L
i z h a.i n vsak Jetrtek. Cena mn je a K na leto. /Za Nemčijo e K, ža Ameriko in druge tnjo države 7 K.) — Posamezne številko ae prodajajo .......— no 10 vinarjev. ————
L
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabevo.
Spisi in dopisi pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Pomoljuba", ■ — Ljubljana, Kopitarjeva alica-
Štev. 24.
V Liubljani, dne 13. junija 1913.
Leto XXXI.
Ljubezen do slovenske domovine.
50.00C in še mnogo več je čitateljev Domollubovih« in vendar malokdo premisli, kaj pomeni naslovna beseda »Domoljub«? Da osvežimp spomin, premislimo, kaj je domovina? Kdo jo ljubi? Ali je to naša dolžnost?
1, Domovina je dežela, v kateri smo bili rojeni in vzgojeni, v kateri žive naši bratje in sestre, prijatelji in sorodniki, ki govore z nami isti jezik, imajo taiste šege in navade: ta dežela nam daje stanovanje, živež in obleko, skrbi za našo vzgojo po n?.ših starših, sploh za vse dušne in telesne potrebe ter nam varuje naše imetje in življenje. Nadalje je ta dežela tista, koder prebivajo ljudje, ki govore taisti slovenski jezik kakor mi, koder leže grobovi naših milih in dragih, koder so tla napojena s krvjo naših pra-dedov in na katero nas vežejo tisoči in tisoči veselih in žalostnih spominov.
Domoljub je torej tudi rodoljub, ne ljubi samo svojega rodišča in bivališča, ampak tudi druga rodišča in bivališča Svojih soplemenskih rojakov. Drage so mu eele skupine ljudi, ki govore z njim taisti jezik., imajo taiste običaje in taisto zgodovinsko preteklost,
2. Svojo domovino, svoj narod ljubi torej: a) tisti, ki ljubi
katoliško vero,
ki je največja duhovna last Slovencev in tudi kot podlago prave sreče in omike vsakega naroda. Kdor izpodko-pava vero, ta nc ljubi prav svojega ljudstva, Škof Slomšek pravi: Sv. vera je luč in materm jezik ključ do prave narodne omike. Zato se tudi naši mlajši socialisti nc ogrevajo več za puhlico: vera je za-"-ona zadeva, ampak priznavajo, da je
vera zelo važen predmet narodnega »čustvovanja«.
b) Čislajmo svoj
slovenski jezik.
Res je, kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Vendar nam mora biti materni jezik najljiibši, njega najbolj goji in čislaj, v njem najrajši piši in govori in se ga nikdar ne sramuj. Saj so naš jezik celo papeži odobrili kot posvečen jezik, v katerem sta sv. Ciril in Metod obhajala službo božjo — prednost, ki je niti nemški jezik nima. In kateri narod se more ponašati s tako lepimi narodnimi pesmimi, kakor jugoslo/anski? Pokojni krški škof Wicry, Nemec po rodu, je rekel ob neki priliki' Prosim vas, učite svoje rojake po Koroškem slovenskih pesmi: te so pri sv. maši vse kaj drugega kakor nemški »Wir werfen uns darnieder«. Rajni škof Slomšek je. pisal- »Dokler beseda materina slovi, se narod časti in oživlja; ko pa beseda materina umira, peša tudi naroda slava in moč« (Zbr sp. XI., 258). Zato se trudi vsak pravi rodoljub, da njegov narod uživa vse pravice, ki mu gredo po božjem in človeškem pravu, zlasti v šoli, uradu in javnem življenju, kar izrečno priznava tudi avstr. drž. temeljni zakon z dne 11, dec. 1867, čl. XIX.
c) Pravi rodoljub skrbi za dostojno
veljavo in čast svojega naroda.
Kultura ali omika je tista, po kateri se sodi veljava kakega naroda. Napredek se mora kazati v književnosti, znanosti in umetnosti. Jezik se mora čistiti, da se pokaže vedno lepša govorica v narodnem dulm, kakor poje pesnik: »Jezik očistite peg!« Vsak pravi domoljub se mora truditi, da skuša govoriti in pisati kolikor mogoče lepo slovenščino in grd madež je pri tistih, ki se pačijo s tujim jezikom, domačega pa tako malo poznajo. Ko se je prerok Nehemija vrnil z dyora perzijskega
kralja Artakserksa v svojo judovsko deželo in je videl, da Judje niso znali pravilno judovsko govoriti, ampak so govorili jezik obeh ljudstev (azoško iu judovsko) vse križem, jih je kregal in preklel in otepel nekaj mož izmed njih ter jim izpulil lase (II. Ezdr. XIII,, 24—25). Zgodo, vino svojega naroda z veselimi in žalostnimi 3pomini rad proučuj, prisvoji si dobro vse vede, ki zadevajo tvej poklic, pa tudi umetnosti, leposlovja in glasbe ne zanemarjaj v prostih urah. Najlepši zgled nam je v tem češki narod, najzrelejši narod med Slovani, Ta nam kaže, kaj je prosveta v narodu. Pii Čehih nima pristopa do najvišje izobrazbe samo gotova vrsta ljudi, atnpak vsak kmet in delavec se izobrazi tako, da razume vsako češko knjigo, če ni pisana ravno za učenjake. Dasi nimajo Čehi svoje države, vendar je pri njih narodna zavest in delo toliko, da so uvedli povsod osemrazredne ljudske šole, tako da češki kmet in delavec, izpolnivši 14 let, zna več kakor naši dijaki, ki izvrše štiri razrede gimnazije ali realke. Poleg tega imajo Čehi na stotine gospodarskih šol, tako da so prekosili celo Nemce v poljedelstvu in vsakovrstni delavski stroki. Ni čuda, da imajo Čehi dvajsetkrat več časnikov in tisočkrat več knjig kakor Hrvati (Dom 1918 3/4).
Seveda moramo tudi varovati domače šege, hvalevredne navade, dobre naprave; hraniti moramo stare spomenike pri cerkvah in drugih stavbah, varovati narodno nošo in jo gojiti in sploh vse ščititi in držati, kar krasi in znači posebnosti narodove. Kajpada moramo tudi zatirati grde razvade, nespametne vraže, škodljive napake in sploh vse, kar nam dela slab glas pri drugih narodih. Zato moramo spoštovati cerkve, izobraževalne zavode čislati, dobre naprave podpirati, zaslužne ljudi ceniti, do sorojakov morai*o biti potrpežljivi in odkritosrčni in moliti moramo za blagor naroda in domovine.	Bc,
Slovenske politične stranke.
Iz nekaterih krajev čujemo pritožbe, kar je tudi že »Slovenec« poudarjal, da nekateri člani Jugoslovanske demokratske strank« (to je prejšnja narodno-na-predna stranka) proti volji njenega vodstva nabirajo člane za svojo stranko s tem, da pravijo: sedaj smo vsi eno, škof sam je za našo sti anko. In na ta način se zapiše marsikateri član S. L. S. v Jugoslovansko demokratsko stranko. Sobotni »Slovenski Narod« pripoznava, da se je to zgodilo v par slučajih in poudarja, da se je to izvršilo brez vednosti in proti volji vodstva Jugoslovanske demokratske stranke in da taka agitacija ni lepa in nedopustna.
Samoobsebi umevno je ln naravno, da pride v takem času, kot je zdaj, ko se vse preobnavlja in preosnavlja, ko dobiva naše politično življenje popolnoma drugačno smer in v marsičem tudi drugo podlago, da pride v začetku neka nejasnost in zmede v strankarsko življenje. Hitre spremembe povzročajo vedno nekaj časa med nekaterimi zmedo pojmov.
Konštatirati pa moramo na tem mestu, da se zgoraj omenjena nedovoljena agitacija res lahko s precejšnjim uspehom vrši v onih krajih, kjer naši somišljeniki nimajo pravih političnih voditeljev, kjer so njihovi dosedanji voditelji izstopili iz S. L. S. in se priklopili dr. Šusteršičevi skupini. In 'če kliče dr, šušteršič v svojih znp.nih resolucijah z dne 8, aprila t 1„ da »liberalizem 'dviga zmagoslavno svoje glavo in ima najzanesljivejšo oporn v takozvani novi ljudski stranki«, potem moramo-pribiti žalostno dejstvo: ee je to res, da »liberalizem rmagoslavno dviga svojo glavo,« potem se lo godi v onih krajih, kjer dosedanji politični voditelji zagovarjajo breznarodno, da ne rečemo
protinarodno di. šusteršičevo politiko
ln so se s tem postavili v nasprotje s svojim ljudstvom in popolnoma zapravili njegovo zaupanje. In tako se v takih krajih čisto lahko zgodi (in se tudi godi) tako-le: Za Slovensko ljudsko stranko nihče nc agitira (nekateri delajo naravnost proti njej), v Šusteršičevo nihče ne mara, in pot v jugoslovansko demokratsko stranko je na široko odprta, posebno če je krepka agitacija. In dr. Šusteršičeva resolucija bi se morala po vsej pravici glasiti pravilno tako le: »Liberalizem dviga svojo glavo in ima najzanesljivejšo oporo v takozvani dr, šusteršičevi »Kmetski stranki«. In lahko s trdno zavestjo rečemo: Ko bi se vsi krajevni politični voditelji S. L. S. danes oklenili dr. Šusteršičeve skupine, potem bi bili na Kranjskem samo še dve stranki: Jugoslovanska demokratska (narodno-napred-na) in socialno-demokratska. Ostanek pa bi bil morda brez stranke, od S. L. S. pa bi ostala slavna zgodovina, neslavni konec in častitljivo ime.
Naša dolžnost pa je zdaj, delati na to, da^si bo vsak Slovenec popolnoma na jasnem glede naseda političnega mišljenja in delovanja.
Jasnost v načelih in v ciljih na vseh straneh,
to je vedno prva in najpotrebnejša podlaga vsakega uspešnega dela.
Na Kranjskem so sedaj tri večje politične stranke: Slovenska ljudska stranka (S. L. S.), ki uravnava svoje mišljenje in delovanje strogo po načelih katoliške vere; druga večja stranka je Jugoslovanska demokratska stranka (J. D. S.), to jc stranka, ki se je imenovala do lanskega leta Narodno-napredna stranka (ali kakor so jo v prejšnjih časih kratko nazivali: liberalna stranka). Ta stranka je ustanovljena za vse slovenske dežele. Tretja je slovenska soc:alno-demokratska stranka. Obe dve zadnji: Jugoslovanska demokratska in socialno demokratska stranka stojita v svojem javnem političnem mišljenju na svobodomiselnem stališču v nasprotju s S. L. S., ki stoji na. katoliškem temelju.
V narodnem oziru pa stoje vse tri stranke na istem stališču majniške deklaracije in v tem oziru je tudi njihovo po-stopanje in delo skupno. Zavoljo tega skupnega narodnega dela pa nikakor še nismo vsi eno, temveč smo si tako daleč narazen, v kolikor so si narazen verske resnice in pa svobodomtseistvo, katero ne pripoznava verskih resnic. Svobodomisel-štvo je tega mnenja, da je ljudstvo lahko srečno brez vere, celo bolj srečno; naše globoko in
neomajijivo prepričanje
pa je, da nobeno ljudstvo brez vere v nad-narnvne resnice ne more biti trajno srečno na tem svetu, še veliko manj pa v večnosti.
Vse slovenske katoliške stranke, in te so; S. L, S. na Kranjskem in na Goriškem, Kmetska Zveza na Štajerskem in Katoliško politično društvo za koroške Slovence pa so združene v Vseslovensko .ljudsko stranko (V. L. S.), katere načelnik je sedaj državni poslanec dr. Anton Korošec.
S tem upamo, da smo zaenkrat dovolj pojasnili politično strankarstvo na Slovenskem,
Svetovna vojska.
Na francoskem bojišču se bojujejo dalje. Nemci so vzeli železniško križišče pri Soasonu ter so premaknili svojo črto nekako za 8 km proti zahodu. Mesto Reims so obkolili od treh strani, tako da je prost samo še proti jugu. Nemci streme proti Parizu.
Na laškem bojišču Lahi poskušajo na raznih mestih s krepkimi ofenzivnimi sunki, ki se večkrat zde kakor začetek velike ofenzive. Vendar se pa zdi, da hočejo le lipati in dognati, kje bomo začeli mi. Obenem bi pa radi z malimi uspehi vneli trudni narod za nadaljevanje vojske. So pač na Laškem tudi siti vojske, kakor drugod. Poročila zadnjih dni pa poročajo o živahnem artiljerijskem delovanju na celi fronti, kar bi slednjič vendar utegnilo sprožiti veliko ofenzivo.
„Ne bomo odnehali!"
