Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. -—- Posamezna Štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka S. Štiv. rač. poštne hran. 12.549 'zhaja vsako nedeljo. Ve ISTO Murska Sobota, 18. decembra|1938. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 80« Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15•/• dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTfV. 51. Zmaga JRZ v Prekmurju Okraj Murska Sobota Št. Občine Število vol. upr. Volilo je JRZ Bajlec Maček Kranjec Talanji Skupaj Maček , Ljotlč Šimnovec 1. Bodonci 791 414 50 235 129 364 _ 2. Cankova 528 370 350 20 — 20 — 3. Gor. Petrovci (2) 1072 642 327 146 169 315 — 4. Grad (2) 1337 713 396 102 215 317 — 5. Križevci (2) 1129 467 198 253 16 269 — 6. Kupšinci 424 228 110 114 4 118 — 7. Kuzma 866 344 117 218 9 227 — 8. Martjanci (2) 1138 594 381 168 45 213 — 9. Murska Sobota 1247 709 557 149 3 152 — 10. M. Sobota, okolica 988 535 501 20 14 34 — 11. Pečarovci 966 455 395 28 231 259 — 12. Pertoča (2) 1163 577 524 41 22 63 1 13. Puconci 753 419 141 179 102 278 — 14. Rogaievci 1021 551 174 32 345 377 — 15. Selo v Prekm. (2) 1134 477 336 68 73 141 — 16. ŠalovcI (3) 1148 662 618 8 36 44 — 17. Tišina 967 563 506 30 18 57 — Skupno: 16672 8720 5471 1817 1431 3248 1 BodoSi poslanec v Soboškem srezu je g. Franjo Bajlec odvetnik v M. Soboti. Okraj Dolnja Lendava st. Stojadinovič Maček Občine Štev. vol. Volilo JRZ Hodžera Skupaj Kranjec Muhvič Seči Skupaj upravič. je Dr. Klar Grča 1. Beltinci 1638 1132 1011 31 1042 17 2 71 90 2. Bogojina 820 550 488 6 494 66 — — 66 3. Črensovci 1170 700 584 2 586 106 6 2 114 4. Dobrovnik 950 553 345 117 462 84 2 5 91 5. Gaberje 1029 575 204 29 233 281 27 4 312 6. Genterovci 548 301 101 15 116 84 100 1 185 7. Lendava 948 552 383 44 427 102 20 3 125 8. Odranci 747 497 384 37 421 24 51 1 76 9. Oreije 899 521 170 128 298 81 137 5 223 10. Polana 674 391 304 4 308 83 — — 83 11. Turniiče 1307 780 632 125 757 31 2 — 33 Skupno: 10730 6542 4606 538 5144 959 347 92 1398 Bodoči poslanec v Lendavskem srezu je g. dr. Franc Klar, zdravnik v Lendavi. Za posamezne stranke v odstotkih v Soboikem srezu: za JRZ 62.75^ za Mačka 37.25# za Ljotiča 000% Za posamezne stranke v odstotkih v Lendavskem srezu: za JRZ 78.63^ za Mačka 21.37% za Ljotiča 0.00^ Okraj Črnomelj Kamnik Kočevje Kranj Krško Pregled volivnih izidov v Sloveniji po okrajih Za posamezne stranke v odstotkih: za JRZ% zaMačka<>/o z« Ljotlča% Litija Logatec Ljubljana-okolica Novo mesto Radovljica Škofja Loka Celje Gornji grad Konjice Ljutomer Maribor-levi breg Maribor-desni breg Dravograd Ptuj Slovenjgradec Šmarje Brežice Laško Ljubljana - mesto Število volicev 6789 10429 10710 10522 12446 10713 7323 16718 83081 11434 6169 19404 5010 5516 10776 23609 16719 9459 19699 7795 11244 11113 11*96 23695 Glasovalo Udeležba v % JRZ Maček Ljotlč Izvoljen 5029 74.08 2946 2082 1 dr. Jure Koče 58.58 41.40 0.02 7975 76.44 7016 834 125 Ivan Štrcin 58.00 10.44 1.56 7547 70.46 6089 1429 17 Alojz Rigler 80.68 18.93 0.39 7746 73.52 6184 1479 83 Janez Brodar 79.84 19.09 1.07 8572 68.93 6796 1756 20 dr. Miha Krek 79.27 20.50 0.23 7807 72 87 6515 1214 78 dr. Jože Lavrič 83.45 15.55 1.00 5368 73.00 3858 1484 5 Fran Gabrovšek 72 16 27.75 0.09 12505 74.21 10054 2331 20 dr. Korošec-M. Stare 81.00 18.80 0.20 10079 76.44 8718 1341 17 dr* Franc Kulovec 86,53 13,31 0.16 8549 74.07 5194 3263 92 dr. Albin Smajd 60.75 38.16 1.09 4489 72.77 3958 486 45 Ivan Dolenc 88.18 10.82 1.00 12914 76.18 10342 2450 122 Alojzij Mihelčič 80.00 18.90 1.10 3265 65.17 2943 307 15 Martin Steblovnik 90.14 9.40 0.46 3750 67.98 3402 321 27 dr. Sevšek Maksim 90.71 8.55 0.73 7074 65.64 6249 871 8 Franc Snoj 88.34 11.55 0.11 16238 60.58 14517 1647 74 Fr. Žebot - Spindler 89.39 10.15 0.46 10129 60.58 7730 2357 42 Franc Koban 76.34 23.24 0.42 5304 5S.07 5058 2235 11 Karel Gajšek 57.60 42.15 0.25 13032 66.20 11554 1467 11 Marko Kranjec 88.66 11.26 0.08 5382 69.04 4945 437 0 Ivan Teuerschuh 91.88 8.12 0.00 7310 65.01 5919 1380 11 dr. Anton Ogrizek 80.97 18.88 0.15 7019 63.16 4540 2465 14 Josip Tratnik 