DELA - NOVA SLOVENSKA GEOGRAFSKA REVIJA Leta 1985 je Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani pričel izdajati periodično publikacijo "Dela". Dela bodo domačim in tujim geografom posredovala izsledke znanstveno-razisko- valnega dela, zlasti aktualnih tem članov Oddelka za geografijo. Nova re- vija bo omogočila pretok informacij najširšemu krogu geografov tudi preko izmenjave te revije z jugoslovanskimi in svetovnimi geografskimi revijami. Knjižnica Oddelka za geografijo pošilja dela že 95 geografskim ustanovam in na ta način širi in bogati lastni knjižni fond. V prvi številki je objavljena Bibliografija v tujini objavljenih del članov Oddelka za geografijo 1945-1984, ki jo je pripravila Janja Turk. Biblio- grafija zajema geografska dela, ki so bila objavljena v tujem ali sloven- skem jeziku v tujini. V bibliografiji je 195 bibliografskih enot, ki so bile objavljene v 22 državah. Obsega 25 strani uvodnih in metodoloških pojasnil dopolnjenih s tabelami in grafikoni ter zemljevidoma. Na 62 stra- neh so bibliografske enote razvrščene v tri kazala: vsebinsko, avtorsko in kazalo držav, v katerih so objavljena dela članov Oddelka za geografijo. V vsebinskem kazalu se odraža pestrost raziskovalnega dela. Najštevilnejši so prispevki geografije krasa, agrarne geografije, problematike narodnih manjšin in turistične geografije. Število objav v tujini je naraščalo iz leta v leto in doseglo višek leta 1984 z 22 objavljenimi prispevki. V avtorskem kazalu so po abecednem vrstnem redu zbrani prispevki 15 avtorjev. V kazalu držav so bibliografske enote razvrščene po posameznih državah. Najpogostejše so objave v ZRN, Italiji in Avstriji. Veliko število držav, v katerih so objavili dela, je v tesni povezavi z geografskimi prireditva- mi (svetovni geografski kongresi ), kot tudi z rednimi stiki Oddelka za geografijo s sorodnimi ustanovami v Munchnu, Frankfurtu, krepijo se stiki s Celovcem in Dunajem. V letu je izšla druga številka revije Dela z naslovom "Geografsko prouče- vanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem. Uredil jo je Mirko Pak. Na 91 straneh so zbrani rezultati enoletnega raziskovalnega dela o prostor- skih pogojih za lokacijo prostorsko dislociranih proizvodnih celicah na Koroškem. Pobuda za raziskavo je prišla iz Železarne Ravne na Koroškem. Prve raziskave so stekle že v letu 1984, nadaljevale se bodo v srednjeroč- nem obdobju 1986-1990. Raziskovalni projekt vodi Vladimir Klemenčič. V drugi številki Dela so objavljeni prispevki članov Oddelka za geografijo, ki sodelujejo v tem projektu. Vladimir Klemenčič v svojem prispevku "Prostorski dejavniki za lokacijo proizvodnih celic na območju KS Črna na Koroškem" predstavi teoretično in metodološko zasnovanost raziskave v krajevni skupnosti Črna na Koroškem. Rezultati prvih demogeografskih analiz in anket zaposlenih v Železarni Ravne, brezposelnih in delavcev na začasnem delu v tujini ter analize stavbnega fonda anketiranih, so pokazale sorazmerno veliko število lokacij, ki so primerne za celično proizvodnjo. S prihodnjimi raziskavami želijo oblikovati celoten sistem lokacij, primernih za proizvodne celice. Nova oblika proizvodnje po mnenju avtorja lahko v prihodnosti zaustavi praznje- nje hribovskih območij KS Črna in zagotovi enakomernejšo poselitev in raz- h 8 poreditev gospodarskih dejavnosti. Igor Vrišer v svojem prispevku "Industrializacija koroške regije" ugotav- lja, da se je koroška regija (občine Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec) industrializirala že v 19. stoletju. Industrija se je koncentrira- la v Mežiški dolini ter manjših krajih - Dravograd, Slovenj Gradec, Muta, Mislinja. Največji razmah je v novi Jugoslaviji doživljala lesna industri- ja, rudnik svinca, v povojnem obdobju pa se je okrepilo železarstvo, lesna industrija ter nekatere druge panoge. Energijo