To je klic francoskega ministrskega predsednika kot odgovor na nemško ofenzivo. Po tolikih vojaških porazih vendar še taka odločnost! To nam vzbuja strah, da se bo to krvoprelitje še nadaljevalo in da smo delj od miru, kakor poprej. Ta vodilni državnik stavi še vedno svoje upe na ameriške armade, od katerih pričakuje ko-nečne zmage; sicer dobro ve, da je vojaška moč Nemčije vsled miru z Rusijo in Ru-munijo povečana, vendar ne govori o kaki pripravljenosti na mir, temveč le o boju do skrajnosti in roti svoj narod, da naj nadaljuje delo mrtvih in ne odneha preje, dokler si ne pribori zmage. In narod gre za njim, z veliko večino mu izreče zborni-za poslancev zaupnico. To da misliti našim državnikom, da morda vendar ni prava naša pot, po kateri hočemo doseči mir
Konca svetovne vojne
ne povzročijo še tako dobro mišljene besede, ampak le
trdna odločnost
■Iv ■',
ki jo najbolj izvršujejo doma ostali z marljivim pospeševanjem
8. vojnega posojila.
/ rento,
da postane naša domovina močna in srečna le v prijateljski zvezi narodov, ki pa temelji v medsebojnem zaupanju, ne pa v vojaški premoči. Zveza svobodnih narodov zamore zagotoviti trajen in pravičen mir,
Politični obzornik,
»Država sem jaz!«
Tako je imel navado reči najhujši ab-I solutist prejšnjih stoletij, francoski kralj Ludovik XIV. Ali ne bi mogel podobno reči tudi naš »ljubi« ministrski predsednik?
»Poslanci v parlament!« doni iz vseli strani na Dunaj. Pač v nobeni stvari niso tako edini in složni avstrijski narodi kot v tej zahtevi. Bliža se čas, ko se ima spol-
niti slovesna Seidlerjeva obljuba, »da bo sdgoditev parlamenta trajala samo malo časa, tako da bo mogoče še pred poletjem dovoliti vladi državne potrebščine«. Poletje se bliža, zato narodi s podvojenimi klici zahtevajo parlament, Slovanske stranke in klubi, na katere se izgovarjajo, češ da bodo itak parlament razbili, izjavljajo ravno nasprotno: »Naš boj ni naperjen zbornici, bojujemo se samo proti sedanjim vsenemškim ministrom.^ V Avstriji je parlament samo enim »hiša razprtij«, to so dr. Seidlerjevi prijatelji ali Vsenemci.
Pred temi klici tudi Seidler ne upa ceč mašiti ušes. Zato je sklical pred tednom skupaj vse ministre, da jih vpraša: Kaj mislite vi? Ali naj skličem parlament?« Kako so mu ministri odgovarjali; ie vemo, znano je le dr. Seidlerjevo mnenje: »Jaz sem zato, da skličemo parlament«, toda zraven je pristavil velik, pa odločen »če«, to se pravi, »če bo večina poslancev zame, za mojo vsenemško politiko, za moja preganjanja Slovanov, skratka — če bo večina priznala, da je dr, Seid-ler s svojimi ministri nekai tako potrebnega, da Avstrija brez te^a ne more živeti. Kaj so njemu mar bridkosti ter želje državljanov, kaj so mar državni dolgovi, kaj se briga za prihodnjo Avstrijo, zani je samo eno vprašanje; »Jaz moram, vladati. Če poslanci nočejo tako, kot hočem jaz, naj pa tiho doma sede! Francoski ministrski predsednik je pred kratkim rekel poslancem: »Če nisem spolnil svoje dolžnosti, potem me spodite s tega mesta!« naš ministrski predsednik bi pa rekel: »Če menite, da nisem spolnil svoje dolžnosti, se mi pa poberite izpred oči! Kaj ne, kakšna razlika! 0, kje smo še! Ne služabnik, temveč gospod mora imeti zadnjo besedo!
Sedaj vitez Seidler po svoji stari na-radi išče večine. Veliko je zaupal na Po-jake. A ne gre. Izučili so se po njegovih ">bljubah. Zato se jim nič kaj ne mudi v vladno večino. Pomagati mora celo zunanji minister Burian. Zadnje dni se je celo 'ako »ponižal«, da je poklical k sebi na lošvetovanje Čehe in Jugoslovane. Menda e kazal zelo dobro voljo za sklicanje parlamenta, seveda s svojim »če . ..« 0 nesrečni »če«! Ravno temu ;če« je usojeno, da bo zamenjal uloge: prej je Seidler poslal poslance iz parlamenta, zdaj se bo Seidler umaknil poslancem iz zbornice!
Uslugo za uslugo!
Kdo ne bi zavidal Poljakov? Kar dva najvišja avstrijska državnika se poganjata za nje in njihovo državo — dr. Seidler in ničmanj g. Burian. To je pa tako: nemški :>belangi« so v vedni nevarnosti, takorekoč od danes do jutri, ker imajo nenemški poslanci v parlamentu večino. Zato pa premeteni Nemci delajo na tem, da bi Poljake ali trajno pridobili zase ali pa da bi se jih znebili iz dunajskega državnega zbora. Posebno nadlegujejo Poljake sedaj, ko zopet stojimo takorekoč pred durmi državnega /bora, katerega se Nemci ravno sedaj silno boje, da ne bi parlament pometel z njihovimi zadnjimi protislovanskimi nared-bami. To pot pri pridobivanju Poljakov nimajo posebne sreče. Poljaki venomer ponavljajo: »Prej nam povejte, kaj bo s polj-s>i-o državo, potem bomo govorili daljel«
Seveda ubogi Seidler tega ^e more povedati, r.aio tudi njegova pogajanja s Poljaki ne morejo naprej.
Preostaja jim torej odcepitev Galicije in izločitev poijskih poslancev iz avstrijskega državnega zbora. Ali tega si Nemci skoro ne upajo speljati. Prvič ne bodo nikdar dobili zato dvetretjinske večine v državnem zboru. Drugič gališki poslanci nočejo samostojne Galicije, temveč hočejo k celokupni Poljski. Če bi se to zgodilo, bi Avstrija silno oslabela tako glede velikosti, glede števila prebivalstva, kakor tudi glede poljskih pridelkov, soli, premoga itd. Ogrska bi dobila v vsakem oziru premoč nad Avstrijo, tako da bi se naša država po pravici imenovala, kakor bi že sedaj radi Ogri: O g r s k o-avstrijska monarhija!
Tu si je pl. Seidler pomagal iz zadrege na drug' način. Pregovoril je grofa Buriana, da je šel v Berlin prosit, naj se poljsko vprašanje reši v avstrijskem smislu. Namreč nekdanja ruska Poljska naj bi se združila z Galicijo, ki naj postane potem samostojna nekako tako, kakor je sedaj Ogrska. S tem bi se na Dunaju znebili »nepotrebnih« poljskih poslanev, Nemci bi imeii trajno večino in nadvlado nad Čehi in Jugoslovani; v gospodarskem in vojaškem oziru bi pa itak še ostali zvezani z Galicijo. Tako bi dr. Seidler lazvozljal dva vozla na en mah!
V Berlinu. so odgovorili ministri Buri-anu; O prav radi ugodimo vaši prošnji. Toda uslugo za uslugo: nekdanji ruski Poljaki gredo k vam v Avstrijo, zato pa se morajo za večne čase odpovedati pruskim Poljakom in vsaki poželjivosti po vzhodnih pruskih deželah ter po morju. Tudi bo najbrž hotela potreba, da nam bodo odstopili več premogovnega ozemljai ob naši meji, da si svojo deželo zavarujemo pred morebitnimi sovražnimi vpadi ter — pred pomanjkanjem premoga.
Burian se je vrnil že domov. Takoj se je začel razgovarjati s Poljaki ter z drugimi delegati — tudi z dr. Korošcem — o tem, kar je zvedel v Berlinu Kako so se pogovorili, niso do zdaj še nikomur povedali. Zmede so velike, a treznosti mak-!
Piissga jugoslovanske zvestoba se izpopolnjuje.
Vsem je še dobro v spominu, kako so v Jugoslovanskem klubu dalmatinski jjo-slanci zatrjevali, da bodo do zadnjega branili pred tujci vso jugoslovansko zemljo, tudi slovenske dežele, o katerih je izjavil naš ministrski predsednik, da ne bodo nikdar spadale k bodoči jugoslovanski državi. Ista misel zvestobe do Slovencev je prevevala ta teden tudi sestanek Starče-vičeve stranke prava, ki se je vršil v Zagrebu. Jasno nam izražajo to zvestobo resolucije, ki so jih snrejeli kot sad njihovega posvetovanja: 1. Narod Slovencev, Hrvatov in Srbov je pod tremi imervi en narod. 2. Za državo Slovencev, Hrvatov in Srbov zahtevamo celo ozemlje, na katerem živi naš narod (pod imeni Slovencev, Hrvatov in Srbov) in jamčimo kulturno samoodlo-čevanje tudi drugim narodom na tem našem ozemlju, kateremu pripada (tudi) celo ozemlje in luke na Jadranu, Nadalje so se soglasno izrekli za zbližanje in skupno sodelovanje vseh hrvaških strank v svrho
narodove osvoboditve, iskreno so pozdravljali trud strankinega vodstva za sporazumno delo z ostalimi slovanskimi narodi, posebno s Čehi.
Veseli nas ta duh medsebojne jugoslovanske sloge in zvestobe! Edino ta zavest nas bo ohranila kljub nemškim in ma-žarskim preganjanjem. O rasti, širi se ta f. zavest in razni Pilarji, ki pozdravljajo dr, Seidlerjeve načrte ter za dober kup prodajajo slovenske dežele Nemcem, bodo morali kmalu tudi na Hrvaškem pisati poslovilna pisma!
»O Amerika, ti zadnje naše upanje!«
To je sedaj klic entente. Clemenceau, francoski ministrski predsednik, je pred nekaj dnevi končal svoj govor: »Stanje naše in sil tistih, ki se vojskujejo, se izčrpava: ono Nemcev ravno tako, kakor na-4 še. Med tem časom pa prihajajo Američani k odločilni igri.« Vsled zadnjih porazoi se je zopet sešel ententni najvišji vojni svet v Parizu, da se posvetuje o položaja Izjavili so med drugim: »Nemška vlada skuša priboriti odločitev v Evropi z dragimi in obupnimi napadi proti zveznim armadam, še preden morejo Združene države pokazati vso težo svojih moči.«
Prerokbe se torej izpolnjujejo. Pred kratkim je Anglija odločevala v Evropi. Kamor se je ona nagnila, tam je bila premoč, imela je vse države takorekoč na vrvici. Odkar se je pa Rusija od slabosti zgrudila, tudi Anglija ni več kos Nemčiji, prišla je na pomoč Amerika, ki naj odloči, Fotemtakem bi bila Amerika vladarica vsega sveta, politično in gospodarsko, Evropa pa njena dekla.
Res, kjer se dva prepirata, tretji dobiček ima I
Tedenske novice.
SHODI.
Odmev iz zborovanja S. L. S. za selško dolino.
Dne 2. junija so se možje in fantje iz vseh štirih župnij obširne selške občine zbrali v lepem številu v »Društvenem Domu« v Selcih. Tudi več žena in deklet se je zborovanja udeležilo. Župan Fr. Šmid je kot predsednik »Kat. političnega društva« otvoril zborovanje S. L, S. in poda! namen sestanka: Zbrali smo sc, da javno povemo, kaj hočemo, kakšne so naše pravice in zahteve in da damo duška svojemu hrepenenju po skorajšnjem pravičnem miru. Zborujemo pa zlasti zato, da se nanovo organiziramo po novem pravilniku S. L. S. —
Ko je državni in deželni poslanec Franc Demšar razvil sliko političnega absolutizma in parlamentarnih bojev od začetka vojske do danes, je živelo v srcih vseh soglasno prepričanje: »Jugoslovanski klub« s svojo dosledno opozicijo proti vsenemški vladi in s svojim odločnim delom za uresničenje majniške deklaracije zasluži vse naše zaupanje.