64.68 35.12 0.20 7275 64.40 4941 3239 41 Mirko Bitenc 54.17 45 26 0.57 17050 71.96 13174 3632 242 dr. Korošec-P. Mašlč 77.18 21.20 1.42 Izid volitev po banovinah Beograd, 12. dtctmbra A. A. Ministrstvo nottknjih del objavlja pod it. 53.533: Volitve za aaradae poslance, ki so bile vftraj, so potekle v rada in miru. Po uradnih podatkih, ki jih je dobilo notranja ministrstvo, so rezultati po posamičnih banovinah »ItatOh Stojadinovič Dravska t Savska: Dunavska: Moravska: Drinska: Vrbaska: Primorska: 170.252 111.483 372.085 248.733 180.291 107.421 42.781 Maček 45.123 525.712 129.260 77.818 136.207 101.873 159.428 Ljotlč 1132 2137 1Y.291 802 3806 1071 2867 Vardarska: 226 716 74 977 133 Zecka: 128.716 70 765 1041 Beograd: 39.683 11.561 510 Skupaj: lista dr. Stojadinoviča 1,636.519, lista dr. Mačka 1,336.823, lista Ljotič* 30 310. Iz tega sledi, 4« i« povprečje po odstotkih sledeče: ta listo dr. Stojadinoviča 58,90%. za tisto dr, Mačka 40.21%, sa Ljotiča 0.89%. Beograd, 12. decembra A. A. Včerašnji dan volitev je v vsej državi potekel V redu in miru, izuzemii nekaj incid ov, pri katerih sta bili v vardarski banovini pri spopadu z organi oblasti ubiti dve osebi. Pri medsebojnih spopadih med meščaai sta bili tudi v drinški banovini ubiti dve osebi, ranjenih pa 14. V hrvatskih krajih je bilo s strani prfetaSev bivie HSS mnogo nasilja ip grofenj proti njihovim političnim nasprotnikom. Popolna zmaga liste dr. Stojadinoviča Računa se, da je lista predsednika vlade dr. Stojadinoviča dobila od 373 mandatov 321, opozicija pa skupaj 52. V Sloveniji je JRZ dobila v vseh okrajih absolutno večino in s tem vseh 29 mandatov, tako da je opozicija v Sloveniji popolnoma poražena. Zahvala dr. Stojadinoiiča „V trenutko, ko Jugoslovanska radikalna zajednica slavi tako sijajno volivno zmago, kakor je pred njo še ni slavila nobena druga stranka, čutim prijetno dolžnost, da se v svojem in v strankinem imenu zahvalim vsem sodelavcem, ki so pomagali k tej veličastni zmagi, vsem ožjim so-trudnikom in vsem tistim sto in sto tisočem volivcev, ki so danes oddali svoj glas za napredek in veličino močne in velike Jugoslavije. Vsem se toplo zahvaljujem za njihov glas, s katerim so izrazili meni in stranki neomajno zaupanje." Dr. Korošec se zahvaljuje svojim voiilcem v Ljubjani Po končanih volitvah v Ljubljani je notranji minister g. dr. Korošec po radiju dal to-le zahvalo: Volilci bele Ljubljane! Ko smo se pripravljali na volitve, smo se zbali za Ljubljano, da bi mogla biti naša zmaga ogrožena. Zato sem smatral potrebno, da jaz sam prosim Ljubljano za zaupanje. Hvala Bogu, bitka je dobljena I Zmaga je naša, in sicer presijajna zmaga I Vsem vam, ki ste me volili, se iskreno zahvaljujem 1 Pozdravljam belo Ljubljano DR. KOROŠEC Desetine tisočev Ljubljančanov, ki so napolnili glavne ulice in trge ljubljanskega središča, so poslušali to zahvalo in potem navdušeno vsklikali kralju, kraljevskim namestnikom, dr. Stojadinovicu in Korošcu ter Jugoslaviji. Volitve so sraimile Volitve narodnih poslancev dne 11. decembra so potekle pri nas v Prekmurfu mirno In izobrazbi natega ljudstva primerno. Oba vladna kandidata g. Franc Bajlec v mursko so-boškem m g. dr. Franc Klar v len davskem srezu sta bila izvoljena s sijajno večino. Pregled volitev pa prinašamo v posebnem članku, Vse do zadnjega tedna ni bilo mogoče z gotovostjo opredeliti mišljenje naših voiilcev. Slišali so se glasovi, ki so se v veliki meri dosti nagibali v prid opoziciji. Toda živahna agitacija od strani vladnih kandidatov, pogosti sestanki in zborovanja na našem podeželju, na katerih se je voiilcem temeljito pojasnil sijajen uspeh delovanja današnje vlade, so doprinesli, da so se naši volilci v zadnjem tedu nodločili glasovati za listo predsednika vlade g. dr. Milana Stojadinoviča. Brezdvomno so se pravilno odločili, saj zmore le ta vlada s svojim preiskušetiiim programom nuditi varstvo ujedinjene države in biagos-tanje vsem državljanom. K sijajnemu uspehu izida volitev je dosti pripomoglo tudi lokalno časopisje, ki je stvarno in jedrnato obrazložijo našim voiilcem ugodnosti, ki