so zagotovile štiri nove hidroelektrarne na Dravi. Koroška regija se po deležu zaposlenega prebi- valstva v industriji s 44,5% uvršča med 12 slovenskimi regijami na tretje mesto. V regiji je najbolj industrializirana občina Ravne, na zadnjem me- stu pa je radeljska občina. To stanje potrjuje tudi lokacijski koeficient, ki kaže, da je ravenska občina po industrializaciji nad slovenskim povpreč- jem. Koroška industrija se je po vojni prestrukturirala. Poleg tradicio- nalnih panog - črne, barvaste metalurgije in lesne industrije, so se raz- vile nove dejavnosti (kovinska, strojna ...), ki so zaposlile tudi žensko delovno silo. Industrializacija je povzročila tudi socioekonomske spremem- be prebivalstva. Število prebivalstva zmerno narašča, krepi se deagrari- zacija - na kmetih je le še 8,3% prebivalcev. Avtor ugotavlja, da je delež aktivnega v industriji zaposlenega prebivalstva z nad 50% dosegel stopnjo, ko je možno predvideti relativen padec deleža industrijskega prebivalstva na račun razvoja ostalih dejavnosti. Pričakovati je prestrukturiranje in- dustrije k tehnološko intenzivnim panogam. Na zaključku prispevka je pred- stavljen model prostorske razmestitve industrije. Anton Gosar v prispevku "Opredelitev dnevne migracije v občini Ravne na Koroškem s posebnim ozirom na možnost celične proizvodnje" na osnovi šte- vila vseh dnevnih migrantov Železarne Ravne v koroški regiji in preplete- nostjo dnevne migracije Železarne z migracijami v druge ustanove in obrate v občini Ravne, opredeli naselja, najprimernejša za celično proizvodnjo. V desetletnem obdobju med popisoma prebivalstva 1971-1981 se je v občini Ravne na Koroškem povečalo število in delež dnevnih migrantov. V letu 1981 je migriralo 52% aktivnih prebivalcev oziroma od 43 naselij vsa razen enega. Dnevna migracija je kar v 11 krajih izključna oblika zaposlitve - to so kraji,od koder se dnevno vozi na delo več kot 60% aktivnega prebi- valstva. Analiza dnevne migracije je pokazala, da je celična proizvodnja najprimernejša oblika zaposlitve tam, kjer dnevna migracija pomeni časovno preobremenitev, prostorsko oddaljenost in ekonomsko neutemeljen izdatek. Celična proizvodnja je umestna v krajih, ki so oddaljeni 10 km od primar- nega in 5 km od sekundarnega zaposlitvenega centra, delež dnevnih migrantov presega 80% aktivnega prebivalstva in na lokacijah, od koder že sedaj dnev- no migrira na delo v druge kraje več kot 50 delavcev. Kot primerna naselja za celično proizvodnjo predlaga naselja Koprivna, Ludranski vrh, Topla, Podpeca, Črna, Strojna, Zg. Jamnica in Belšak. Marijan Klemenčič v prispevku "Socialnoekonomska in prostorska problematika samotnih kmetij v KS Črna" proučuje samotne kmetije kot posebno obliko po- selitve v tem delu Koroške. Samotne kmetije so posebna oblika poselitve, ki sloni na bolj ali manj gospodarsko samostojnih in prostorsko izoliranih ali vsaj med seboj povezanih enotah. V KS Črna se poleg samotnih kmetij pojavljata še dva naselbinska tipa: sklenjena poselitev v dnu dolin ter poselitveno žarišče (jedro) Črna. Avtor analizira starostno in poklicno sestavo prebivalstva, starostno sestavo in socialno strukturo gospodinjstev. Glede možnosti vključitve gospodinjstev v celično proizvodnjo je analiza 49 izluščila štiri skupine gospodinjstev: delovno potencialna gospodinjstva - aktiven vsaj en član gospodinjstva, ugodne demogeografske značilnosti. V tej skupini je 70% vseh gospodinjstev KS Črna. Drugi tip so delovno po- gojna gospodinjstva - na voljo je delovna sila, vendar s slabšimi demograf- skimi potezami, v tej skupini je 11% gospodinjstev. Delovno neprimerna so tista gospodinjstva, v katerih živi le ostarela delovna sila ali neaktivni člani. V to skupino sodi 16% gospodinjstev. Delovno perspektivna gospodinj- stva so v KS Črna le tri, karakterizlra jih to, da nimajo aktivnega