Ker js bil poslanec dr. Lovro Pogačnik zadržan, je selški kaplan Matej Tavčar pojasnil potrebo in pomen krajevne organizacije S. L. S.i Veselo znamenje
Si
boljše bodočnosti je skupno prepričanje in splošna ljudska volja, da vse stranke delujejo složno in edino v tistih stvareh, ki so jim skupn». S. L, S. se torej skupno z napredno in socialistično stranko bojuje za uresničenje naše brezpogojne narodne zahteve — za samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlorn. V tem iboju somišljeniki S. L. S. nič ne zaostajamo za drugimi. Saj nas poleg žive narodne zavesti podžiga tudi misel, da to ni le naša pravica, ampak sveta dolžnost, ki jo nam nalaga večna božja postava: dolžnost sebe ohraniti. Dviga nas zavest, da nas pri tem "boju spremlja blagoslov sv. očeta, ki v svojih mirovnih pismih rote vladarje, naj iigode pravičnim težnjam narodov. Ni pa lahko težnje in zahteve .narodov bolj upravičene in nujne kot je zahteva našega, kri-#vično na smrt obsojenega naroda, ki hoče biti samostojen zato, da si ohrani narodno življenje. Dviga nam pogum zgled našega priljubljenega nadpastirja, ki so nam bili vedno vzor nesebičnega dela za pravi ljudski blagor in jim tudi v tem boju veseli sledimo s hvaležno vdanostjo. Tem bolj pa smo v tem boju za narodne pravice pogumni in veseli, ker gremo složno z vsemi narodno zavednimi slovenskimi strankami.
Drugo veselo znamenje boljše bodočnosti je pa tudi to, da izginja zmeda pojmov, da vsa javnost obsoja surovosti v prejšnjih političnih bojih, da se v S. L. S. pod sedanjim vodstvom vedno lepše udej-stvuje katoliško, narodno in demokratično načelo brez nasilja in surovosti, da slednjič tudi druge stranke poudarjajo, da se od S, L. S. ločijo predvsem le v svetovnem nazoru. Veselo znamenje je, da se vedno bolj poraja prepričanje, da ima v vrstah S. L. S. prostora vsak, kdor hoče krščansko živeti ter ima srce za narodne in ljudske pravice. S. L. S. noče od sebe odbiti nobenega, ki bi hotel v javnosti delati na katoliškem, narodnem in demokratičnem temelju. Nihče ne misli, da je boj med vero in nevero, boj za Boga, Kristusa in Cerkev izginil iz sveta. Vemo, da smo kot somišljeniki S. L. S. še vedno dolžni 'delovati, da se iz javnosti ne bo izpodrinil Bog in njegova volja, vendar pa hočemo ta boj bojevati brez vsake surovosti z bratskim sočutjem in apostolsko ljubeznijo do vseh. Vabili bomo, nikogar pa ne brezobzirno odbijali. Dostojen načelni boj bo preprečil, da bi verni možje zaradi osebne razžaljenosti glasovali proti S. L. S. V jasno vsej slovenski javnosti je, da se načela jasno povdarjajo; kajti v luči jasnih načel bo vedno manj krivice, surovosti in sovražnosti, Sedanjemu načelslvu in vodstvu S. L. S., ki v dosego naših skupnih narodnih zahtev tako modro in odločno sodeluje z vsemi narodno zavednimi strankami, pa grr. vse naše zaupanje.
Da pa ljudski glas pride do veljave, /e treba organizacije. Zato smo na podlagi novega pravilnika izvolili krajevni odbor, ki šteje 35 mož, in izmed teh smo izvolili 11 znupnikov, ki nas bodo zastopali pri zboru zaupnikov.
Ob sklepu zborovanja so bile soglasno sprejete te~le resolucije:
1, Popolnoma zaupamo »Jugoslovanskemu klubu« in sedanjemu vodstvu Sio-venske litidske stranke. 4!
2.	Zahvaljujemo se prevzv. g. knezo-škofu, da so nam z besedo in zgledom tako jasno pokazali pravo smer tudi v narodnem in političnem delovanju,
3.	Iskreno pozdravljamo mirovno delo sv, očeta in cesarja. Naj se kar najprej sklene pravičen in blagoslovljen mir.
Shod na Vrhniki, ki bi se imel vršiti dne 2. juniia popoldne, ie bil prepovedan,
{Napovedana shoda v 2ireh in Metliki sta bila prepovedana.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Somišljeniki! Ustanavljajte pridno krajevne odbore S. L. S. Pripravljeni moramo biti še za težke in dolgotrajne boje za svojo svobodo, Zato moramo imeti močno organizacijo, ki bi našim političnim prvoboriteljem bila najkrepkejša pomoč. Krajevn odbori imajo posebno sedaj, ko nam vlada prepoveduje shode in ko je tako stik poslancev s svojimi volivci koli-kortoliko pretrgan, veliko in častno nalogo, da od moža do moža, od družine do družine poučujejo ljudstvo o političnem položaju, mu vtrjujejo in poglabljajo vero v našo srečnejšo bodočnost, mu pojasnjujejo, da bomo brez zahtevane svobode vedno morali trpeti ogromno škodo na gospodarskem in političnem polju. Zgled naj nam bo Ogrska, ki dobro živi, ker je samostojna. Zato na dan s krajevnimi odbori, čas je velik, boj težak, stoletja so odvisna od nas, zato vsi na delo! Gre za svobodo in kruh!
Zaupnikom S. L. S. smo razposlali pravilnik in priglasnice. Dolžnost zaupnikov stranke je, da agitirajo med somišljeniki in dajo vsakemu pristašu priglasnico, katero naj vsakdo lastnoročno izpolni in izroči tamošnjemu krajevnemu odboru. Kdor ne bi dobil zadostno število pravilnika in priglasnic, naj se obrne na tajništvo S. L. S, v Ljubljani, ki mu bo takoj odposlalo zahtevano množino. Zaupnike S. L. S. opozarjamo, naj povsod ustanove dclrvnc krajevne odbore S. L. S. Kakšno nalogo imajo ti krajevni odbori, je razvidno iz pravilnika S. L. S., katerega naj vsak somišljenik, pazno prebere.
Krajevni odbori S. L. S. naj se ustanove v najkrajšem času v vseh občinah ozir. župnijah. Vodstvu stranke v Ljubljani naj natančno poročajo o sami ustanovitvi, če se ustanovi krajevni odbor za župnijo, morajo poročati, katere občine obsega in katere vasi spadajo pod vsako občino in kateri sodnt okraj je. Nadalje mora imeti vodstvo stranke natančen naslov vseh odbornikov krajevnega odbora in zaupnikov ter število članov. Vsako najmanjšo spremembo v okolišu krajevnega odbora je
naznaniti vodstvu stranke. Krajevni odbo ri S. L. S. morajo biti v rajožji zvezi z vod. stvoin stranke,
»Slovenska katoliška zveza.« Domo-Ijubovim« bravcem je znano, da je dr, Šu-steršič, mož žalostnega imena med Slovenci, na shodu svojih maloštevilnih somišljenikov dne 8. aprila 1. 1. osnoval novo stranko, takozvano »Slovensko katoliško zvezo«. Po cerkvenih postavali pa je prepovedano, da bi si kako društvo ali sploh kako podjetje privzelo ime »katoliški brez škofovega dovoljenja. To pa zato, ker je škof odgovoren za vse, kar nosi v njegovi škofiji ime katoliški. Ker pa je nova Šusteršičeva stranka osnovana ne samo preko škofa, temveč njegovim navodilom naravnost nasprotuje, zato je presvetli knezoškof ljubljanski »Slovenski katoliški zvezi« prepovedal nositi ime »katoliška«. Radovedni smo, kaj bo rekla »Resnica« na to. Ali bo zopet Presvetlega tako grdo napadla, kot ga je pred meseci?
Nemci smejo prirejati shode: ter obre-kovati Slovence kot veleizdajalce. Slovenskim poslancem je prepovedano sto-piti v stik s svojimi volivci ter se pogovoriti z njimi. Ob takih odredbah postaja naša volja krepkejša, naša pravica tem raz-vidneiša, naš boj odločnejši.
Nezaslišano! Velenemci zmerjajo nemškega poslanca barona Pantza, ker je v neki nemški deputaciji pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju povedal, da zgornji Štajerci drže — z Avstrijo in cesarjem. Dr. Seidler pa preganja Jugoslovane!
Narodni svet, V Ljubljani se je 1. junija vršilo posvetovanje glede Narodnega sveta za jugoslovanske avstrijske pokrajine. Dosegel se je popolen sporazum med S. L. S in J. D. S. Naiodni svet, ki bo sestavljen iz zastopnikov vseh jugoslovanskih strank, bo imel nalogo, da vodi podrobno narodno delo iri bo nadzoroval naše gibanje. Socialno-demokratska stranka v Narodni svet ni poslala svojih zastopnikov.
O romanju štajerskih, koroških in kočevskih Nemcev in ponemčevcev na Dunaj se celo mnogi koroški listi norčujejo in obsojajo kot veliko politično napako. »Domoljub« pa o tem niti poročati ne sme, ker je to menda nevarno državnemu obstoju.
Češka in nemška okrožja. Kakor jc znano, je ustanovila avstrijska vlada na Češkem 14 okrožij in tako razdelila Češko na 14 malih deželic, 9 čeških in 5 nemških, Ta okrožja pa so tako »pravično« zaokrožena, da pride v nemška okrožja 200.000 Čehov, ki bodo na milost in nemilost izročeni nemški večini, medtem ko ne pride v češka okrožja niti 100.000 Nemcev in še ti so do malega sami židje. Avstrijska vlada jc res nad v je »pravična« in tako vlado podpirati bi se reklo podpirati krivico.
Avstrijska nemška socialna demokracija je imela koncem maja -državni posvet na Dunaju. Nemški socialni demokrati ugovarjajo proti takim mirovnim pogodbam, kakor so se sklenile v Brestu in Bukareštu, ker nosijo v sebi kal novih vojska, dalje zahtevajo samoodločbo narodov in najostreje svarijo vlado, naj nikar ne vlada brez državnega /bora. Vlado tudi hudo prijemajo zaradi obljub, ki jih jc
dala ob januarskem štrajku delavcem, pa jih ni držala. Delavcem samim pa konferenca v sedanjem času odsvetuje večje štrajke, ker ni upanja na uspeh, pač pa pozivlje, da »naj se med delavstvom povsod ^oji bojni duh, odločnost in moč dejanja; skrbno naj še zasledujejo dogodki.«
»Tako se vlada v Avstriji. <' »Slovenec« poroča: Sekcijski načelnik, bivši voditelj poljedelskega ministrstva, dr. Ertl, bo vpokojen in prevzame vodilno mesto v družbi za preskrbovanje mesa. Za sekcij-skega načelnika »ekscelenca« ni več dovolj zdrav, za dobro plačano mesto bo pa penzionist« sposoben. Tako se vlada v Avstriji.
Sram nas mora biti pred celim svetom! Koroški deželni glavar grof Aichel-burg je z vednostjo in privoljenjem dr, Seidlerja zahteval v svojem govoru pred cesarjem, da naj razpusti parlament, ki nima nobenega pomena, temveč je samo ovira, nekaj dni pozneje pa dr. Seidler baran-la s strankami, če bi vendarle bilo mogoče ilicati državni zbor. ■
i / - . < • t t ■	—л. \
■ r.. ; > ■
v ,
Naši vojni ujetniki iz Rusije se bodo i<;daj menda hitreje vračali v domovino. Zakaj tozadevna pogajanja med avstrijsko Ln rusko vlado uspešno napredujejo.
Jugoslovanska divizija na solunski ironti. Kakor javljajo srbski listi, nastopa na solunski fronti samostojna jugoslovan-sak divizija na strani entente. Divizijo tvorijo Hrvati, Slovenci in Srbi ki so prišli iz Rusije in Amerike. Število Slovencev je brez dvoma zelo neznatno.
DOMAČE NOVICE.
Občinski svei stolnega mesta je imenoval presvetlega knezoškofa ar. A. B. Jegliča za častnega meščana.
Za častnega občana sta imenovali občini Mošnje in Breznica na Gorenjskem presvetlega kneza in škofa dr. Antona B. Jegliča.
Dolenjska zemlja se še vedno ш pomirila. Dan za dnevom se čutijo večji ali manjši potresni sunki, ki spravljajo prebivalstvo v nemajhen strah.
Slovenski otroci na prehrani na Hrvatskem, V soboto, dne 1. t. m., zvečer se ie pripeljalo v Zagreb 140 slovenskih otrok, ki ostanejo na prehrani na Hrvatskem.
Počeščenje kraljevega Srca Jezusovega. Posebni odtiski navodila za to pobožnost .je založila »Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani, kjer naj se naročajo.
Huda slana je v Loškem potoku pomo-
Irila po vsej dolini fižol, krompir in koruzo. Skoda je velikanska. Uboga dolina, ki je že lako brez živeža, gleda z grozo v prihodnjost. Krompir in fižol je vendar hrana, ki jo še deloma doma pridelamo. In sedaj je vse uničeno.
Pošiljanje živil in tobaka ujetnikom.
Kdeči križ je dosegel, da se morejo civilnim in vojnim ujetnikom v Italiji, Franciji m Angliji pošiljati živila in tobak, perilo in druge potrebščine potom španske vlade, ker i« švicarska vlada tako pošiljanje popolnoma ustavila..
