NViijdsonskem mostu. Od tam pojdite db levi obali Temze: .vse nadaljnje boste zvedeli'tain, ob'obali«. . - Prišlo je nekaj go&tv,- in Bessie je hitra.skr.ila .pismo. Enajsta ura še. ni odbila, ko je Bessie že prekoračila , Wbid.sa.i-ski mor' ih šla ddlje tPblcvi oba-li. Pezatno se je ozirala na vse' strani, kdaj sc ji bo kdo približa!. Ura. jc pravkar. odbila enajst, ko jo jc idblLtCi moški,lin. jo poklical: »Gospodična W!'!ikes?« »Da, jaz sem«., , Mož jc Ilir ogrnjen v plašč, to-da ni imel krnkc na obrazu. Bi? je to visok, vitek mladenič, ki se je oziral na vse strani.- »Vaša sreča, d-a „ste prišli sami«, je pripomni]. »Pojdite z menoj«! " »Grem«, je dejala in stopala naprej. »Ne tako naglo, gospodična. Tako ne smete iti z menoj, moram vam zavezati oči.« Bessie se je prestrašila in vsa začudena vprašala: »Ali mora; to biti?« »Od vseli strani nam preti izdajstvo, moramo se varovati kaka r vem in znamo«. Mladenič ji je z rtibico zavezal oči, klobuček pa ji je porinil globoko na čelo, za primer, ako bi Ijo slučajno kdo srečal na tem samotnem kmaju. Tako sta šla dalje roko v roki. Bes.sile je opazila, da hodita sem in tiat zdaj sta se obrnila na 'levo. ždaj m desno. Naenknait pa sta ge ustavila. Bessie je slišala šumenje valov; morala sta biti bii-7A\ obale. Cez čas je njen vodnik potrkal qa neka vrata, ki so se takoj od-iprla. Peljal jo je po dolgem oz-jkem hodniku .odprl še ena vrata alt ko sta vstopila, je Bessie zaputila ipod nogami preprogo. Sedaj jo je oni pustil samo. Bessie je obstala nepremično. »Snemite rutico z oči«, je zaslišala poleg sebe glas drugega moškega. K« je snela rutico- jo je slepila močna luč. Bila .je v krasno Opremljeni sobi. toda tega ji n' bilo mar: pred njo je stal njen ideal — mož's krinko. Mož, ki ga je nekoč hotela izročiti policiji, in ki ji je takrat velikodušno prizanesel.- c »O, gospodična VVilkes«, jo je ogovoril, »-torej ste le"prišli? Izvolite sesti«. A Bessie‘se ni genila, nepremično jc zrli vanj: Stopil je k •njej, jo nežno prijel za roko, posadi! na divan in sedel poleg nje. »Vaše pismo me je zelo iznenadilo, gocs podi čn a. Sprva sem mislil, da ste spet v policijski službi.« Bessie je zardela. ... »O, m-C’ ne, tega nikdar ne bi storite.«, je živahno odvrnila in "ga liuibeznivb "pogledala.' »O tem sem prepričan«, je nadaljeval. »Ciin sem videl vaš obraz, sem vedel, da niste prišli š tem namenom«. »Nisem več -mogla zdržZtti v majhuam mestu, kjer sem se skrila, Nikdar pa nisem zinite niti>besedic?, kaj se je takrat zgodilo v krvi... »Pri britanskem, levu«,,. »To mi je znano«. Bessie ga je začudeno pogledala. ’ - »O, oprosti,' tako sedi 'žalostna in nesrečna.'"Dolgo ' vaša' sv.n kolebala, kaj itaj stOTini. Konvrto> pa sem se odtočila, da pridem k Vam in da .se borim ob vaši strani. Vem, da dobro plačujete in hudo kaznujete- zato sem se odločila za vas. Večkrat sem bila v službi policije in zdaj bi vam lahko z t jir- a. i -ni . asve vom koristila; • Prosim, ne odbite moje prošnje«. »Kaj ipa zahtevate za vašo pomoč?« »Ničesar — prav ničesar, hočem samo popravki svojo prejšnjo napako«. Mož s krinko jo je prijel za roko in jo prisrčno stisnil. »Gospodična Wilikes, zdi se mi, kaj vas je privedlo sem. Nekaj jc na meni, kar privlači ženske; to j:e usoda, gospodična. Toda v naprej vam momam reči tole: če iščete pri meni ljubezni, vam je ne morem dati, moje srce že "fi-Pada. drugi«. Bessie se je nasmehnila. »To som s'liuitila, ipa vseeno bi bila srečna, če lahko vedno ostanem poleg vtais. Verjemite nv, da se vam ne bo treba pritoževati«. »Dobro, gospodična- vašo ponudbo sprejmem. Začasno lahko stanujete ,tukaj. Al želite takoj ostati ta?