prebi- valstva, otroci pa so perspektiven kader za celično proizvodnjo. Prometnogeografski položaj posameznih krajev je eden od pomembnih faktor- jev za lokacijo proizvodnih celic. Andrej Černe v prispevku "Prometnogeo- grafski položaj krajev v KS Črna" je na osnovi tipološkega grafikona cest- nega omrečja določil medsebojno cestno povezanost posameznih krajev ter njihovo medsebojno prometno dostopnost v obstoječem cestnem omrečju KS Črna. Medsebojna primerjava prometne dostopnosti na osnovi števila cestnih zvez s prometno dostopnostjo na osnovi cestne razdalje med kraji izloči pet kra- jev Boštel, Črna, Pristava, Skrubi in Smele, ki so s prometnogeografskega vidika primernejši za lokacijo proizvodnih celic v KS Črna. Prispevek Mirka Paka "Prostorska organizacija družbene infrastrukture v občini Ravne s posebnim ozirom na KS Črna" prikaže osnovne značilnosti družbene infrastrukture v tem območju. Družbena infrastruktura, ki zajema trgovino, obrt, upravo, zdravstvo, šolstvo, pošto in še druge družbene ustanove, je v tesni povezavi z načinom poselitve. Koncentrirana je na majhnem prostoru v dolini reke Meže. 93% vseh prodajaln je v dolini, Črna in Ravne na Koroškem sta najpomembnejša centra. Obe naselji imata široko gravitacijsko zaledje, saj je v okolici veliko naselij brez obratov oskrbe. V Črni, po anketi prebivalcev, pogrešajo obrate kratkoročne oskrbe, 52% prebivalcev pa je nezadovoljnih s kvaliteto preskrbe. Črna je usmerjena v kratkoročno oskrbo prebivalstva. Ustvarjeni promet ne kaže potrebe po novih trgovinah, potrebna je le izboljšava obstoječe oskrbe (večja izbira blaga, rednejša dobava ). Dušan Plut, Darko Radinja in Marcel Kompare v prispevku "Naravne in tehnič- no-ekonomske osnove za male HE v Zgornji Mežiški dolini" predstavijo re- zultate projektne študije, v kateri so proučili pokrajinske (geografske) in osnovne tehnično-ekonomske dejavnike za izbor lokacij za male hidro- elektrarne. Zgornje Pomežje ima bogat hidroenergetski potencial, ki je v celoti še neizkoriščen. Izkoriščanje tega energetskega vira bi prineslo dodatno energijo za potrebe gospodinjstev in načrtovane celične proizvod- nje. Izgradnja MHE bi izkoristila nekdanje energetske vire (mline, žage na Zg. Meži) ter ugodne pokrajinske poteze (gostota mreže vodotokov, veli- ko rellefho energijo, rečne režime ). Glede na pretok, ekonomsko-teh- nične in naravovarstvene omejitve so vodne tokove Zgornjega Pomežja razde- lili v štiri skupine. Najprimernejše so lokacije v prvi skupini, kamor so uvrstili Zg. Mežo, srednjo Koprivno in spodnji Repov potok. Na teh vodoto- kih je možna izgradnja MHE z močjo 15 do 50 kW. Avtorji so tudi določili pet najprimernejših lokacij za MHE. Kmečki turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga na gorskih kme- tijah po Sloveniji in tudi v občini Ravne na Koroškem. Turizem je ena iz- med dodatnih možnosti za zaslužek v kmečkih gospodinjstvih, pripomore lahko k izboljšanju gospodarskega položaja in posodabljanja bivalnih pogo- jev kmečkih gospodarstev. Matjaž Jeršič v prispevku "Kompatibilnost turizma 50 na kmetiji in proizvodnje v celičnih obratih" proučuje možnosti za uskla- jen razvoj kmečkega turizma in celične proizvodnje v občini Ravne na Ko- roškem. V tej občini se s kmečkim turizmom ukvarja 10 kmetjj, del kmetij nudi turistom in izletnikom le "domačo hrano in pijačo", drugi del nudi gostu večdnevno bivanje s polnim penzionom. Kmečki turizem se lahko razvi- ja tam, kjer so za to dani posebni pogoji - dovolj delovne sile za to de- javnost, rekreacijske naprave, zanimivi naravni objekti ki privlačijo in izpolnjujejo njihove fizične ali psihične nagibe. Uvajanje celične proizvodnje lahko pride v navzkrižje s turistično dejavnostjo na kmetijah. Interesi so si lahko v medsebojnem nasprotju - hrup, smrad, neprimerni objekti, urejenost okolice pri