Črtan. Občina Mošnje je msgr. dr. Evg. kampeta črtala iz števila svojih častnih občanov.
»Tedenske slike«, ki so se tiskale v Pekovi tiskarni v Ljubljani, je c. kr. policijsko ravnateljstvo za nedoločen čas ustavilo, ker
so kot nepolitičen list med drugimi priobče-vale tudi politične članke.
Pozdravi iz ujetništva. Iskreno pozdravljamo vsa dekleta, in žene iz italijanskega ujetništva: poddesetnik Alojzij Turšič, ska vas pri Laščah; pešec Franc Adami; dol-Sv. Gregor; pešec Anton Petarlin, nik pri Ribnici. Lepe pozdrave od nas vseh sploh bralcem »Domoljuba«. Sicilija, 7. aprila 1918.
Uljudna prošnja do rojakov iz ruskega ujetništva. Moj edinec Matjaž Joža, doma iz Rateč na Gorenjskem, je služil takoj ob po-četku vojne pri dež. bramb. pp. št. 4, 5. stot-vojna pošla 48. Zadnjič je pisa! 27. avgusta 1914 iz Galicije. Komu; je o njem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti proti vrnitvi stroškov njega materi Mariji hišna štev. 140, Rateče, p. Belapeč, Gorenjsko.
Važne izpremembe v davčni službi, od c. kr, okrajnega glavarstva v Črnomlju smo prejeli: Predsedstvo c. kr. fin. ravnateljstva v Ljubljani je odredilo, da se zaradi pomanjkanja osobja preseli s 1. julijem 1918 pisarna davčnega oddelka pri črnomeljskem okrajnem glavarstvu v Novomesto. Davčni referent za novomeški okraj bo istočasno tudi referent za črnomeljski okraj in predsednik obeh davčnih komisij za oba okraja. Da strankam, ki bodo imele opraviti pri.davčnem oddelku čr-noineljskega glavarstva, ne bo zaradi teh iz-prememb treba hoditi v Novoniesto, se je odredilo sledeče: Kdor bo imel 1, julija 1918 ia kasneje- opraviti v davčnem oddelku črnomeljskega glavarstva, bo zadevo lahko opra-' vil ori davčnem uradu v Črnomlju, Davčni urad v Črnomlju bo namreč upravičen sprejemati vse vloge, namenjene za davčni oddelek črnomeljskega glavarstva ia jemati vsako zadevo na zapisnik. Da stranke ne bodo v nevarnosti, da zamude rok za različne vloge, bo veljalo, da je bila vložena vloga pri davčnem oddelku črnomeljskega glavarstva istega dne, ko je bila vložena pri črnomeljskem davčnem uradu. Torej, če je bil n. pr. rok za vlogo do vštetega 20. avgusta 1918 in če je bila vloga vložena 20. avgusta 1918 pri črnomeljskem davčnem uradu, se smatra, da je bila pravočasno vložena, ne glede na to, kdaj je prispela ta vloga v davčni oddelek črnomeljskega okrajnega glavarstva v Novemme-stu. če so pošiljajo vloge naslovljene na davčni oddelek črnomeljskega glavarstva po po-i šti, ostane naslov isti kot sedaj. Črnomeljski ' poštni urad ho Izročal vse vloge, naslovljene na davčni oddelek črnomeljskega glavarstva, črnomeljskemu davčnemu uradu. Tudi v tem slučaju velja, da je bila vložena, vloga pri davčnem oddelku črnomeljskega glavarstva istega dne, ko je prišla v črnomeljski davčni urad.
Padel je 26. maja na italijanskem bojišča ognjičar Ivan Trtnik, doma iz ugledne' Ded-nikarjeve družine v Škofji Loki pri Liubljani. Služil je že sedmo leto pri vojakih. L. 1914. se je udeležil bojev z Rusi, 1915 v Srbiji, 1916 na južnem Tirolskem, 1917 v Rumuniji. Maja meseca letos je zopet orišel na laško fronto, a ga je že tretji dan ubil drobec granate. Bil je trikrat odlikovan: s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda, z bronasto svetinjo in Karlovim četnim križcem. Njegov nadporočnik, ki je žalujočim starišem pisal dva sožaJna pisma, hvali njegovo izredno hrabrost, poštenost, pridnost in splošno priljubljenost tako pri predstojnikih, kakor pri tovariših.
Umri je dne 20. maja na Verhovcali oo-sestnik Franc Samotorčan v starosti 69 let, dober oče in gospodar, večletni občinski odbornik. Bil je daleč na okoli znan in splošno priljubljen. N. p -v m.I
Umrl je dne 29. maja t. 1. v Prapročah pri Semiču Janez Konda, oče župana občine Čresnjevec, v starosti 71 let. Bi! je kreinenit značaj slovenskega kmetu in vzoren gospodar. Občinski odbornik in deloma svetovalec je bil nad 40 let.
Umrl je dne 8. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano posestnik in krojaški mojster Anton Jo- ! van, brat g. ravnatelja žitnega zavoda Jan • kota Jovanc. Vsled svojega blagega in tihe>;;. značaja je bil splošno priljubljen. Smrtonosno bolezen si je nakopal v vojaški službi. Naj mu sveti večna luči
RAZNE VESTI,
Trgi vine na Dunaju. Od leta 1914. do 1917. je prenehalo na Dunaju poslovati 9221 trgovin in delavnic.
Linhart umrl. Dne 3. junija je nagle smrti umrl Štajercev« urednik Karel Linhart. Z Dunaja, kamor je hodil tozaril Slovence, s« je vrnil ves pobit in zdelan. Kmalu nato gt je Bog poklical na odgovor tudi za vse kri. vične besede, ki jih je pisal in govoril zopel Slovence. Star je bil šele 36 let. Linhart im« za r.eboj burno življenje. Najprvo je bi) Slovenec, potem je prestopil k socialnim demokratom ;n ko so lflu pri njih postala da že prevroča, je šel k odpadnikom in je postal urednik »Štajerca». Za časa njegovega uredo-vanja je bil »Šiajerc« na višku podlosti. Stru-
ßem in nesramno pisani so bili njegovi članki, ar.es Linharta ni več, slovensko ljudstvo je pa še vedro in bo tudi vedno ostalo na svoji lastni zemlji.
Strašen vihar je divjal pretekli četrtek celo noč in v petek dopoldne v Boki Kotor-" ski. Uničena ie vsa letina: oljka, vinska trta, sadje in zelenjava. Med ljudstvom vlada strašna pobiiost, saj je bilo edino njegovo upanje letošnja letina. Boka Kctorska je že par dni brez vsakega kruha. —- Tako poroča cenzurirani zadrski »Narodni lisi«..
Tobak za kmetijske delavce. Vsled ukaza finančnega ministra je bilo razdeljenih med kmetijske delavce 7 milijonov kilogramov tobaka. Seveda" se je to zgodilo na Ogrskem, v Avstriji po mora vlada preganjati češkega in jugoslovanskega lintverna.
Kako poceni je v Švici. Pri nas pada vrednost denarja od dne do dne; z zameno -a drugo blago dobiš morda še tupatam kaj malega, če pa hočeš blago plačati z denarjem, ga pa ne moreš preplačati. Preprost obed — pišejo »Narodni Noviny« — s koščkom govedine, ki je p: ed vojsko veljal komaj 1 K 50 v, stane dan?j v Pragi 24 K. V boljših hotelih stane hrana s stanovanjem 50 K na dan, a ta je znižana cena za stare znance. Ob takih razmerah moramo smatrati Švico za bajna deželo. Če beremo švicarskih listov inserate, se čudom čudimo. Prvovrstni hoteli na Štiri-kantonskem jezeru kličejo na obisk in javljajo, da stane v njih celodnevna hrana s stanovanjem vred 6 do 7 frankov. Podobne nizke cene so pri obleki. Moderno žensko krilo iz pristne volne stane 85 do 225 frankov. Pole-tenska plašči 75 do 100 frankov, svilnate bluze 22 frankov. Srečne dežele, ki ima v njih denar še tako veljavo.
Uredniki in stavci vseh varšavskih listov štrajkajo, ker imajo prenizke plače. Zato izhaja sedaj v Varšavi en sam dnevnik, ki ga urejajo, stavijo in tiskajo izdajatelji listov sami in lastniki tiskarn.
Nadomestilo za mleko. Neka gospodinja je iznašla, kako se napravi kaša brez mleka okusna. Pri Sliši ni bilo ne mleka, ne maščobe, ne moke, le nekaj pšena. Veljaj poskuS-nja! Ubila in raztepia je jajce (če bi jih bilo več, bi bilo seveda še bolje) ter dela to v krop, nato pa pšeno in nekaj sladkorja. Ko je potem ta brezmlečna in nezabeljena kaša priš'i na mizo, so jo, ker je bila sladka, otroci z večjo slastjo pomedli kakor mlečno; vsekakor je bila pa precej bolj ok-.isna in redilna, kakor zabeljena.
»Več hrane!« Pred občinsko poslopje nekega švedskega mesta je prišlo številno občinstvo ter je začelo tam kričati: Zahtevamo več hrane! Župan je stopi! na balkon in ko je čul neprestani krik: »Več hrane!«, je odgovoril: To je jako pametna misel, počakajte malo, stopim tudi jaz k vam pa bomo vsi skupaj klicali: »Več hrane!«
40.000 oseb brez črevljev v Budimpešti. Pri popisovanju prebivalstva v svrho, da se uredi oddajanje črevljev in v svrho uvedbe karte za črevlje se je dognalo, da je v Budimpešti 40.000 oseb brez črevljev in morajo hoditi bosi. Magistrat se je zavzel za to, da lorajo biti obuti najprvo bosi.
Angel varih. Pod tovorni vlak, ki je šel v Trstu iz enega pristana v drugi ob bregu, je prišel petletni Jurij Hlečevič. Ljudje, ki so videli, kako je otrok padel na tir, baš ko je prihajal vlak, so zavpili in mati je misiiia,
da potegne izpod vlaka mrtvega svojega sinčka. Strojevodja je ustavil vlak in glejte čudo, otroka se ni bil dotaknil ne stroj in ne vozovi, povsem nepoškodovanega so vzeli izpod vlaka.
Postopanje z dezcrterji. Listi poročajo o prekosodnem postopanju z dezprterji v Av-itriji-Ogrski nastopno: Najdaljše trajanje po-itopanja s posameznimi obdolženci je določeno na trikrat 24 ur. Ta rok prične s trenutkom, ko je obtoženec izročen sodniji. Izvršitev smrtne obsodbe sledi tekom dveh ur po razglašeni sodbi. Smrtna obsodba pa se ne sme izvršiti ne na nedeljo ne na praznik in ne na tak dan, ko jetfpo veri obsojenca praznik.
Žensk je bilo pred vojsko na Pruskem v železniški službi 10.000, sedaj jih je nad 100 tisoč.
Razstava papirnatih oblek in papirnatih tkanin je v teh mesecih v cesarskem vrtu dunajskega pratre.
7000 dijakov študira letos na dunajskem vseučilišču. Večinoma so židje.
23.242 birmancev je bilo birmanih letos v cerkvi sv. Štefana na Dunaju — 6000 več kot lani. Birma traja ves teden. Deklic je bilo mnogo več kot dečkov.
Dopisi.
Iz Mošenj. Naš občinski odbor je dne 1. junija z velikim navdušenjem imenoval pre-ivetlega kneza m škofa dr. Ant. B. Jegliča iz »poštovanja do njegovih vsestranskih zaslug ta domovino častnim članom. — Če ne bo nesreče, bo veliko žita, slame, sena, precej črešenj, češpelj in jabolk. Hrušk in hruševega vina ne bo. ■— Na Brezjah je bilo zadnji čas veliko romarjev, tudi iz Rusije, Zapeli bodo tam kmalu novi jekleni zvonovi.
Selca. ICatcl. slov. izobraževalno društvo v Selcih proslavi v nedeljo, dne lt. junija, dvajsetletni jubilej prevzv. g. kne/.oškofa. Na sporedu je tudi govor in »Žrtev zlobe«, šliri-dejanska igra iz sedanje vojske.