so jih bili deležni od te vlade, kakor tudi usodonosne razrcere, ki bi brez-dvomno nastale za državo in poedin-ca, če bi pri volitvah zmagala združena opozicija. V edinstvu je moč in le edinstvc jamči za trden obstoj naše države, posebno v teh negotovih razmerah, ki jih dnevno doživljamo okoli nas. Pošteno ia zadovoljivo ureditev eveniueinih domačih nedostatkov, pa z zaupanjem pripustimo novoizvoljenim poslancem, ki se bodo gotovo zavzemali za blagor in zadovoljstvo svojih voiilcev. Po volitvah naj znulada duh strpnosti Nikoli niso bili vsi ljudje enakega mišljenja. Priložnost imamo opazovati kulturni in gospodarski napredek našega ljudstva. Nekateri se oklepajo raznih organizacij in društev. Drugi zopet stremijo po napredku v svoji stroki samostalno. Društva in organizacije so pa različne. Nekatera se naslanjajo tudi na temeljito versko vzgojo svojega članstva. So pa tudi takšna društva in organizacije, ki prepuščajo svojemu članstvu, glede verske vzgoje, popolno svobodo. Ni pa društev in organizacij — saj ne pri nas v Prek-murju, — ki bi verski vzgoji naroda nasprotovali. Z ozirom na pripadnost k različnim veram ljudstva v Prekmurju, je tozadevno razlaganje pri nas zelo težavno. Povdariti pa moramo potrebo vsestranske strpnosti, ker nam bo le tedaj mogoče složno živeti in odstraniti vsa samničenja in podcenjevanja. Prosvetna društva, fantovski odseki in slične organizacije naj v ničemur ne podcenjujejo delovanje Sokola, Društev kmečkih fantov in deklet ter sličnih društev, pa tudi slednja naj povsod in v vsakem primeru izkazujejo delovanju Prosvetnih društev vredno pozornost. Prav lepo bi bilo, ako bi se vsa naša društva v svojem stremljenju medsebojno podpirala in se raznih prireditev medsebojno udeleževala. Blagor in zadovoljstvo je mogoče doseči le v prijateljskem sporazumu, zato proč s preziranjem in podcenjevanjem, pa bodisi da izhaja od katerekoli strani. V tem pogledu je potrebno, da je Prekmurje, z ozirom na narod, ki tukaj pripada različnim veram, samo zase iu da ne dopasti, da bi se vnesle k nam neprijetne metode od drugod. Mi in naši pradedje smo živeli v strpnosti in sporazumu, v tem smo se razvijali in dosegli lepe uspehe. Takšni hočemo še dalje ostati, zato složno na delo za srečno bodočnost naroda naie pokrajine) DVOLETHO JAMSTVO SAMO ZA PRI NAS KUPLJENE BnOlOnPHBHTE JJJ®™g s«HSfNWER« jJJJJ NEMEC JANEZ, MURSKA SOBOTA. Velika izbira rabljenih aparatov z jamstvom. Zamenjava rabljenih aparatov najugodneje. STROKOVNO POPRAVILO IN POLNENJE AKUMULATORJEV. Na predvečer volitev so se vršile v Beogradu velike manifestacije. Zbrala se je ogromna množica pristašev JRZ, bojevnikov in mladine, ki so z godbo korakali po beograjskih ulicah. S poslopja, kjer je predsedstvo vlade, jih je nagovoril predsednik vlade dr Mlian Stojadinovič, ki je med drugim dejal: »Bratje bojevniki, vi, ki ste ustvarili to državo, tovariši delavci, vi, ki dvigati s svojimi mišicami narodno blagostanje, draga moja mladina, na tebi počiva bodočnost države, vi val najbolj veste, kaj pomeni obdarovati državo. Naž program je: en kralj, en narod, ena država." V volilni borbi so se posebno mačkovi kandidati na Hrvaškem posluževali neverjeinih sredstev, da so dobili čim več glasov na svojo stran. Tako je neki hrvaški ksndidat pred volitvami razdelil med ljudstvom desni čevelj, levfga pa j?m je obljubil tedaj, če bodo glasovsli zanj. Tako so ne kateri volilci prišli do novih par čevljev. Politični nasprotniki so dan pred volitvami napadli zborovalce, ki so se vračali s shoda JRZ v Sv. Križu pri Kostanjevici. Iz zasede je začelo padati kamenje na nje in en kamen je zadel v glavo 32 let starega posestnika Antona Hribarja, ki se je mrtev zrušil na tla. Pokojnik zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka. Orožniki so izsledili napadalce. Nj. kr. visočanstvo knez namestnik Pavle se je pred dnevi vrnil iz tujine zopet v domovino. Bil je dalje časa v Londonu, obiskal pa je tudi francosko prestolnico Pariz Povsod je bil deležen največjih časti. Ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja, predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča in drugih častnih gostov, med katerimi je bilo več ministrov, so na praznik, dne 8. decembra svečano otvorili novo železniško progo Sevnica-—Tržišče. Nova proga ima posebno jvelik gospodarski pomen, ker služi kot zveza med Štajersko in Dolenjsko. V bodočnosti bo vezala tudi Slovenijo z morjem, ker nameravajo to progo podaljšati do morja. Poleg tega veže ta proga Dolenjsko z glavno progo Beograd— Zagreb—Ljubljana. V Zagreba je na nekem oknu hiše, v kateri so prostori jugoslovenskega narodnega pogreta »Zbor* eksplodiral zavoj, napolnjen z eksplozivno snovjo. Pri eksploziji je bila ranjena neka 14 I K letna služkinja, ki je podlegla ;težkim raaam. Dejanja so osumljeni komunisti. V Atenah se je končaio zasedanje generalnih štabov držav Balkanske zveze. Uradno poročiio pravi, da je bila v vseh vprašanjih dosežena popolna soglasnost in da so razgovori potekli v ozrač-u največjega prijateljstva. Med Francijo in Italijo je prišlo do velika in nevarne napetosti. Vzrok temu je, da je italijanski zunanji minister govoril v parlamentu o narodnih težnjah italjsnskega naroda. Poslanci so kar naenkrat začeli klicati: Tunizija, Korzika, Savojs, Dzibuti, ali z drugimi besedami, Italsjani hočejo te francoske kraje za se. Temu so sledile velike demonstracije v vseh ita-Ijanskih mestih, naperjene proti Franciji. V odgovor temu so se tudi v Franciji dvignile množice in začele demonstrirati proti Italiji. Nastali spor lahko ima dalekosežne posledice v mednarodni politiki. Istočasno, ko je nastal nevarni spor med Italijo in Francijo, je Nemčija podpisala s Francijo izjavo o nenapadanju. S tem se je med obema državama zaključil prepir, ki je trajal 20 let. Med Francijo in Nemčijo ni sedaj več nobenih nesoglasij in to bo mnogo pripomoglo k ureditvi vseh spornih vprašanj v nemirni Evropi. Med Ukrajinci na Poljskem (7 milijonov) in Ukrajinci v Sovjetski Rusiji (32 milijonov) se je začelo veliko gibanje za dosego samostojnosti. To vse ukrajinsko gibanje podpira v prvi vrsti Nemčija, Jci hoče z ustanovitvijo velike ukrajinske države priti do stalnih žitnfc za prehrano svojega ljudstva, a istočasno pa razrušiti sovjetski režim v Rusiji. To dejstvo je povzročilo, da sta se kar čez noč zbližale Poljska in Rusija z namenom, da se obranita skupnega zunanjega sovražnika. V Limi v Južni Ameriki zborujejo predstavniki 21 ameriških držav, kjer hočejo ustanoviti gospodarsko in politično obrambno orgaaizacijo proti razmahu trozveze Nemčija,Italija-Japonsks, katere vpliv že seže po obeh Amerikah. Hitler hoče rešiti vprašanje nemških kolonij v šestih mesecih, v ta namen hoče ustanoviti kolonijal-no vojsko, ki bo štela 100.000 vojakov. V pokrajinah, ki so bile odtrgane od češkoslovaške in priključene Nemčiji se je vršilo glasovanje, kdo je za priključitev in kdo proti. Z »da" je glasovalo nad 2 milijona ljudi, z »ne" pa samo 21.497 ljudi, ali 1,21«/* Prekmurci pozor Mi smo prebivalci najsevernejlega dela Slovenije 5n to želimo tudi ostati. Med Hrvstl in Srbi ter deloma Slovenci obstojajo v pogledu notranje ureditve države, gotova nesoglasja. Povod teenu nesoglasju daje v glavnem naša usia^a, ki je bila sprejeta v fesu, ko smo mi še pripadali Madžarski. Res da je bila ustava kasneje predelana, toda osnova, glede ureditve države, je ostala ista. Torej ms nismo sodelovali pri sprejetju osnovne ustave, zato je najboljše, da prepustimo ostalim narodom naše države, da si sami ta nesoglasja poravnajo. S težkim srcem pišemo to, ko smo vendar del države, ter imamo pravico sodelovati pri vseh važn»h odločbah. Toda v tem slučaju nam pošožaj narekuje, da bi bifo nespametno za nas ako bi se z vnemo vmešavali v ta spor. Holilci Bbčine SalovGi soseizUi Občina Šslovci leži popolnoma na državni meji naprsni Madžarski. Imela je 3 volišča in sicer v Hodošu, Velikih Dolencih in Markovcih. Kijub hudi, v gotovem pogledu po načinu neutemeljeni agitaciji protikandidatov, so volilci te občine oddali 618 glasov za vladao listo g. dr. Stojadinoviča in le 44 glasov za opozicijo, S tem so iz kazali