« »Z veseljem! Ne bi se več rada vrinki v krčmo«, je sijočega obraza vzkliknila, »Dobro, napišite mi listek za krčmatjla in bom lakoj vse uredil-No, zdaj pa. pojdite z menoj.« Sla sta po hodniku in se ustavila pred neko sobo. Jack je potrkali na vrata in takoj nato vstopil. »Gos p odlična Gordon« je polglasno zafldioail. Mofllv je bila še pokonou in jc nekaj šivate. Začudeno je pogledate v dekle, ki je z Jackom vstopila v sobo. »Vem, da «e z gospodično Eli-zo ne gledata posebno prijazno*! je dejal Jack. »Pripeljal som vam 'toile gospodično, s katero sc boste najbrže bolje razumeli. Upam, da vam ne. bo neljuba- ako bosta skupaj v eni sobici.« Prijazno se je poslovi im odšel. Dekleti sta ostali sami. ' _ Bessie je stopila k Molly. »Ime" nujem sc Bessie Wi!kcs«. »Jaz pa Motiv Gordon«, je bil prijazen odgovor. »Odložite .plašč, prosjim. — Ali so tudi vas. pripeljali sem?.« »Ne, samih som prišla«. »Sama?',V to hišo?« »Da. Vse vam boni; povedala gospodična!-« In Bessie je priipo--v e do val a, kako se jc seznanila z Jackom. Motiv- jo je pozorno poslušala, potem pa je še ona pove-.. dala vse svoje doživljaje. Tako sta dekleti postali dobri prijatelji" "ai - Med njenim razgovorom je potrkalo na vrnita. V sobo je vstopil Tom. »Gospodična, prinesli smo še eno posteljo«. ' • Ko- je bila postelja postavljena tako, kakor je odredila Molly, sta Tom in pa njegov pomagač, okrogloličen mornar, spet od-što'rkljaia, dasii sta se precej obirala. Rada bi bila malo1 pokramljala z lepima pmičikama* a se ni-■ štu -prav upala. Zunaj je Tomu dejal njegov tovariš: »Menda si maš gospodar nabira harem kakor turški suitah. Za vraga - okus pa ima!« Tom ga je dregnil ob rebra: »Molči, Pat, tukaj imajo tudi stene ušesa •>. Moliv in .Bessie sba-se tisti večer šc dolgo raizgO'Vfliriali, nato pa 'site legli v mehko, posteljo k počitku. Brezskrbno ste spali na do mu strašnega Jacka pred katerim' je trepetal ves London. Iz domačih gajev Da bi, kar je nekot/živelo, spet (lanes nas nanovo grelo ■za Čast slovenskega imena — s slovenskih njiv vam ta semena! Saj ni mrtvo, kar je rodila slovenska kri in v pesem zlita: očetov vera gre v sinove in nove nam rodi sadove! Ti davni dnevi v našem času z današnjimi zvene naj v »Glasu«, da staiili delo v mladem pokolcnju lio v moč in rast —: slovenskemu življenju! Gregor Krek: Milotinka Skupaj sva pri oknu stala, Gledala isva na nebo, Luna mračno je sijala, Vanjo vprla si oko. (}oste zvezdice sl Stela, Gledala jih brez skrbi, Si nad eno se zavzela In pobesila oči. Mene pa sta dve navdale. Gledal vanje sem zavzet; Bile so oči prežale, Biser tvoj, najlepši cvet. Gregor Krek je živel od 1. 1840. do 1905. Doma je bil s Če* tene vasi v Loških hribih. V mla« dih letih je pesnil. Njegove »Pe> srni« so izšle 1. 1862. Pozneje je bil vseučlUški profesor v Gradou in je zaslovel kot znanstvenik. Kubanske Amazonke V Ameriški - republiki Kubi hid* ženske prostovoljno vstopajo v :>r" mado in služijo kakor moški redet poln vojaški rok. V svetovni vojni so se mnoge hrabro Američankfe borile na zapadni fronti v Evropi. V Ameriški republiki Kuli dosN doslej ni bila" navada, tla "bi žene obvezno ali prostovoljno vstopale v'vdJ' sko. V zgodovini Kube* še je vdaj prvič zgodilo, da se je osnoval P?' seben oddelek ženskih vojakov. 