Komenda. Nad vse lepa je bila tiha Krekova slavnost v Komendi prvo nedeljo po obletnici deklaracije. V öovoru smo videli Kreka-velikana; v živi sliki »Slava Kreku« «mo gledali Krekovo dušo, ki je razlila vso svojo moč v kri jugoslovanskega naroda. Nad ,vsc krasen je bil zadnji dr. Krekov igrokaz: »Ob yojski<>, igra v štirih slikah s petjem, .Globoko vsebina ostane v&akosiur dobro v »pominu, saj odseva iz. igrokaza mehka duša našega naroda. Vsa čast igralcem, ki so svoje težke vloge dovršeno izvedli. Dvorana je bila nabito polna, mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo prostora, zato se igra v nedeljo, dne 16. t. m. ponovi. Obenem proslavimo 20 letnico slavnega vladar,ja našega nad vse priljubljenega knezoškofa, ki je skozi 20 let tako go-xeče-apostolsko, z neizčrpno vztrajnostjo in neizmerno ljubeznijo delal za večni in časni Hagor svojega naroda. Prijatelji{ v nedeljo, 16. t. m., ob 4. uri popoldne na svidenje v lepi Komendi 1
Sv. Vid nad Cerknico. Na Veliki ponedeljek so vrla dekleta iz Sv. Vida priredile dve igri s petjem, ki sta v občo zadovoljnost prav dobro uspeli. Zlasti se je s svojim ku-pletom priljubil občinstvu osemletni »Fran-cel«, ki je v ljubki pesmici popeval, koliko gorja je v njegovem »gospodarstvu« povzročila svetovna vojska. Cisti izkupiček ie bil odposlan v prid slovenskih slepcev. 16. junija se bo pri nas vršila druga igra v isto korist.
Breznica. V nedeljo, dne 2. junija, smo •e tudi Brezničani spomnili velikega moža in narodnega probuditelja dr. Jan. Ev. Kreka. Priredili smo njemu na čast lepo slavnost. Naše izobraževalno društvo si je nabavilo veliko in lepo sliko dr. Kreka, delo fotografa Ro.vška v Ljubljani. Veseli smo bili, ko smo izvodeli iz slavnostnega govora, kako je ne-pnorno deloval dr. Krek za blagor kmečkega in delavsk^a ljudstva. Posojilnice je ustanavljal, gospodarske zadruge je vpeljal, za izobrazbo ljudstva je skrbel. Lepe igre je spi-■al. Vsem trpečim in zatiranim je hotel pomagati. Kot državni poslanec je delal z vsemi 61
močmi, da pride ljudstvo do svojih pravic. Priklical je v življenje veliko misei o jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. — Čudno se nam je zdelo, da pri tem ogromnem delu ni iskal dr. Krek ne sebe, ne denarja in ne svoje časti. Malo so se nam že oči odprle, da je velik le tisti, ki ne išče sebe in svoje časti, ampak dela nesebična za blagor bližnjega. Nato smo prav radi poslušali lepe deklamacije S. Gregorčičevih pesmi. Živa slika > Vstajenje« nam je nudila nekaj posebnega. Nazadnje smo se kar čudili dekletom, ki so tako lepo in dovršeno predstavljale veseloigro »Prisiljen stan je zaničevan«.
ojaška pisma.
2opet v planinski koči.
(V. ž. M. Šk.) III.
Ko smo prišli pred dverni leti z našimi črnovojniki na Sleme branit domovino pred dednim sovragom, so me civilisti iz tolminskih gorskih vasi naprosili, naj se usmilim tudi njih — zapuščenih ovčic brez pastirja. Zjutraj ob sedmih sem opravil službo božjo za vojake, potem pa tri ure daleč čez dolino in hrib. Nikoli ne pozabim ne jaz, ne dobri Tolminci vojaške procesije sv. Reš. Telesa. Pa tudi srčnemu veselju je ra zemlji vedno primešana grenka kaplja bridkosti. Šele v nebesih bo radost neskaljena! Postrežbo sem imel v kmetski hiši. Stregla mi je stara mamica, dobra gorjank». Bog ji povrni stotero, ker mnogokrat me je okrepčala! Gospodar je bil na vojni. Mlada gospodinja pa se je izogibala družbi in je bila čudno prepadena. Ko sva bila sama z mamico in sem jo vprašal, se je najprej razjokala ter pripovedovala žalostno zgodbo o »njej« in vojaku. In zgodba je postala po vrhu še očitna.
Pridem drugo nedeljo! Prišel je mož na dopust. Kajpada sp mu dobri sosedi i hitro povedali. — — Ko smo bili sami, sem delal poravnavo in kot dober mož jc podal roko in jaz sem vesel pritrdil. Korajžno sem stopal zopet pet ur nazaj v gore.
Pridem tretjič, takrat ohiskat domačega župnika, ki se je preselil med svojce. Pri kapeli vidim svež grob. Vprašam dečka, ki je pase! ob poti dve kozi, kdo je tačas umrl. In mi je povedal, da je »ona« skočila čez nekaj dni v vedo. Siroti se je nekako zmešalo. Potrt in težkih korakov sem stopal nazaj aa Sleme. 4
K šolskim bratom!
Kakor vsako leto, tako bodo sprejemali tudi letos za šolsko leto 1918/19 čč. gg. šolski bratje na Dunaju v svoj zavod take dečke in mladeniče iz poštenih slovenskih družin, ki imajo voljo vstopiti v njihovo kongregacijo ali redovno družbo ter se posvetiti z dušo io telesom prelepemu smotru, ki ga ima ta družba. Namen kongregacije šolskih bratov, ki jo je ustanovil sv, Janez Krstnik de la Salle (de la Sal) je: 1. Posvetiti člane same, ki postanejo udje kongregacije; 2. krščanska vzgoja in pouk mladine. Slovenska naša domovina in ves slovanski jug potrebuje krvavo dobrega pouka, torej izvrstnih učiteljev. Slovenski sta-riši, ki imate pridnega in nadarjenega dečka, lahko storite veliko uslugo celotnemu našemu jugoslovanskemu narodu, ako posvetite svojega sina prelepemu smotru kongregacije šolskih bratov. Seveda je treba v to svrho precejšne mere nesebičnosti in požrtvovalne lji' bežni do bližnjega, precej navdušenja za občni blagor našega ljudstva. V kongregaciji šolskih bratov Vama namreč, slovenski oče in mati (to isto velja tudi za hrvatske stariše), sin ne more biti v gmotno oporo na stara leta. Če imata torej sina-edinca in menita, da Vama bo on s svojim delom in zaslužkom lajšal težave sivih las, potem mladenič ni za šolske brate. V kongregacijo šolskih bratov pa vabimo dečke in mladeniče, ki imajo pogum, popolnoma posvetiti se gori označeni dvojni nalogi te duhovne družbe.
Posebnih rolojev kongregacija šolskih bratov ne stavi. Kdor pa se hoče oglasiti za
ta prelepi poklic, »nora že doslej imeti pravega duha, ljubiti zlasti pokorščino, molitev in delo; da more postati kedaj dober učitelj, mora biti tudi trdnega zdravja. Kdor bi imel torej kako večjo telesno napako, bi moral to pač jasno povedati v svoji prošnji za sprejem.
V pripravljalni tečaj sprejemajo šolski bratje mladeniče, stare vsaj 13'И do 16 let, l:i so dobro izvršili ijudsko šolo starejši mladeniči pa, ki so izvršili že nekaj srednjih šol, utegnejo vstopiti takoj v novioijat, ki traja nalik juvena-tu (pripravljalnemu tečaju) po dve leti. Zadnja stopnja izobraževanja bodočih šolskih bratov se imenuje školastikat; v njem se pripravljajo kandidatje za državne izpite, da morejo po-stati učitelji in profesorji.
Tudi starejši mladeniči, ki imajo veselje do rokodelstva ali poljedelstva, зо dobro do-šli pri šolskih bratih, ki potrebujejo v svojih zavodih tudi takih pomočnikov, ki imajo iste pravice in dolžnosti z ostalimi šolskimi brati.
Stariši ali mladeniči, ki imate voljo storiti kaj za srčno in umsko izobrazbo našega_ milega naroda, pa tudi za njegovo in vašo lastno večno srečo, pišite slovensko pismo na šolske brate na Dunaju, da izveste vse podrobneje, kar želite. Pišite pod naslovom: Častiti gospod br. Anzelm Mavser, ravnatelj juvenata, Dunaj, XXI./8, Strebersdorf (Marienheim). Na željo dobite lahko tudi pojasnil od profesorja Frančiška Pengov, Št. Vid nad Ljubljano, ali prof. Franč. Omerza, ravnotam.
~ Gospodarske stvari.
Cesar in vojno posojilo. Cesar je sprejel 5. junija dopoldne finančnega ministra barona dr. Wimmerja, ki mu je poročal o pogojih 8. vojnega posojila. S toplim priznanjem se je cesar spominial kreditnih zavodov, časopisja in številnih oseb, ki vrše težavno deio agitacije po deželi ter izrekel upanje, da bodo vsi ti činitelji storili, kar bodo mogli. Cesar je pripomnil: Upam, da mi boste meseca julija zopet poročali o rijajnem uspehu. Če stori vsakdo svojo dolžnost, je uspeh zagotovljen. Čim trdnejše se izkažemo, tem bliže bo mir. — Končno je cesar sporočil finančnemu mi-' nistru. da je sam podpisal 12 milijonov kron za osmo vojno posojilo.
Cene za klavne prašiče se bodo zvišale za polovico. Ko dobimo natančne podatke, jili bomo objavili.
Kje dobiti betwins za poljedelske motorje? C. kr. poljedelsko ministrstvo je tudi letos zagotovilo poljedelcem, da dobe pravočasno v svrho obdelovanja polia ir. mlačve za stroje gorljive tekočine. Zaradi težkoč pridelovanja mineralnih olj pa ne bodo mogli dobiti čistega bencina, marveč Ie težki bencin (teža 0-745), v glavnem le mešan bencin (teža 0-760 do 0-770) in bencolovo mešanico (iz bencola in petrolejskega bcncina) in še to v manjši meri. To se bode pa oddajalo neposredno poljedelcem. V poštev pridejo le motorji, ki se rabijo za nilačev in obdelovanje polja. Kdor hoče te tekočine dobiti, mora v smislu tozadevne ministrske naredbe natančno izpolniti predpisane rumene tiskovine ter jih potrjene po občinskem uradu poslati ne-
ßosredno na poljedelsko ministrstvo (An das Department XXVI. des k. k. .Ackerbauministeriums), ki bode potem nakazalo poslovalnicam, da dopošljejo zaprošeni bencin. Do preklica bodo odpošiljale bencin sledeče tvrd-ke: Teerag-Aktiengesell*chalt für Teerfabri-kaie, Dunaj III., Marxergasse 25, in njena podružnica v Pragi, Gerson Böhm u. Rosenthal, Benzin u, Oelwerkc, G. m. b. H., iJimaj XX,, Donauschinggasse 22; Schön u. Kreidl, Dunaj III,, Dietrichgasse 5; Alois Brey, Praga II., Na Florenci 17 ter inženir Jožef Bares v Budj' io--vicah. Glede plinovih in surovih olj za -.mazanje motorjev se imajo interesenti obračali v smislu tozadevne ministrske naredbe na trgovsko ministrstvo (Mineralölabteilung des k. k. Handelsministeriums).
Ureditev prometa c krompirjem, Prehranjevalo! svet je imel 5. t. m. sejo, v kateri se je bavil z ureditvijo prometa s celim pridelkom krompirja. Poročal jc državni poslanec dr. Schreiner in pojasnila je dal predsednik dr. Paul. Ravnatelj Eldersch se je energično
postavil proti temu, da bi nova naredba prinesla zopet kontingentiranje, kakor lansko leto. Prehranjevalni svet se je z večino ori-družil temu naziranju.
Cepljenje prašičev proti rdečici. Važnost prašičev za prehrano ljudstva postaja vedno večja; pomanjkanje prašičjega mesa in masti čutimo vedno bolj in 2ato je skrb, da se število prašičev v deželi ne le ohrani, ampak tudi pomnoži, vedno večja. Poleg pomanjkanja primerne krme, posebno take, ki je potrebna za pitanje prašičev, ovirajo razvijanje in korist pr: prašičjereji posebno nekatere kužne bolezni, in med temi je v prvi vrsti rdečica, ki nam marsikatero leto naravnost ogromno škodo napravi. Ako se je ta bolezen v kakem kraju pojavila, nastopa tam potem rada vsako leto in spravlja posestnike v obup; iz poročil, ki so prihajala deželnemu odboru, vidimo na primer, da je v preteklem letu v neki vasi, kjer je bilo vsega vkup nekaj nad 200 prašičev, obolelo v kratkem času 118 prešičev na rdečici, ki so poginili ali pa se morali v sili zaklati. Ako se take škode dogajajo, je pač razumljivo, da posestniki prašičev iščejo pomoč in sredstva zoper to bolezen; po vseh dosedanjih izkušnjah je pa cepljenje edino zanesljivo sredstvo zoper to kugo in da so ljudje o tem že tudi popolnoma preverjeni, sklepamo iz tega, ker je povpraševanje zaradi cepljenja vsako leto večje. Ker je sedaj mnogo živinozdravnikov v vojaški službi, se v zadnjih letih v mnogih občinah cepljenje ni moglo izvršiti; letos pa hoče deželni odbor skrbeti, da se bode v vseh prizadetih občinah cepiio. Zaraditega naj županstva, katera sama ne morejo živinozdra™nika dobiti, sporoče -to nemudoma deželnemu odboru in povedo tudi, koliko prašičev imajo za cepljenje potrebnih; razen visoko brejih svinj se cepijo vsi prašiči, najbolj nevarna je pa rdečica za prašičke do enega leta. Ko bode dobi! deželni odbor ta sporočila, bode poskrbel, da se cepljenje v dotični občini kmalu izvrši.