objektih celične proizvodnje. Avtor meni, da je za uspešen razvoj obeh dejavnosti potrebno proučiti vse elemente součinkovanja med kmečkim turizmom in proizvodnjo v celičnih obratih. Franc Lovrenčak v prispevku "Geografske značilnosti gozdne vegetacije v KS Črna" predstavi gozd v vsej flinkciji. Z gozdom je preraščen večji del KS Črna. Gozd nudi dodaten zaslužek gospodinjstvom, ki se pretežno ukvar- jajo s kmetijstvom. Degradacijski učinki onesnaženega zraka se kažejo tudi v gozdovih krajevne skupnosti Črna. Anketa lastnikov gozdov je pokazala, da so manj prizadeti gozdovi v Koprivni, Bistri in Ludranskem vrhu, kjer gozd izkoriščajo za les. Na drevju pa še ni opaznih sledov onesnaženja zraka oziroma erozije prsti v gozdu. Erozija in poškodbe na drevju so opazne v večjem obsegu v Javorju, Podpeci in Črni. Dodatni vir zaslužka lahko gozd nudi prebivalcem Koprivne, Bistre in deloma v Ludranskem vrhu. V Črni, Javorju in Podpeci pa bi se ekonomska vloga gozda povečala z odstranitvijo onesnaževalcev zraka z žveplovim dioksidom. V tretji številki revije Dela so objavljeni referati s posvetovanja 0 razmerju med geografijo in etnologijo, ki je bil aprila 1986 v Ljubljani. Posvetovanje sta na Oddelku za geografijo filozofske fakultete v Ljublja- ni organizirala Zveza geografskih društev Slovenije in Slovensko etnološko društvo. Za posvetovanje so pripravili dvanajst referatov, od tega sedem s področja geografije. V reviji so objavljeni tudi diskusijski prispevki udeležencev posvetovanja. Igor Vrišer je v referatu "Geografija in etnologija" prikazal genezo odno- sa med geografijo in etnologijo s teoretičnega vidika. Slavko Kremenšek govori v referatu "H genezi razmerja med etnologijo in geografijo" o raz- vojni poti etnologije in geografije skozi stoletja. Milan Natek v refera- tu "Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje in geografija" primerja etnološko topografijo z geografijo. Vladimir Klemenčič v referatu "Problemi narodnosti in narodnih manjšin v procesu urbanizaci- je z vidika geografije predstavi dosedanja proučevanja narodnosti in na- rodnih manjšin na obeh straneh meje in posebej na narodnostno mešanih območjih. Zmago Smitek v referatu "Geografski determinizem in raziskova- nje neevropskih kultur" razmišlja o pojavu geografskega determinizma (ideje o človekovi biološki in kulturni odvisnosti od naravnega okolja) v geografiji in etnologiji. Mirko Pak je v članku "Elementi geografije in etnologije v proučevanju urbanega prostora" ovrednotil najnovejše etnološke in geografske raziskave urbanega prostora. "Multidisciplinarni pomen zbi- ranja ljudskega znanja o lokalnem okolju" je referat Ivana Gamsa. V prvem delu navede primere vrednotenja in posredovanja ljudskega znanja o lokalnem okolju, v drugem pa predstavi primere najbolj razširjenih ostankov dolgo- letnega človekovega posega v okolje. Mojca Ravnik v referatu "Izsledki geografskih raziskav in kulturna dediščina v zaledju koprske občine" pri- 51 kaže pojave, ki jih proučuje geografija in so v tesni povezavi z varstvom kulturne dediščine. Izsledke dolgoletnih raziskav hribovskih kmetij z vidika geografskega proučevanja in vrednotenja je Drago Meze strnil v referatu "Spremembe v hribovski kmečki kulturni pokrajini". Jurij Sene- gačnik v referatu "Planinsko gospodarstvo naših Alp v luči dosedanjih etnoloških in geografskih raziskav" opozarja na nujnost multidisciplinar- nega pristopa pri proučevanju planinskega pašništva. Andrej Dular v refe- ratu "Geografija in etnologija na mladinskih raziskovalnih taborih v Beli krajini" predstavi etnološko in geografsko delo mladih raziskovalcev na mladinskih taborih v Beli krajini od 1979 do 1985. Krnel-Umek Duša v pri- spevku "Domoznanska dokumentacija med etnologijo in geografijo" predstavi ustanove, ki hranijo geografske in etnološke podatke. Janja Turk 52