popolno zaupanje današnji vladi, ki ga je, z ozirom na dosedanje us-palno delo, tudi vredna. Tragedija v RazScriiiu V predzadnji številki stno poročali, da je nekdo v Veščlci pri Razkrižju kasno zvečer streljal skozi okno v stanovanjsko hišo in zadel gospodarja v glavo, sina pa v prsa. Sedaj srao doznali potek dogodka bolj natančno. Bilo je takole: Makovec Karol iz Veščsce pri Štri govi je bil obdolžen, da je ukradel posestniku Bdovič Martinu v Razkrižju 12 tisočakov. Radi pomanjkanja dokazov ga je pa okrožno sodiSče oprostilo kazni in spustilo iz zapora na svobodo. Novica o njegovi oprostitvi se je v okolici Štrigove naglo razširila. V pondeljek 28. novembra zvečer je bil Makovec doma. Sedel je s svojim 74 let starim očetom Ivanom v kuhinji pri mizi, mati se je pa vrtela ob štedilniku pripravljajoč večerjo. Slišali so skozi okno močan glas: če ti je sodnija odpustila, jaz ti ne bom I Počil je strel, ki je zadel sina v prsa, šel skozi njega v očeta in ga zadel v glavo tako, da so mu takoj izstopili možgani. Vse to je ma< ter ta&o prestrašilo, da je padla v nezavest. Takoj so odpeljali vse tri v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je oče v torek popoldne poškodbam po dlegel, oproščeni sin pa silno trpi na poškodbi, dočim je materi nekoliko odleglo. Za morilcem vršijo orožniki poizvedbe in obstoji upanje, da ga bodo kmalu izsledili. POZOR! POZOR! Preselil sem sanjo tpgonino na Glavni trg! POVEČANA ZALOGA, VEČJA IZBIRA, NIZKE CENE, SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. nfŽVp2liSu^do1 w m".?.?.® radijskih aparatov, RAOIONE, NEDIATOR. LČWE itd. ŠIVALNI STROJI.........od Din 1525 — naprej. PESALNI STROJI........od Din 1800.- naprej. FOTOGRAFSKI APARATI, OTROŠKI VOZIČKI i. t. d., i. t. d. Tehnična trgovina: STIVHN EHIfEST, M. Sobota GLAVNI TRG, Za Boiiž najlepših in najvrednejših darov po zelo niskih cenah razne ure, zlatnine, srebrnine, kristal jedilni pribor in optični predmetni. DITTRICH Ure.....odDln29*« Žepne ure odDin39*> Zapestne ure od Din 79 Budilke . . odDin49*< Pravi srebrni prstani Krom.veriži- dD, 15.. ce moderne 14 kar. zlate verižice z križem od Din 125-- Veliko izbiro Vam nudi od Din 10* FRAN JO URAR, DRAGULJAR IN OPTIK MURSKA SOBOTA, Aleksandrova cesta 25. domače vest murska Sobota: Napredovanje. <3. dr. Josip Pečan, zdravnik Zdravstvenega doma v M. Soboti je napredoval v 6. pol. skupino. Čestitamo. — Imenovanje. G. Horvat Janko, pomožni notar pri notarju g. Podneb-iku v M. Soboti, je bil pred tedni imenovan za notarja v Vranskem. G. Horvat je kot notarski uradnik dolgo let deloval med nami in si je prisvojil radi svoje prijaznosti mnogo simpatij našega ljudstva. Na imenovanju čestitamo, ter želimo na novem mestu dosti zadovoljstva. — Prekmursko muzejsko društ-, vo v Soboti bo imelo 27, decembra t. 1. ob 16. uri v gostilni g. VuSaka redni občni zbor, h kateremu vabi vse člane. Vprimeru nedovoljne udeležbe se bo vršil čez pol ure istotam drug občni zbor. Vabimo Slane, da poravnajo zaostalo članarino. Odbor. — Čajanke SK Mure. Da bi se tudi pozimi vzdrževali stiki med članstvom,' je odbor SK Mure sklenil prirejati tudi letos nedeljske čajanke in to brez vstopnine. Tako ss bo vršila prva čajanka v nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne v posebni sobi hotela Krona (bivša obednica). Ker je poleg običajnih kavarniških cen poskrbljeno tudi za dobro voljo, vabimo vse Slane, kakor tudi ostale prijatelje športa, da se istih v Sim večjem številu udeležijo. — Delo na kolodvorski cesti. V preteklem letu je bila cesta od kolodvora do hiše g. Kereca temeljito popravljena in nekaj razširjena. Sedaj se delo nadaljuje še na ostalem razdalja do Aleksandrove ceste. Predvsem so aredili kanalizacijo in jo priključili k onemu delu proti kolodvoru, ki so jo že lani dovršili. Na obeh straneh na-pravljajo poti za pešce. Cesto podla-gajo z debelim kamenjem, ki bo služilo kot trdna podlaga. Vse to bodo posuli z gramozom in tolčencem ter temeljito izgladsli z valjarjem. Ko bo kolodvorska cesta gotova, bo napravila s postranskim drevoredom na prihajajoče tujce najlepši vtis. — Zahvala. Tukajšnja podružnica »Kola jugoslov. sester" se iskreno zah vsiljuje g. dr. Brumenu za nakazani znesek v korist revnih otrok, na mesto venca na grob pok. g. Šafaričeve. — Ples - Jazz - Bar - Buffet -Dalmatinska krčma in še mnoge dobrine boste lahko uživali na plesni prireditvi K. P. A.