'M' kon o prostovoljni službi žem-v-; i*1' madi jc bil že pred leti sprejet," vendar se poseben žchški armadni oddelek ni osnoval. To se je zgodilo š(,'p sedaj: Stoje že nad r.000 žen, ki so?*" obvezale na reden kaderski rok. odredbi kubanskega' vojnega minisff stva je" smatrati la ženski armadni Sl vil jo »Ulil ličili m avuoivi v oddelek kot rezervo. Njegova poB6 . se bo upoštevala le v skrajnosti 11 ^vgani/iran kot redna-vojska; ^ _ polite, bataljone in čete. Za -žene-••L' osem -oficirskih stopenj; najvišji-L . »vrhovna nadzornica«, ki odgovjUt .polkovniku. Kuba jc na• svoj• že«8. armadni oddelek baje zelo ponosna Vstopnino plačate P° predstavi A’ borbi proti krizi' in »riitiJcživ^ konkurenci mora biti človek.. RnPr Ijiv. Tako. jc ravnatelj nekega buri v New Vorku '■idejo. PdSktiš .sc tAti_ je Jmehitfto L,- Idejo. PoSkuš sc mn je imenitno ■ ' nesej; V 'Sasnikih je "olJjavil. oglas, L,-: se vstopnice v njegov kino' placujri' šele po predstavi, in sicer le fet': če je obiskovalcu predstava xtga3a V bila odličao ob* Prva predstava jo škana.'Od 814 posetnikov se jd> ^ TOf) izjavilo, da jim igra ugaja in .J-vstopnino plačali. Ta nov nkČin ^ poslej uvedel v kimi in jo.,jireh|,(‘r krizo in premagal konkurenco. ; OBČUTLJIV GLASBENl^# »Gospod , ec že morate slL' ^ ti svojo limonado, potom Vi's m božjo voljo prosim — sren-1 jo po taktu!« ji? Služkinj n: »Gospa, s[0- stan-a daima. Odložila otilekO'^in pila v isialom, ne da bi h0' ime! Edino s prstom je iK,t iprelko pohištva, kakor do prali!« .. »Križ božji! To ie mah ->'< moža!« »Pritetdj, prednje kolo il>r‘ em avta je pa popotoomo :ano!« Df#1 »Seveda, ker sem vozu iteklenioe«, , »Ra le itiisi preje zapa*!1 ' »Kalklo, ker jo je pa iepu-« Sestanki Pohorcev »Jui,Tiu« posnemamo, da bu-“O semišlimiki pohorske akcije ,Ble!”= v nedeljo 2. sebruaiia in v ^'i^deljek 3. sebmarja sestanek * Stoiku. Udeleže se ga delegaiii H sreiov srediije in severne ‘krtnuKije. Sestanek bo zvezan z »voio maiiifeBtBidjo za ildleje, k' "»zastopajo odborniki poliorski •*ebe. — Nar. potslanec in bivši Ignjat Stefanovih, ki P1® Ptipada pohorski skupini, je ^ v neddjo sestanek svojiii ^^jčtieniko,v v St-mmiti v Južni Hitterjeva roka v Rumuniji Bl*are*a, 88. jan. R»dor. Veliko je »budil tskoevani plebieelt, ki J? K* priprevlli voditelji nemlke ve-v Remeniji. Te ptobteelt bi nej '”*•»•1 »olidMBOit rumungkih Nem-**7 * novimi eoeielnlmi in keRerai-‘^eml sodobne Kemije. ra na mrtvi totid , fc«*va, 82. jen. w. Zaradi smrti Jurija V. eo do Četrtka odpo* »faA* **ie lx,et* DK. 8ret ee je ee-da»e» samo »ato, de proslavi Mafo pokojnega angleškega umanji minister in ostali angleške delegacije ostanejo ▼ *n«vi do konca nasedanja. Delo sva-a bodo pospešili tako, da bo '"m?