Sladkor iz Ukrajine je stal na Dunaju o do 10 K. Navijalci cen so povišali ceno na Ü8 krop.	' !
■ • Papirnat denar. V Avstriji-Ogrski je v prometu za 23 milijard papirnatega denarja. Zaklad zlata Li srebra. avstro-ogrske banke je Koncem decembra 1*>17 znašal 381 milijonov kron.
Prehrana. V zadnji seji prehranjevalnega sveta dne 6. i. m. so sprejeli načrt za ureditev prometa s krompirjem letošnje letine. • Predsednik prehranjevalnega urada dr. Paul je poročal o bodočem gospodarstvu z žitom. Na berlinskih posvetovanjih so se zedinili, da je treba v vseh treh državah uvesti kolikor mogoče enakomerno gospodarstvo, da bo mogoče izhajati. Proti skrivni kupčiji z inlevskimi izdelki se mora nastopiti s poostrenim nadzorstvom nad mezdnimi mlini in s splošno prepovedjo ročnih mlinov. Posestnik, ki ne bo Dddal določene množine žita, bo moral dati namesto tega druge proizvode, — Poročevalec dr. Degischer je rekel, da se bo zaplemba žita izvršila čiin preje, da se prehite skrivni kupčevalci. Za mlačev potrebni premog in bencin sta že zagotovljena. Ravnotako je vojaška uprava zagotovila dalekosežno delavno pomoč. Za pobiranje žita se razdele dežele v okrožja.
100 milijard vojnega dolga bomo imeli po vojni, kakor nam obetajo finančniki. To zna-ii, da bomo morali letno plačevati skoraj 5 do 6 milijard samih obresti; več kakor je znašal cel naš proračun pred vojno. Zopet nam obetajo, da bosta železnica in pošta podra» ženi, istotako tobak in cigarete, ter zvišan davek na sladkor, premog, vino, pivo, žganje in tako dalje.
Oprostitev preskrbijevalccv krme. Domobransko ministrstvo je odredilo, da se je-čos preskrbljevalci krme, to so; nepogrešljivi komisarji, podkomiSarji, nakupovalci. stiskalci in strojniki do 31, avgusta oproste črnovojni-ške službe. Prošnje je vlagati, potom svoje občine in politične oblasti na c. in kr, voja-iko poyeljstvo.
ŽeleZo raznih profilov za obrtnike ter pločevino bo skušal preskrbeti zavod za pospeševanje obrti na svoj račun. Da bo dobil
za svojo vlogo potrebno podlago, naj priglasijo zavodu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22, obrtniki, ki drugim potom ne morejo preskrbeti i tega materijala, natančno najmanjše množine, ki jih rabijo za dobo treh mesecev s popisom kakovosti. Obenem naj navedejo na priglasu število svojih delavcev, pomočnikov, vajencev itd., kar naj potrdi pristojno županstvo. V priglasu naj se tudi navede, ali se rabi materijal za stavbene ali poljedelske nr.mene, oziroma koliko za vsako vrsto dela. Priglasi naj se pošljejo najkasneje do 17. t. m., na poznejše priglase se zavod ne bo več oziral in tudi ne odgovarjal na dopise
Zglasitev zaloge posekanega lesa domačega kostanja. Vsled S t. ministrskega ukaza z. dne 13. maja 1918, drž. zak, št. 179, je vsakdo, ki ima v zalogi več kot pet kubičnih metrov posekanega lesa domačega kostanja ali ki ga hrani v zalogi za koga drugega, primorar zglasiti te zaloge po stanju z dne 25. maja 1918 7. navedbo množine v kubičnih metrih in z označbo skladišča e- in kr. vojnemu ministrstvu, oddelek za usnje (Dunaj I., Kolovratring 14) do 15. junija 1918. Prepis te zglasitve se mora istodobno vposlati onemu okrajnemu političnemu oblastvu, ki je z ozirom na skladišče lesa pristojno. — Pozneje morajo gori navedeni obvezanci c. in kr. vojnemu ministrstvu (oddelek za usnje) podati 1. dne vsakega meseca naznanilo o prirastku, , nastalem nasproti nazadnje naznanjenemu stanju, o odtlej prodani ali podelani množini in o končnem stanju zaloge. — Kdor ravna zoper ta določila, bo kaznovan na denarju do 20.000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Izveritega more se zapleniti zaloga lesa.
Naše gospodarstvo. »Grazer Tagblatt« je napisal članek, ki pravi med drugim: Država in Nemci so v nevarnosti po slabem gospodarstvu na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Če se tudi cenzura, posebno vojaška, z rokami in nogami brani kritike, moramo vedno gledati, da pripomore-mo resnici do zmage. Povedati se že mora, da je prehrana naših vojakov v primeri s častniki in njih svojci slaba. Stanje naše živine je padlo za 62 odstotkov: rekvizicije majnika so pobrale 6 do 7 odstotkov, nič čudnega ni, da koprneče gledajo naši kmetje na Hrvatsko in Ogrsko, kjer se je stanje živin«? prej povišalo, kakor padlo. In oddaja kovin? Vse se mora oddati, na bejišftih «b Soči pa vidimo še danes cele vagone bakra, medi in brona; v zaledju, n. pr, v Studenčicm, leži še dnes 8 do 10 rekviriranih bakrenih kotlov in čakajo, kain jih bodo poslali. Na stotine vagonov svinca je nakopičenega; industriji pa ne dajo niti enega vagona.
Za kmetsko prebivalstvo. Deputacija krščansko socialnih poslancev se je pod vodstvom poslanca Hauserja oglasila pri vojnem ministru baronu pl. Stöger-Steineriu in zahtevala, naj se kmetovalcem preskrbi usnje in prepuste kože v sili zaklanih goved. Drugo zahtevo je minister odbil, a izjavil, da je zahteva kmetovalcev, da se jim nakaže usnje v razmerju in po odstotnem razmerju oddaje, opravičena in praktična; pripravljen je pomanjkanju usnja v tej smeri Kolikor mogoče odpomoči. Nato je prosila deputacija, naj se iz Rusije vračajočim se vojakom dovoli več nego štiritedenski dopust, če mogoče trimesečni, kakor na Nemškem. Vojni minister je rekel, da teko o tej stvari pogajanja, da pa že danes lahko reče, da se bo vojnim ujetnikom iz Rusije dovolil znatno daljši dopust, na splošno po osem tednov. Deputacija se je končno zavzela za pravočasen dopust kmetijskim strojnikom in za preskrbo delavnih moči za žetev.
Zdravstvo.
Kurja očesa na nogah
nastanejo tam, kjer nas kaj tišči ali žuli. Navadno so to ozki čevlji. Dolgotrajno ali vsaj večkratno drgnjenje oziroma stiskanje napoti kožo do tega, da se začne sama od sebe braniti proti pritisku. Gornja oroženela plast kože še bolj otrdi, od spodaj pa rastejo iz kože vedno nove oroženele plasti; tako da postane
ornja trda plaot tudi vec'no boli debela. Ta o tvori gornja oroženela plast, ki ni nič dragega kot kurje oko, varstvo pred prehudiin pritiskom na nežne notranje dele v koži. Posebno rada se narede kurja očesa na koži, ki ie neposredno nad kostjo ali nad kostnim členkom brez tolščnate podlage. Na takih krajih je pritisk na kožo tudi najhujši, ker je koža med , dvema trdima predmetoma, med kostjo in čevljem Iz tega je razumljivo, da se naredi kurje oko največkrat na vrhu prstov, posebno na malem prstu ali na drugem členku ostalih prstov. Neredko mučijo ljudi kurja očesa tudi med prsti ali na podplatih. Ker na členkih stiskajo čevlji kožo na čisto majhnem, navadno okroglem prostoru, so kurja očesa okrogla, v sredi so najdebelejša, potem pa okroginokrog vedno tanjša, tudi so na sredi nekoliko teni-nejša. Tako imajo ti tvori nekaj podobnosti з kurjim očesom, in odtod imajo tudi ime.
Skušnja uči, da kurja očesa pozimi manj rastejo kot poleti. Tedaj tudi mani bole. Men-cla so kuna očesa tudi dobri napovedovalci vremena. Kadar se bliža slabo vreme, so nar.i-reč silno občutljivi za vsak pritisk. Razlagajo lo tako: ona oroženela plast, ki tvori kurje oko, zelo željno vsrkava vodo, bodisi iz potu, bodisi iz zraka. Ker je zrak pred slabim vremenom prenapolnjen z zračnimi hlapi, se kurja očesa napijejo vode ter se vsled tega napno. Ker so pa debelejša, bolj pritiskajo na sosednje živce, kar povzroča neprijetne bolečine. Sploh moramo reči, da nismo nič kaj veseli kurjih očes predvsem vsled tega, ker so aa vsak pritisk tako zelo občutljiva. Bodisi bolj ozek ali neroden čeveli ali kak udarec od zunaj na kurje oko povzroči skoro neznosne bolečine. Zato tudi vsak stremi za tem, da kurja' očesa čim preje odpravi.
No, popolna odprava kurjih očes pa ni tako lahka stvar! Namreč če enkrat začno rasti, potem jih ne odpravimo zlepa. Držati ;ih moremo pač nazaj, zatreti nel Prvi pogoj, da kurja očesa na nogi ne začne rasti ali da vsaj ne rastejo naprej, so dovolj prostorni čevlji, ki ne otiskaio kože. V tem oziru je treba poiskati' čevljarja, ki^na narediti nogi ravno primeren čeveli, ne prevelikega in ne premajhnega. Da kurja očesa vsled -pritiska ne bole preveč, je dobro, da čevelj tam, kjer se drgne, oblečemo z mehko klobučevino z izrezano jamico, tako da se kurje oko ravno ujema z jamico. Seveda1 pomaga taka podlaga le teliko časa, dokler kurje oko Dreveč ne odebeli. -Zato je treba kurje oko čim večkrat odstraniti, čeprav po-tem-zppet zraste. Na najkraj&Hiačm odstranimo f kurje окол če ga izrežemo z ostrim nožem. Toda pri tem moramo paziti, da z nožem na pridemo do krvi, ker jo lahko zastrupimo. Zato je najbolje tako delo prepustiti izvežbanemu človeku, zlasti zdravniku. Na bolj varen način se znebimo kurjih očes s sredstvi, ki oroženelo kožo kurjega očesa zmehčajo, da jo potem lahko odluščimo z roko ali s kakim drugim topim predmetom. Najbolj preprosto zmehčamo kurja očesa, če umivamo nogo v gorki vodi, posebno če zraven rabimo še ostra mita. Isti učinek imajo tudi razni »flajštri« za kurja oče: sa, ki jih dobimo v apotekah, ah pa salicilni praški.______
Stoletnice in druge obletnice.
Nabral V. S.
(Dalje.)
U. Ш8. Dr. Janez Ludovik	uiti
je bil rojen v Ljubljani 17. nov. 1(518. <<čo j„ bil Nemec in se je kot mizar priselil v Ljubljano ter se poročil s Slovenko Suzano Akuš. K i - r je bil dober delavec in varčen, si je. pii-dobu dokaj imovine ter jc dosegel celo župan-• ko čast. Sin Janez Ludovik se je pridno učil, vstopil v cluiiovski stan in je kot pridigarju zgodovinar zaslovel tudi preko mej svoje ožjo doipovine. Izdal je v latinskem n neinSket)' jeziku okoli iO knjig, večinoma govoro» - p»' - > di»r in zgodovinskih spisov. L. 1672. je izdal novo izdajo »Evangelijev in Listov« v .si . čilskem jeziku. Umrl je I. It,i-.! in jo pokop : i v . cerkvi sv. Jakoba v zadnji -kapeli na .-•»t , stran L •	i
ti'.
.„. ii ib. Ljubljani jo umrl Bertold pl. Uöffeni. Dil je glasbenik in diiua Acadeuliue Philohnrmonlcorum. Zlagal je orntorije, ki so jih v cerkvah proizvajali. — 24. julija jc bil umeščen škof Viljem grof Seslio. Dva dni pozneje na sv. Ano dan je blagoslovil in vložil iemeljni kamen novi uršulinski cerkvi, ki .so jo postavile uršulinke večinoma na stroške Jakoba Schella pl. Schellenburškcga in njegove soprogo Katarine. Dozidali so jo 1. 1726., veliki oltar postavili 1. 1744. in posvetili 1.1747.