-ja, ki se bo vršila pod pokroviteljstvom častnega dam-sfcega komiteja 17. XII. 1938. ob 8. uri v vseh prostorih Sok. doma. Mnogo truda in denarja smo vložili, da bi Vam bilo lepše pa vkljub temu bo vstopnina zelo nizka — samo Din 10.-Če se bo zgodilo, da kdo izmed Vas slučajno ne bo prejel povabila, naj nam oprosti in kljub temu pride k nam, ker na ples ste vabljeni vsi. Obleka promenadnal (Mize se lahko že rezervirajo 15. in 16. t. m. v Sok domu). — K. P. A. DOPISI: — Poroka. Dne U. decembra 1.1. se je poročila gospodičina Štivan Margit, hčerka gostilničarke iz Gede-rovec in sestra g. Ernesta Štivan, trgovca v M. Soboti. Za soproga si je vzela g. Kuharja iz Nemčavec, ki je sedaj trgovec na Jesenicah, čestitamo in želimo mnogo zadovoljstva v zakonskem stanu. — Jubilejna številka Novin. Čren-sovske Novine so za svojo 25 letnico in 20 letnico osvoboditve Prekmurja, izšle s precej večjo vsebino kot navadno. Vsebujejo mnogo slik onih osebnosti, ki so na proslavi izrazito sodelovale. Vsebina je v marsičem zanimiva in res primerna za jubilejno izdajo lista. v— Imenovanje. Šolski upravitelj na Tišini, g. Eugen Antauer, je imenovan za preglednika osnovnih šol v lendavskem srezu. S tem mu je dana možnost, da bo v kratkem času postal šolski nadzornik. Zasluženemu učitelju in pisatelju iskreno Sestitamo. — Iz pisarne gasilske 2upe. Vse one tovariše?gasilee, ki so bili v zadnjem času odlikovani in niso še pla-Sali takse, prosimo, da nam takso čimprej pošljejo, tako, da nam bo mogoče še v tem mesecu odlikovanja razposlati. — Krajevni odbor Jadranske Straže v G. Lendavi je dostojno proslavil 20 letnico ujedinjetija. 1. decembra po maši se je zbralo veliko število zavednih mož in žena v žoli, kjer se je pod vodstvom društvenega prosve-tarja g. Lužnika hitro razvijal ves obširni spored. Vrstile so se pevske točke, skupinski nastopi in deklatnacije, ki jih je izvajala šolska deca iz G, Lendave, Vidoncev in^Kruplisnika. Vsi nastopi so bili izvedeni odlžčno, posebno pa so navdušile nekatere deklatnacije. Proslava je bila zaključena s slavnostnim govorom, ki ga je imel mesto zadržanega predsednika g. dr. Lukmana učitelj g. Požar. V svojem zanosnem, jedrnatem govoru je onsai zgodovino ujedinjenja in žel s svojim izdajanjem splošno priznanje. Vse kar ie prav Nepravični bi bili, ako ne bi omenili tudi zavednost volilcev občin M. Sobota, Tišina, Cankova, M. Sobota okolica in Pertoča. Vsi volilci teh občin so skoro kompaktno glasovali za vladno listo. Opozicija je v teh občinah dobila le malo glasov, dasirav-no je za svojo listo prav živahno agi-tirala. Tudi v drugih občinah je dobila vladna lista znatno večino, čeprav so mnogi volilci oddali svoje glasove za opozicijo. Po odredbi nemškega gospodarskega ministra ne smejo več biti židje lastniki hiš, podjetij in zemljišč. Tudi ne smejo«več imeti, niti prodajati ali kupovati zlatnino, srebrnino i. t. d. Prepovedano jim je tudi hoditi po nekaterih ulicah in trgih. Iz delovanja Združbe trgovcev v M. Soboti Ban dravske banovine g. < dr. Natlačen je daroval gradbenemu odboru .Trgovskega doma" v Murski Soboti znesek Din 3000.- kot prispevek za gradbena dela. Gospodu banu se uprava združenja v imenu celokupnega članstva za ta velikodušni dar najlepše zahvaljuje. Pregled In 2igosan|e sodov. Sresko naSelstvo v Murski Soboti nas je obvestilo, da se bo vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti dne 11. in 12. januarja 1939, 8. in 9. februarja 1939 in 8. in 9. marca 1939.' Zlata nedelia. Na .zadnjo nedeljo pred Božičem to je dne 18. t. m. smejo ostati trgovinske obratovalnice ves daa odprte. AKADEMSKI PLES 17. XII. 1938. Igra Adamič jazz HUDI |E POKOSILA GRIPA V TREH ZAPOREDNIH G G.-ipa, angina in rev.