*® **^»»1« »usedanje »veta DN /a«lju6iti te v četrtek, ko pride na Tr,i*0 samo še sovjetsko - uragvajski 2lf>r' Smrt angleškega kralja je ras-«tHv»nja 0 mednarodnem poleta ju '"Menile docela v ozadje. Listi so sl 1 ’nk da je Ženeva na mrtvi točki, j. ^°eoj bo angleški umanji minister J Cn v odboru trinajetorice govoril ^ 8Poraiuiim med Anglijo In Fran-'Jo. V svojem govoru bo betel pred-,$to pomiriti Nemčijo. JBp *r*nce imenovala sedaj dva l0/a opazovalca, ki bosta kot zastopnika japonski 11 sproti poročala o poteku sprav rta pomorski konferenc t^ožar na Dalinem Vzhodu ^»ngaj, 22. jan- z. Doznava se, ^ . Miandžurska vlada radi naj-spopadov na mandžursko-n» 5011*1 meji {»oelala vladi Zu-. Je Mongolije noto, ki ima vse v ,a **r is tike pravega ultimata, ig ^ "rozj, da bo mnndžursk vlada z represalijami, čim bi i te*i incidenti še ponovili. Akcija legitimistov . v Avstriji injii!l?mpe8ta« Jan. z. V tukaj-»ttfcj le^,timističnih krogih pripl-jib 0 Ve,'k pomen razgovorom, ki prt '*e 8>rot Sigray imel po obisku °t<>nu v Stcnocker-dom J k"e/0f» Starhembergom. Tu c*J°’ So nedeljske izjave “^"^^mberga na mamfe®ta-Irdnte zb<>rovanju Domovinske ti s Duna:ju v neposredni zve- ®mf razgovori. Odločitev kronskega sveta London, 22. jan- Besedilo pro-kiaanacije, ki bo jutri objavljeno, se gdasi: Ker se je V sena ogoen em u dopa-dtk>, de. pokliče k svoji miloeti pokojnega vladarja in gospodarja kralja Jurija V-, blagega m stavnega spomina, mora zaradi Njegove smrti cesarska krona Velike Britanije in Irske po pravu pripasti visokemu in močnemu princu Edvardu, Albertu, Kristja-eu, Georgu, Aczčreju, Patricku, Davidu- Zato smo se ubrali mi duhovni in posvetni lordi tega kraljestva skupaj obenem z lordi tajnega sveta pokojnega veličanstva te st s gotovim številom drugih ugMtatAi gecvtiemanov, z lormenom te mestnimi svetniki te prebivalci Londona sporazumeli soglasno in pristali vsi z besedami in srcem, da objavimo in proglasimo: Visokorodni in močni princ Edvard, Albert, Kristjan, Georg, Andrej, Patrick, David je sedaj po smrti našega pokojnega kralja srečnega spomina postal naš edini zakoniti in pravomoćni gospodar Edvard VIII., po milosti božji kralj Velike Britanije, Irske In britanskih dominijonov onstran morja, branilec vere, cesar Indije. Mi e tem dajemo na znanje to dejstvo In prav tako našo stalno poslušnost z v*o našo srčno in ponižno ljubeznijo. Motimo Boga, po čigar volji vladajo kralji In kraljice, naj bteffoslovi kralja Edvarda MIT. da nam dolgo srečnih let vlada. Baldwin angleškemu narodu London, 22. jan. Reuter. V sva* jam govoru, ki ga je imd po ra« diu, je ministrski predsednik Baldtvin rekel med drugim tudi tate; Mi smo vsi žalostni kraljeve smrti, kakor da smo člani ene družine. V tem trmotku ob« enem z menoj čutijo to bol mili« Joni ljudi. Tudi izven našega na* roda je mnogo ljudi, ki po vsem Svetu isto čutijo kakor mi. V, tem ni razlike med bogatimi in siromašnimi. Milijoni rok bi se radi prožili proti kraljici, da jo potolažijo. Dalje je Baldwin podčrtal, da tekom 23 let svoje* ga vladanja pokojni kralj sploh ni imel počitka. Cel svet je bil poki prerivanja in dogoctitov in zato pokojni vladar ves čas avo jega vladanja ni mogel smatrati, da bodo prihodnja teta leta mi« ru to sreč v avetu. Skrb za nje* go v c narode in za svet ga ni ni* kdar zapustila. Ves ta čas je po* kojni kralj igrat najlepSo vlogo. To so dokazale svečanosti ob priliki njegovega srebrnega juhi* leja, ko je ves narod pokazal, kako ljubi svojega kralja i kot vladarja i kot človeka. Kralja je tod Sto ljubezni globoko zadelo. Nikdar ni bil pokojni kralj ta* ko Mag to tako mil kakor za ča* ea svojega jubileja. To je bHa najlepša doba njegovega vlada« nje. Na se>i svetit t>N je predsednik »veta predsednika Avstralije Bruce izkazal čast spominu pokojnega kralja Jurija V. Na koncu svoje