1718. V apriln 1717. je cesar Karel VI. odobril predlog, da sezida Ljubljana novo mestno hišo. Načrt zanjo sta predložila Gregor Maček in Kurol Martinuzzi, oba ljubljanska stavbarja. Martinazzljev načrt ni bil sprejemljiv radi zn vitih stopnjic. Ker so mostni očetjo njegov načrt odklonili, so mu dali 12 cekinov odškodnine. Odobrili so Mačkov načrt in po njem zidali. Stavba je biia v dveh letih dovršena (1717. in 1718.). Za stolpič so naročili nov zvon 1.1718., dočim je starejši iz 1. 1002.. ko je županoval Ivan Sonce. L. 1718. je bil župan Jakob Herend le r.
17. Dr. Gregorij Oglar (Carbonarius de Wieseneck) t 1717.
Dr. Gregor Tlialnitscher pripoveduje v svoji kroniki, da je dospel v svojo domovino dne i), deccmbra 1715. vitez dr. Carbonarius, ki je bil 20 let telesni zdravnik ruskega carja in si nabral veliko bogastva, zlasti biserov in draguljev.
Kdo je bil ta Carbonarius? Ime je znano iz Jurčičeve povesti, sicer pa je mož znan samo v ožji domovini, v Naklem. Ker je umrl pred E00 leti 2. febr. 1717. 1., naj spomin nanj zopet nekoliko oživ6 te vrstice.
Nn sv. Gregorija dan 12. marca 1651. I. je bil rojen kot drugorojenec Martinu Voglarju in materi Alenki deček, ki so ga krstili po svetniku tistega dne, na ime Gregorij. Na kraju njtjfovcga rojstva stoji sedaj druga hiša, ki jn je sC74a! 1. 1725. Gregorijev nečak Matej .Voglar, h. «;t. ;!9 v Naklem pri Kranju. Gregorija so poslali v Sole in 1. 1671. se je v krstni knjigi v Naklem zaznamoval kotjjpm »studi-osus Gregoriun Carbonarius«. Pripovedujejo, da je študiral zdravilstvo v Rimu in postal doktor zdravilstva. Še poprej j>. vostal v Avstriji doktor modroslovja. Imenova t je bil za deželnega zdravnika za Kranjsko in Koroško. Ko je razsajala kuga 1. 1681. na štajerskem ift je umrl deželni zdravnik v Radgoni, je poslala vlada v Radgono dr. Carbonarija, ki sei " ji nastanil v liišPmešfcana Mat. FliiherjaJ'Kö je' Fiuher v začetku januarja 168» umrl, je dr. Cur: .iriarius zasnubil njegovo vdovo in se z njo poročil 3. avgusta 1683. Ta mu jc v Radgoni porodila dve hčerki 1. 1684. in 1685. L. 1686. je odšel iz Radgone. L. 1688. ga jo cesar Leopold I. izbral in poslal v Moskvo za telesnega zdravnika ruskima carjema, svojima predragima bratoma. Bila sta brata Ivan in I'etcr. Od 1. 1689. do 1725. je Peter I. Veliki sam vladal obširno Rusijo. Ker je Peter Veliki rad potoval po Evropi, ga je Carbonarius bržkone sjiremljeval na poti kot osebni zdravnik. Na ruskem dvoru je zvesto služil carju, obenem pa iskreno zastopal smeri našega cesarja, zlasti ko je tja došel avstrijski poslanec Sv. Igu. Kurs. Tudi se je trudil, da bi se katoliška cerkev zopet udomačila na Ruskem. Vsled mnogih zaslug za Avstrijo ga je cesar Leopold I. povzdignil v plemeniti stan s pridevkom »de Wieseucck«, ki si ga je Carbonarius izbral radi lege svoje rojstne hiše ob oglu travnika, ki se razgrinja na vzhodno stran na-kelskc vasi. Bržkone pa je hotel s tem nekoliko popraviti napako, ki jo je kot dijak storil, da je svoj priimek Oglar ali Voglar pola-linil v Carbonarius, meneč, da prihaja Oglar nd oglja. Diplomo hrani ljubljanski deželni muzej. Hkrati ga je cesar Leopold imenoval za svojega svetniku. Isto čast rnu je jjrisodil tudi Peter I. Veliki.
Po 26 letnem službovanju je zaprosil Cur-bonarius 0(1 svojega carskega gospoda od-pustlHco, želeč še pred smrtjo videti svoj dom. Car mu je izdal 22. aprila 1714. priporočilno pismo. Z njim je odpotoval z ženo in s posli v Avstrijo. Kdaj je odšel in kako je hodil, ni znano. Domov je došel po Thalnitscherju šele čez poldrugo leto v decembru 1715. Tudi otrok tihPe več ne omenja. Bržkone so že poprej 5*
pomrli, ali sta не pa hčerki na Ruskem po-možili.
Oglarjevi življenjepise! sodijo, da ga je car poslal v Rim koi poslanca, ki se je pogajal s papežem radi zediijenja pravoslavne cerkve s katoliško. Ali je na tem kaj resnice, je težko sklepati. Bržkone jo govorica nastala, ker se je tedaj splošno govorno, dn car miyli na ze-dinjenje.
Dr. Carbonarius je bržkone svoje zadnje dni preživel v Kranju. Tu jo zbolel. Zdravnik Heine se je zastonj trudil, da bi mu ohranil življenje. Ümrl je 2. febr. 1717. Prejel je prav spodbudno sv. zakramente. V oporoki z dne 21. marca 1716 je postavil za izvršitelju gen. vikarja Jan. Jakoba Schillinga, kranjskega župnika. V oporoki se je spominjal tudi domače vasi in ji oskrbel vodovod z dvema izlf» votna. Za vodovod je odločil 5000 goldinarjev. Za mašno ustanovo v Naklem je volit 100 gld. Svoje domače posestvo jo zapustil bratu Andreju. Ta je napravil vodovod z dvema vodo-točema. Pozneje 1. 1749. jc odločil še uaklenski župnik Josip Kos 1500 gld. za vzdrževanje tega vodovoda. L. 1756. to Naklanci postavili obema dobrotnikoma v spomin znamenje Matere Božje z napisom. (Dom in Svet, 1889, 149; Anton Koblar: Dr. Gregorij Oglar str. 180; M. Slekovec: Dr. Gr. Oglar; Zgodovina nakelske fare, str. 116—118, o vodovodu 71—73; Cami-ola, I., 1838, 255 in Mittheilungen d bist. Ver. f. Kram, 1851, 71 , v obel. doslovao enako F. Ks. Legat: Dimitz, Geschichte Krains, IV., 78; Trdina, Zgodovina slov. naroda, 119; Parapat, Lotopis Matice slov., 1870, 125.)
1818. Ivan Vesel-Koseski ie kot visoko-šolec 1. J818 izdal prvo svojo slovensko pesem »Potolažba« (tolažba). Poleg slovenskega besedila ie postavil tudi nemško. Ta pesem ie prvi slovenski sonet. Izšla je pesem v 21. številki lista »Laibacher Wochenblatt, Zum Nutzen und Vergnügen, 1818.« V 31. številki istega lista je priobči» Vesel potem nemško balado: Kurth von Rosseck, zloženo po pripovedki Jz domače moravške doline. Ta list ie koncem leta prenehal in je od leta 1819. dalje izhaja! ped naslovom >Ii!ynsches Blatt«.
Potovanje žlahtnih kovin k ismepokožcem.
.	(Konec.)
Tam zadaj v Aziji namreč stanujejo poševiiooki Japonci in ti hočejo imeti svoje blago plačano tudi v zlatu. Ker so delali Angleži, Rusi in Francozi že dalje časa le še z zadolžnicami, mesto z zlatom, zato so prodajali Japonci te zadolžnice v Ameriki za zlato. Začel je šumeti nepretrgan zlat vrelec iz Sv. Frančiška (mesto na zapadnem bregu Zjedinjenih držav) preko tihega oceana na Japonsko in ta vrelec je v kratkem narasel v cel potok in reko. Predsednik Wilson si slednjič ni znal pomagati drugače, kakor da je prepovedal izvoz zlata na Japonsko, odkoder je šlo tudi na Kitajsko in v Indijo. Seveda je to zdravilo sarno začasno. Četudi Japonci v trenotku ne morejo do svojega zlata, pa zato njihove zahteve ne izgube svoje veljave in prišel bo dan, ko jih bo treba plačati. Tedaj poromajo novi vele-toki zlata v vzhodno Azijo, da se ne vrne nikdar več; kajti doslej še nikoli ni prišlo zlato iz azijskih dežela nazaj v Evropo.
To pa je za nas belopoltnike naravnost nesreča. Vsi vemo, da imajo državne banke izdati za trgovino in obrti le trikrat toliko papirnatega denarja, kolikor znaša zaloga zlata v njihovih kleteh. Ker oddajamo sedaj belokožci tako ogromne množine zlata žoltemu plemenu, zato
bomo imeli tudi po sklenjenem miru mnogo manj zlata na razpolago, zato pa tudi sploh malo denarja, kdor si bo izposodil denar, bo moral šteti velike obresti zanj, vse to bo močno oviralo našo obrt in trgovino, vse bo silno drago 'tudi po vojski.
Mimogrede naj omenim, da se je pro. izvajanje zlata med vojsko zmanjšalo komaj za dva odstotka. Anglija vzdržuje cela one zlate rudnike, ki obratujejo sedai z izgubo, da morajo delati naprej. Produkcija zlata .-.naša okri-glo letnih 210G milijonov kron. Na proizvajanje srebra pa Anglija nima takega vpliva, zato se je pa tudi zmanjšala ta produkcija, v prvi vrsti vsled pomanjkanja delavcev, od 7,220.000 kg leta 1913 na 5,540.000 kg leta 1916,
Svetovna vojska je in bo še izpreme-nila marsikako državo iz bogatina v ubogega Lazarja; med temi tudi Anglija ne bo zaostala. Vemo pa, da obubožane ljudi gleda svet precej po strani. Ako angleške naselbine, kakor Indija, ne bodo mogle dobiti denarja, ki ga potrebujejo za razvoj svojega kmetijstva in obrti, več v Londonu, kakor pred vojsko, ampak ga morajo poiskati v Newjorku ali v Tokio pri Japoncih, tedaj je šlo tudi angleško trgovsko prvenstvo na svetu rakom žvižgat.
Ako kaka država sedaj v vojski ne zamenja vsakemu, ki to zahteva, njegovega papirnatega denarja z zlatom, postane zlasti inozemstvo nezaupno in ne prisoja papirnatemu denarju tiste vrednosti, kot je natiskana na njem. Vredne st denarja pade. Na Španskem ne dajo n. pr. za nemški 120 kronski bankovec niti 60 kron, za 100 angleških futov šterlingov niti 80; kar je pa še bolj čudno, je pa to, da je vreden tudi ameriški J.OO dolarski bankovec samo 80 dolarjev, četudi velja Amerika kot najbogatejša dežela sveta. Amerikanci so vsled tega kar iz sebe in zato je tudi Wilson prepovedal izvažanje zlata. Nasproti temu pa sprejemajo japonske 100-yenske bankovce po vsem svetu kot take za 100 venov.
Na ta način so pripomogli tisti, ki se na noben način ne morejo povspeti do edino pravičnega, edino naravnega in krščanskega načela: Vsi narodi so pred Bogom in ljudmi enako vredni, vsi narodi naj sami odločujejo, kako da hočejo biti vladam ... pripomogli so z brezkončno vojsko, ki je, kakor kaže, tudi še ne mislijo končati, da je doseglo rumeno pleme brez truda in kapljice krvi velikansko zmago na polju denarstva nad belim plemenom, pripomoglo, da je danes Tokio imenitnejši nego dosedanja denarna središča sveta London, Newjork in druga.
Ali mar tisti, ki nosijo v obeh sovražnih taborih zvonec na vratu ničesar ne vedo o tem sramotnem madežu na čelu prosvetljenega belega plemena?! Ko bi odločilni krogi vedeli zanj, morda bi le napeli vse moči, da sklenejo čim preje sporazumen, prijateljski rnir, (ne mir meča, ki ga spremlja škrtanje z zobmi ir. prisega osvete v srcih) in tako polagoma izbrišejc ta sramotni, a tudi silno škodljivi madež,
ШШ Listek рИИ
Izgublfenl sin.
Tovost. Spisal Erik Friesen. Frevel ***.
(Dalje.)
*
Kar nekdo na lahno potrka na vrata, -tolf in Magdalena se nič ne zmenita za to. Preveč sta utopljena vsak v svoje misli. Sedaj potrka drugič, krepkeje, odločneje. Obotavljajo se odpre Magdalena,
»Neki gospod je zunaj,« naznanja služabnik.