-naiizem*priliajav od prehlada nog. Ko so jo giipa prvič pojavila,v, Ameriki f ki Kitajski, od koder je po tem, preneSena ». Fran-cosko'inrcelo>/Evropo,,vmobiliziran je bi! ves zdravniški aparat da se to zlo prepreči^ Ljudstvo teh zemelj je gripa stala milione. Namesto da bolehate in zapravljatedenar za zdravljenje in, zdravila, pametnejie je; da bolezen, v' pravem S času preprečite. Gotovo jo boste preprečili, ako si pravočasno^ preskrbitel toplo in nepremočljivo zimsko obutev. NAŠA OBUTEV^IZ^USNJA IN GUME OHRANILA VAM BO ZDRAVLJE IN PRIHRANILA DENAR 4055-64609 LahUi pa vendar topli čevlji iz črnega sukna, okrašeni z Urimerjem in iaUasto kapico. Zapenjajo se z zaponko. Maček Marko lisec stari cfecl Vaši veselja pravi. V v nebotičniku dvigala upravljam jaz, saj to ni šalo. 48321-646 Čeveljčki na vezavo' izdelani iz lakiranefgume z močnim j gumi-: jaslim ; podplatom. Ne prepuščajo vode invstanejo samo Din' 15'- 19'- in 25'. 7222-52 , Tople domače copate za otroke, ' * izdelane iz volnenega dubla z <• usnjenim podplatom in toplim „ medpodplatom. OUrašeni so z bogatim čopkom. Stanejo samo Din 25'- 98157-660 Moške galoše; potrebne vsakemu gospodu, ako .i koče% varovati dom - pred t snegom in blatpm, ' svoje ; noge pa -Ypred " mrazom in vlago. Pojačane so v pregibu pa tudi podplat je pojačen. 7025-44 Tople copate z usnjenim podplatom in liicom. v Obrobljene svilo in okrašene ) iz lepo kokardo. Potrebne vsaki gos-' podinji. 4425-6524 V teK čevljih udobnega kroja se počuti Vaša noga prav prijetno* Izdelani so (z črnega cfifttna z športnim okrasom iz laka. 2461-43600 Visoki otroški čevlji iz melikega rjavega usnja. Njikova Široka oblika vstreza higijenskim zal»-tevam obutve za majhne otroke. ZORA Trajne in močne itogavi-jjj ce iz egipakkoga bom-' baza, stanejo Din' 78155-657 Ženske galoše s široko peto, v katero dobro sede vsak čevelj. Podaljšan , okrasni jezik varuje ''nogavice pred dežjem in blatom. 1937-63822 Poglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in noraztržljivim podplatom. Prodaiomo jib v črni in rjavi barvi za prav tako sniieno cono po Din 79*- 36675-631 CelooumijasH ženski čevlji za sneg, s toplo Ha nciasto podlogo in srednjo peto. Okrašene so z okusnim baržu-častim ovratnikom. 3939-64721 Solidni, eno.siavni in elegantni špičasti čevlji izdelani iz dobrega boksa z usnjenimi podplati in usnjeno peto. Spadajo v skupina naših najboljših čevljev „Naš ponos . 2925-64648 Praktični ženski, čevlji nag vezavo iz, rjavega ali črnega boksa \ z usnjenim podplatom in usnjeno peto. mm PARU OBUTVE MAHO ODGOVARAJOČE NOGAV/CE 3967-68822 Moški čevlji, iz boksa z usnjenimi notranjki in z močnim * nepromočljivim in nerazfrglji-, vimf gum ijastim podplatom. Vsled svoje „ trpežnosti ti Čevlji prenesejo vsak vtrapac, a i po svoji obliki lahko nadomeščajo praznične i čevlje. MOŠKE: Ekonom,.- - Cešljanel) Velington - - | *, "ri * • * .i - K elegantni obutvi kupite ,naše. line" nogavice, izdelane iz najboJjšeg»^iqrf_i«^Svile. ŽENSKE* J S Din 6 -9 15"-,'Dln 2S' Din T-Din r-Din 15"- l Ob. lormtr*, jnOh. Flore* 4 ! (Meti OTRi Dera Triglav Sibirac s Din Din Din 4 -, 5-- 6 - 7 . T- 8 - 9 - 10 . T- 9.-10'- Nišclvicer Slavko: „0b dvajsetletnicia »V imen« Njegovega Veličanstva Kralja Petra 1. proglašam zedl-njenje Srbije z neodvisno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Ko se je nai narod naselil v sedanjih naltfa krajih, je nosil S« skupno ime „Slovenl". Pod tujimi in še čutnimi vplivi pa se je začel deliti na Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence. Tako razdeljeni narod je pripadal raznim tujim drŽavam, bil stoletja suženj. Le redke so one Svetle dobe v starejši naši zgodovini, da smo Imeli tudi lastno državo; če je taka bila, nikoli ni obsegala vseh Jugoslovanov. Geslo vseh tujih naših gospodarjev je bilo: »Deli in vladaj". In delili so nas I Ne samo na Srbe, Hrvate in Slovence, še na Macedonce, Bunjevce, Slavonce, Hrvate, Črnogorce. Diksiliocc, Medji-murce, Kranjce, Štajerce, Prekmurce, ■a. Korošce i. t. d. — tako razdeljeni bi bili končno le postali plen naših smrtnih sovražnikov, da nismo imeli poleg naših