gu govora je predsednik pozval svet DN, da člani ostanejo in z enominutnim molkom izkažejo spoštovanje umrlemu vladar ju. Vsi prisotni in prav tako tudi gledalci na «a§eriji so se odzvali temu poeivu. Nata so drug za t drugim Jzkazaii čast kralju Juriju V. francoski zastopnik Lčgerita-Mjansflci zastopnik baron Alotsi, Sovjetski zastopnik LRvlnov, poljski zunanji mJnster Beck, portugalski delegat Montefro, danska aunanji minister, turSki ZfiiaaajR minister Te vtik Ruidl Ar« ki romunski zunanji minister Tttutecstt. Vsem govoetikom se je za njihove izjave zahvalil zunanji minister Aifthony Eden. Vodja angleških fašistov v Rimu Rim, 22. jan. z. Skoro neopažen no se je že od prejšnje nedelje mudil v Rimu vodja angleških fašistov sir Moslej, ki odpotuje nocoj z brzim vlakom v Francijo. Ni znan pravi namen tega Mot sleyjevega daljšega oblaka v rim* aki prestolnici. Domneva pa se, da se je sir Moaley ob tej phli* ki natančnejše pozanimal za ustroj fašistične stranke v Itališ ji, katere Izkušnje namerava upos rabiti pri organizaciji fašističnih vrst v Angliji. Kakor se izve iz informiranih političnih krogov, Grad Sandringham. kjer je ležal na smrt bolan in tudi umrl angleški kralj Jurij y. Slika k posneta a letala. pa je sir Mosley dobil obenem tudi obširna navodila za organi* zaci jo protisankcijske kampanje v angliji. Laval pred demisijo Pariz, 22- jan. Seja ministrskega sveta bo popoldne ob 15. eri-Predsedoval jt bo Laval. Na tej sej bodo radikalni ministri predali svoje demisije. N| še znano, aH bo Laval takoj odšel k predsedniku republike in mn predložil demisijo celokupne vlade aH pa se bo najprej podal v London na poregbne svečanosti. Parita, 22. jan- DNB- Francoska skupščina je danes sprejela zakonski načrt o rekrutiranja s SS5 glasovi proti 251. Nat» je odložila »vojo prihodnjo sej na četrtek dopoldne z dnevnim redom: Debata • latorpeteeijnh. Pariz, 22- jen- z. V zvezi z razgovori, ki jrh je imel včeraj Laval s poearoeeaaimi ministri, trde v nekaterih krogih, da se ministri ne atrinJajo v vnem pogledu odločitev, M jih Mj stori Laval. Medtem ko nekateri mislijo, da mora Laval ignorirati odločitve, M jih je v ne. del jo eprejed izvršni odbor radikalno - socialistične stranke m da mora iti pred parlament- Odločitev o tem bo padla na seji, ki bo ob 15. popoldne. Not tov generala Oortoga Bukarešta, 22. jan- z. List »Ade-verak poroča, da je generil Gd-rimg potom tukajšnjega nemškega poslaništva podvzel pri romunski vladi korake, da bi ga neuradno povabili na lov v Romunijo, da M teko prišel v stike z odgovornimi romunskimi državniki v zvezi z nebo zsepno misijo. Zakon o nevtralnosti ' USA odložen Waahingt»e, 22- jan. g. Suoči v političnih te diplomatskih krogih eo izjavljali, dn je dovolj verjetno, da bi kongres odložil razpravo 0 novem predlogu zakona o ameriški nevtralnosti in da bo zato podaljšal za šest mesecev veljavnost resolucije o nevtralnosti, ki je hMa izglasovana v avgustu 1935. Izgredi v Siriji Jeruzalem, 22. jan. z. Po vesteh te Sdirije, je po izgredih v Damasku prišlo do izgredov v Al eku- Oblasti so v strogi pripravljenosti. Teto* Ionska zveze z Damaskom je prelci* njena. Nev umor na Kitajskem TiemMn, 22- jan. Reuter. Ki ta ju sike oblasti so same ponudile ia-veetno odškodnino za umor plicitj-skega uradnika pri japnskem konzulatu v Svatau, ki je bil včerj umorjen. Med drugim so oblasti ponudile, da izplačajo njegovi dni- Krasen pogled na zasnežene Dolo mite, kjer .ie zapadlo zadnje dni 40 cm snega In kar je privabilo tja mnogo smučarjev. Maribor m— Narodno gledališče. Četrtek, 28. januarja ob 20. uri: »Bajadera«. E od C. — Potek, 24. januarja: Zaprto. — Sobota, 25. januarja ob 20. uri; »Zlati rudnik«. Red A. m— Kino. Grajski: Najboljši film Hansi Niesc »Moj dragi jo lovec«. — Utiion: -Na j večji film te sezone »Nataša« (Moskovske noči). m— Bata ostane odprta! Mestno poglavarstvo je svoječasno kaznovalo mariborsko filijalko Bate zaradi prikrite razprodaje blaga z 8000 dinarji globe in na zaporo mariborske prodajalne za dobo enega leta. Banovinska uprava je potrdila samo sklep glede denarne kazni, zaporo pa razveljavila in ostane tako prodajalna odprta. ra— Vjel se je. Poročali smo te, da jc mariborska policija zalotila nekega Ivana Vtilkerja, ko je skušal vlomiti v tobačni paviljon ob parku. iViilkerju so posneli prstne odtise in jih razposlali tudi oblastem v Avstriji. To dni jc prišlo z Dunaja obvestilo. da je Volkcr indentičen z zloglasnim vlomilcem Jurijem Vranom iz Sv. Martina pri Celovcu, ki ga. zasledujejo avstrijske policijske oblasti. m— Občni zbor Sokola II. na Pobrežju bo v nedeljo 26. januarja ob 15. uri v gvorani g. Renčelja, m— »Ples v Savoju« bo naslednja operetna premijera v gledališču. Nastopijo Udovičeva, l .irbičeva, Starčeva, Sancin, Harastovič in Verdonik Režira Anton Harastovič. m— Občni zbor Jadranske straže v Mariboru je bil pretekli ponedeljek. Dosedanji predsednik dr. Rapotec je odložil mrest o predsednika in je bil na njegovo mesto izvoljen dr. Srečko Vrečko. m— Še vedno straši. Poročali smo te, da že nekaj tednov pri posestnici Antoniji Založnikovi v Ljubnici pri Vitanju straši. Ko se domači spravijo k počitku, prične po vseh prostorih hiše in zunaj nje ropotati, vmes sc pa čujejo zategli in grozo vzbujajoči klici. Tajni strašenja so že večkrat skušali priti na sled, vendar zastonj. Ko so se ob hiši in v hiši poskrili orožniki, sta ropot in vpitje izostala. Ob vsaki drugi priliki, ko so domači sami. pa se strašenje ponavlja. — Usoden padec. 35-letnega dalav-Cn Rudolfa Spudiča je doletela pri delu težka nesreča. Ko je popravljal ,v Studencih v Obrežni ulici streho, mu je spodrsnilo in je tako nesrečno priletel na tla, da si je zlomil obe nogi in zadobil tudi notranje poškodbo. Nevarno poškodovanega so reševalci prepeljali v bolnišnico. m— Smrtna kosa. Na Koroški cesti 12. je umrla 80-letna gospa Marija •Romihova, mati mehanika in šoferja mariborske gasilske čete. Naj v miru počiva! s Celje 9’ c™ brezposelnost narašča. Pri ttCfljsfkl elkaipozMuri Borze dela je ttto dne 20. januarja 648 brezposelnih. Dne 10. pa je bito vpisanih to 575. V desetih dneh se je to-dvignilo število brezposelnih Sil 7.3 oseh. ' c- Delo dobe: 1 blatpec, 1 mizar, 2 dekli, 1 prva hotelska ku-ifjtar.ioa, 1 druga hot. kuharica, 1 0rva Ul 1 druga hot. sobarica, |i igo-stllnlška služkinja tu 1 vamu-AlBJa. * Gospodarske vesti Nova tovarna kvasa. Finančni minister je dovolil nekemu gospodarskemu društvu v Hrvatskem Leskovcu zgradbo in obratovanje tvornice kvasa. Ne hodite v Perzijo. Ministrstvo za socialno politiko opozarja vse, ki nameravajo v Perzijo (Iran) glede zaposlitve, naj nikar tja hodijo, ker so izgledi za zaposlitev prav malenkostni. V naši državi so se sicer pojavili razni