buditeljevin glasnikov tudi može, ki se niso vstrašili prijeti v boju za svobodo in pravice svojega naroda tudi za meč in položiti svoje življenje na oltar domovine. Tako je bilo tudi V onih letih, ki smo jih sami doživljali, v letih borbe na življenje in smrt od leta 1908. do 1918 Leta 1908 je anektirala Avstrija Bosno; Srbija, ki je pod Kraljem Petrom t. vsestransko napredovala, je bila zadeta V srce. Saj je Bosna tudi srbska pokrajina. Na naših tleh vre; na hrvatskem pričnejo kar na veliko zapirati Srbe kot veleizdajalce. Pritisk uprave v Bosni je strašen, najboljši Srbi romajo v ječe. Tedaj se v presenečenje tlačilcev Jugoslovanov dvigne junaška Srbija ter skupaj z Bolgarsko, Crnogoro in Grčijo napove leta 1912. vojno Turčiji. Kot vsi prestopajoč« rake hitijo od zmage do zmage slavne srbske in zavezniške divizije; kmalu je svoboden ves Balkan, koder prebiva Slovan; tisočletni tlačilec je vržen iz Evrope. Tudi Slovenci in Hrvatje so doprinesli svoj delež k tem zmagam. Mladi ljudje so vstopali kot dobrovoljci v srbsko vojsko, naši zdravniki so pohiteli na pomoč bratom na Balkanu, doma smo pa prirejali sbirke za Rdeči križ in marsikdo izmed nas je tedaj čutil prvič dobrote avstrijskih policijskih zaporov. V tistem Času se je v nas Slovencih — po besedah Ivana Cankarja — vibudilo nekaj, kar je zelo podobno hrepenenju ujetnika. Slabič je videt, da je brat močan in začel je upati vase in v svojo prihodnjost. UoIam/i* Iz boljše hiše takoj sprejme vajene* VUCAK LUDVIK, Hotel Krona, Murska Sobota. Z« mfcftrao je o«j»*ofet tUM Izidor t Hi. Safe»#. i« nii» um mtii p gp W M" IMi^attlj: B«ake Josip T M. S< (Dvosobno stanovanje S kopalnico In vodovodom se odda v Murski Soba«. Informacije: Grajska utiša 16 Za BOŽIČ in NOVO LETO smo cene znižali! E DARILA kupite samo pri nas najceneje. — Velika izbira klobukov, dežnikov, kožnatih rokavic, žensko in moško perilo ter manufakture pri BEHŠP9H6EH SALAMO« MURSKA SOBOTA, Glavni trg. Posl. št. I. 560/38 Dražbeni oklic Dne 16. januarja 1939 ob 10. uri dop. bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, stavbišča, sadovnjaka, njiv in travnikov ter gozda. Zemljiška knjiga Zenkovci vl. št. 36, 114, 186, 212 Cenilna vrednost: 82 984 Din 25 p. Najmanjši ponudek: 55 325 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, k) je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodliče v Barski Soboti odd. IV., dne 9. 12. 1938. Posl. št. L 179/38. Dražbeni oklic Dne 16. januarja 1939 ob 11. uri dop. bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv in gozdov. Zemljiška knjiga: Krupllvnik vl. št. 272 in 283. Cenilna vrednost: po odbitku vknjiženega bremena dosmrtnega vzdrževanja slaboum-nega Dervarič Antona v znesku 10.000 Din, se ceni čista vrednost na 39 235 Din. Vrednost pritiklin: 5135 Din. Najmanjši ponudek: 29.581 Din. Pravjce, ki bi ne pripuščale dražbe se priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravhal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajao sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 9. decembra 1938. Posl. št. I. 261/38 Dražbeni oklic Dne 14. januarja 1939 ob 8. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin: gozdov, njiv in vrta. Zemljiška knjiga: Tešanovci»/« vl. št. 531, 569 ter y2vl. št. 549, 553 in 616. Cenilna vrednost: 6.119 DiC- Najmanjši ponudek: 4.079 Din. 32 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče i flnnki Soboti, odd. IV,, dne 9. decembra 1938. Murska Sobota 4/» *I. Posl. št. I. 715/S8 Dražbeni oklic Dne 16. januarja 1939 ob 9. uri dopoldne bo pri tem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin: hiše, vrta, njiv, gozdov in travnika. Zemljiška knjiga: št. 249 in Vtičica »/« «1- št. 96. Cenilna vrednost: 54.516 Din 50 p. Najmanjši ponudek: 36.344 Din 50 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, Id je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja ni dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. ■h—I— —JliS- B M—bl l.k.ll ufinjuv mina w nnn .IIIIU odd. dne 9- det HSfc mm »r , • upi ar lihi Hi l|i .i iiii.if.iiii i.ih»