agenti, ki valijo ljudi v Perzijo, čes daje tam dober zaslužek. Takim špekulantom naj nihče ne nasede. V zcezi s tem objavlja ministrstvo, da sploh ne bo izdajalo tozadevnih dovoljenj za potovanje v Perzijo. Dalmatinski kmetje propadajo. Naše Primorje spada, med pasivne kraje-Cesto se zgodi, da ljudje tu naravnost stradajo. Te dni poroča časopisje, da je začela stradati letos naj- « prej živina. Kljub mili zimi je v razmeroma kratkem času pričelo zmanjkovati živinske krme. V tem položaju so kmetje prisiljeni klati živino doma ali pa jo prodajati za naravnost sramotne cene. Po vaseh so kmetje zavoljo tega vsi obupani. Živina, izvožena v Nemčijo, mor* biti po odredbi kmetijskega ministrstva strogo pregledana po veterinarjih. Za vse nepravilnosti je ministrstvo odredilo stroge kazni. V Murski Soboti je bil osnovan riov denarni zavod z. naslovom »Zadružna posojilnica za Prekmurje«, in sicer kot zadruga z omejenim jamstvom.: Kaj je z Aksumom? Berlin, 22. jan. Mavas. Italija^ sko veleposlaništvo demantif* vesti, ki pravijo, da italijanski častniki in vojaki bože k Abesii)' ce>m. Prav tako se demantira vest da bi bili Abesinci zavzeli Ak* sum. HALI OGLASI Najmanjši ban. davek Vsake beseda 5# par. snesek 5 Din. uri. in 8 Din. Oglasniki, ki iščejo »laibe, zk odgovor 2 Din V znamkah. — Mali oglasi so plačljiv! takoj prt na- IŠČEM HIŠNIKA za vsa vrtna dela v vili v ljubljanski okolici. Prednost ima penzio-nlst brez otrok. Dam prosto stanovanje. Naslov pove uprava »GLASA NARODA«. DRUŽICO, ev. poznejša ženitev ni izključena, išče 451etnt upokojeni drž. uradnik. Pogoji: starost 25 do 30 let, čedna zunanjost In lep značaj. Dobre kuharice imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod: »Miren dom«. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najveat-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din I.O.— v poštnih znamkah - diskretno. Velika Izbira odličnih partij obojega spola. Naročite takoj prospekte! »Rezor« Zagreb — pošta 3. PRODAM lobro ohranjeno pohištvo (spalnico) iz hrastovega furnirja. Naslov v upravi lista. nnnnun PRODAL SEM neko staro zalogo blaga, ki ml ga noben mešetar ni mogel spraviti v promet, toda z enim samim oglasom v listu, ki ga ravnokar Citate, sem se vse zaloge rešil. Posnemajte 1 XXXXKX Danes zjutraj je po mučnem trpljenju in previđena s sv. zakramenti umrla naša ljubljena žena, mati in babica TEREZIJA BAJT, rojena ANŽLOVAR Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, s pokopališča na Pobrežju. Maribor, Ehrenhaiisvn, 22. januarja 1936. 24. t. m. ob 15. uri JAKOB BAJT, mož; sinovi: IVAN, TONE, STANKO In DllAGO; hčerki; MARICA In ZINKA; snaha HEDVIKA ter vnuki. Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša preljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra, tetka in svakinja, gospa NUŠA MOSETIZH roj. RAKOVEC, danes opoldne, po težki bolezni in previđena s sveto popotnico za vedno zapustila. Predrago pokojnico bomo spremili v četrtek 23. januarja 1936, ob pol 4. uri od žalne veze Stara pot 2, na božjo njivo pri Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 21, januarja 1936. UžaloSčeni soprog JOSIP MOSETIZH, »In MILAN, hčerka NUŠKA, mati VEKOSLAVA RAKOVEC ter družine RAKOVEC, FRANTAR In PEHANI. izdajatelj: Josip Fr. Kntvflič. — Urednik: Vtibin Zudurfi. — Zu Naredim tlsk-trtnj d. d. kot tiskurnarj* Frftiic Jezeršek. — Vsi v I,jubfj»“l