»Saj sem vam vendar povedala, Jakob, Ja imava opravilo in da ne sprejmeva ni-togar.«
»Saj sem vse to povedal gospodu, gospa Durban, pa se ne pusti odpraviti. Pravi, da mora na vsak način govoriti z gospodom Dur-banom.-:
»Dobro. Pojdite, Jakob.«
Služabnik odide in Magdalena se zopet liža svojemu možu. »L,ubi Rolf! Neki gospod je zunaj in hoče s teboj govoriti.« Nobenega odgovora. »Naj grem li dob namesto tebe?« Zopet nobenega odgovora. Skoraj se zdi Magdaleni, da jo ne razume, »Precej se vrnem. Zdravstvuj za ta čas, moj ljubi Rolf!«
Nato zapusti sobo. V predsobi sedi na nizkem pletenem stolu majhen: upognjen mož. Ostre so poteze njegovega obraza in rumeno-rjava barva njegovih lic priča, da je orienta-lec. Ko zagleda visoko, ponosno žensko postavo, ki se mu počasi, z glavo pokonci bliža, vstane in potegne klobuk s sive glave.
»Kaj želite, moj gospod?:
»Rad bi govoril 7. gospodom Durbanom — in sicer takoj, gospa.«
»Saj vam je že služabnik povedal, da ianes gospod Durban nobenega tujca ne sprejme.«
»Ne —?« Oduren nasmeh priplava na njegova vpadla lica Urno seže v žep svoje suknje,	..........l
»Tukaj,« reče porogljivo in da Magdaleni precej zamazano posetnico. »Gospod Durban naj vidi sani, sem li tujec ali ne. <
Nastop tujega moža je t iko odločen, njegove male oči se tako hudobno svetijo izpod gostih trepalnic — nehote pogleda Magdalena posetnico. Tili vzklik začudenja ji splava z listen.
»Oho!« reče zaničljivo. »Zdi se, da vam lo ime vzbuja spomine. Ste !i .norda gospa Durban? Menim — njegova druga žena'«.
»Da.«
»Hm — bi li ne hoteli kaj zvedet! o nju-(ovi prvi ženi?«
Magdalena se strese po vsem telesu. »Kdo — kdo :ite, gospod?«
»Kdo sem?« Grenko se mož nasmeje, »Jaz sem Abdallah, oče Fatime Durban!«
Magdalena molči za nekaj trenutkov. Silno je presenečena. Potem mu prisrčno po-ludi roko.
»Dobro došli, gospod Abdallah! Kako bo veselilo mojega moža, da ste šc med živimi, da niste bili umorjeni, da ni kriv vaše smrti!«
Abdallah se ne zmeni za ponujeno mu •oko.
»Hm, kdo ve, gospa!. .. Moram govoriti J vašim možem — za vsako ceno!«
Hoče mimo Magdalene naprej proti stopnicam, ki vodijo v prvo nadstropje. Magdalena mu zasiopi pot.
»Če mu imate kaj povedati, povejte preje meni!« reče prisiljeno mirno ter odpre vrata v mali sprejemni salon. Nerad sledi Sirec njenemu povabilu.
V dobri, četudi nekoliko tuje zveneči angleščini pripoveduje Abdallah, kako je ljubil svojo hčer, da mu ni bila nobena žrtev zanjo prevelika, kako je mislil, da ji je z Rolf Durbanom preskrbel raj žc na tej zemlji. Nato pripoveduje, da kot kristian ni mogel umoriti Irgovca s čajem, Essad Emira, kakor je velela skrivna mohamedanska zveza; kako so
fa potem ti krvoločni psi zaprli in mučili; ako so izkušali z raznovrstnimi mukami izsiliti iz njega oni del premoženja,' ki je bil naložen v beirutski banki; kako je slednjič podkupil jetniškega paznika in ubežal ter preoblečen v berača hodil od kraja do kraja, da bi prišel v Damask in še enkrat videl svoje dete.
»Ker so mi bile znane turške razmere,« nadaljuje, »sem tretji del svojega premoženja naložil v beirutski banki in zapisal v svoji oporoki, da sme le oni dvigniti zneske iz naložene svote, ki pokaže list z mojim podpisom in tekočim datumom. Zanašal sem se na lakomnost mohamedancev, in nisem se varal. Davno že bi me bili spravili v večnost, če bi ne bili vedeli, da je potem denar zanje izgubljen. Dasiravno mi je moj zdravnik takrat, ko sem živel še v razkošju, dovoljeval le še nekaj mesecev življenja, sem vendar še danes živ, za kar se moram zahvaliti temu, da sem stradal po ječah, z'asti pa. da sem netial kaditi opij. Srce se mi je vedno bolj krepilo, ir. ko sem zapustil ječo v Palmyri, sem bil tako krepak, da sem si upal peš napraviti pot v Damask. Hodil sem več tednov. Pa česa človek ne stori, d? bi videl še enkrat svoje ljubljeno dete!«
Utrujen prekine starec in brise z rdeče-svilnatim robcem s tresočo se noko potne kapljice s čela,
»Ubogi mož!« zašepečejo Magdalenine ustnice,
»Po večtedenskem mukepolnem potovanju sem slednjič do smrti truden, s krvavečimi nogami dospel v Damask,« nadaljuje Abdallah. »Nisem bil ne lačen, ne žejen! Hotel sem le videli svoje Fatimo in njeno srečo.«
(Dalje.)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik 7.a frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4°/o brez kakega odbitka.
Mim si Milimi is tj*.
Glef fiBserat!
To in ono.
Tovarne za predelavanje bombaža. Največ tovarn za predelavanje bombaža je na Angleškem Tam imajo 48 milijonov vreten, ki vsako leto predelajo več kakor tri milijone bal batnbaža; od tega bombaža zraste 2,650.000 bal v Ameriki; od ostanka pa pride na Egipt 256.000 bal, na Indijo 62.000, Afriko 81.000 in ostalo na zahodno Indijo. Združene države imajo 28 milijonov vreten, Nemčija 10 milijonov, ki pa vsled vojske po večini mirujejo, ker ni blaga, da bi ga predelavah, Japonska ima 1,655.000 vreten. Pridelalo se je pred vojsko 16 milijonov in pol bal po 130 kg. Vendar ta ogromni pridelek bombaža in blaga iz bombaža ni zadostoval za svetovni trg.
Naravni zakladi. Na leto se pridobi na celem svetu: zlata za 3 milijarde kron, železa približno za 6 milijard kron, premoga pa za 13 milijard in pol kron,
Najdragocenejša kokoš na svetu. Najdragocenejša kokoš na svetu je bela čudovita kokoš »Lady Eglantine«, ki se je izlegla dne 15. aprila 1914 na nekem posestvu v deželi Maryland, ki je ena izmed mnogih državic, iz
katerih so sestavljene Združene države. Ta kokoš je v nesenju jajec dosegla svetovni reJ kord, ko je v enem letu iznesla 314 jajec. »Lady Eglantine« je vsled tega postala v krogih perotninarjev svetovnoznana in ogromne svote so ponujali srečnemu lastniku za prepustitev čudovite kokoši. Pri zadnji perotni-narski razstavi v Newyorku je doživela »Lady Eglantine« slavo, ki jo more doživeti le kaka slavna gledališka pevka. V Filadeltiji so pe-rotninarji njej na čast priredili veliko pojedino, pri kateri so proizvajali posebna nalašč''' v ta namen odbrana glasbena dela. Naslednji dan je spremil kokoš na postajo cel oddelek stražnikov na motornih kolesih. V Newyork se je peljala v posebnem vagonu. Ob prihodu v Newyork je bila postaja prenapolnjena radovednih ljudi in fotografov za kino, in v avtomobilu so prepeljali srečno kokoš v razstavo, kjer so jo sprejeli kot častnega gosta. Nič mar.j srečen kakor »Lady Eglantine« je pa njen lastnik, ki zahteva za eno samo jajce te kokoši 150 K in jih tudi res dobi.
Kakšdo starost dosežejo živali in rastline? To vprašanj«; je v vseh časih vzbujalo veliko zanimanje. Vendar so mnogi podatki iz slarejš-h časov o bajno starih živalih in drevesih pač le bajke. Na podlagi zanesljivih opazovanj se je dognalo, da zajci žive do 10 let, potem pa vsled ostarelosti poginejo, pes živi do 15 let, prešič 20, konj redko čez 30, govedo 25 do 30, kamela pa 100 in slon celo 200 let. Med ptiči dosežejo najvišjo starost papige. Da učakajo krokarji prav visoko starost, je znano. Če pa res žive do 200 let, kakor mnogi trdijo, ni gotovo. Med vodnimi ži-valimi najdemo tudi zelo priletne zastopnike. Želva dosežejo 80 do 100 let. Zanesljiva opazovanja so pokazala, da žive krapi do 180 let, Ako se odpelje voda iz kakega starega ribnika, pridejo na dan ti z mahom obrastli junaki, njihova teža. priča o visoki starosti. IV. pa ne velja samo za lenega krapa. Tudi ščuke dosežejo lahko prav lepo starost, kar se da sklepati tudi iz njihove velikosti. V Bo-denskem jezeru so leta 1497. ujeli ščuko, ki je tehtala 350 funtov. Prešiča s toliko težo je vesel vsak kmet! Ta ščuka je imela obroč z napisom: »Jaz sem riba, ki jo jc pred vsemi drugimi vladar sveta Friderik II. dne 5, oktobra 1230. leta lastnoročno izpustil v jezero«. Tolsta riba naj bi po teh podatkih dosegla starost 267 let.
Še veliko višjo starost pa dosežejo rastline. Po računih rastlinoslovca De Kandol-a je verjetno, da doseže mecesen starost 500 let, cedra 800, lipa 1100 in hrast 1500 let. To seveda je le račun. Znani so pa na Angleškem hrasti ki stoje Se danes in ki se omenjajo že. leta 1066. Slavna Soma-cipresa v Lombardiji, ki je 40 metrov visoka in ima 7 metrov in pol v obsegu, je menda stala že ob Kristusovem rojstvu. Leta 1824. so v Ardenih (gorovje, ki sega iz severovzhodne Francoske preko Belgije v Nemčijo) posekali prastar hrast, v čigar otli notranjščini so dobili glinast lonec s samnitskimi novci iz časa okoli 300 let pred Kristusom. Popolnoma zanesljiva ta poročila seveda niso. Gotovo pa je že 1000 let stara vrtnica pn stolni cerkvi v Hildeslicimu na Nemškem, ki je visoka 8 metrov in se razprostira v širino 10 metrov.
Za razvedrilo.
Preveč zahtevanega. Najemnik, ko ogleduje podstrešno sobo: Ampak, slišite, gospodar, v to sobo pa teče, kadar dežuje.« Gospodar jezno: »Kaj vam na misel ne pride? Ali mislite, da vam za teh par grošev najemnine kupim še svilen dežnik po vrhu?
Dobro jo pozna. Žena: »Torej, gospod doktor, kako je z mojim možsm ?■< Zdravnik: »Sedaj potrebuje predvsem miril, in v ta na-" men sem zapisal kot recept nekaj uspavalnih opijevih praškov.« »Kdaj pa naj mu jih'dam?« vpraša skrbna ženka. Njonm? Го je za vas," gospa,« odgovori modri zdravnik.	_
Zato. Tujec ogleduje dunajsko mesto. Prijatelj mu razkazuje in pojasnjuje razne znamenitosti. Ko prideta pred parlament, p te a katerim stoji veličasten vodnjak z velikanskim kipom, vpraša tujec: Kaj pa ta kip po.nc-
42
nja?« »To je Palada Alena, giška boginja pameti.« »A zato stoji zunaj parlamenta!«
Adam in Eva. Bratec, ki ie pojedel že svoje jabolko, reče sestrici: »Dajva se igrati Adama in Evo.« »Adama in Evo — kako to misliš?« Bratec: »Ti me boš zapeljevala, da bi snedel tvoje jabolko, in jaz bi se skušnjavam udal.«
Povračila za po vofni oškodovane.
Glede prošenj, da bi se odstranile žične ovire in kamenje, ki leži od cestnih zgradb po travnikih in njivah, in popravila škoda, ki so jo povzročile zgradbe vojnih železnic, je zaradi enotnega postopanja v takih zadevah c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu prijavilo sledeče:
Po še ne popravljenih bojiščih, posebno v višjih legah, ki jih je brž po vojnih operacijah zapadel sneg, leži še jako veliko dragocenega blaga, katero rešiti je prvo najnujneje delo, Bojišča sama niso še popolnoma natančno pregledana, tudi to delo je zelo nujno z ozirom na zdravstvo. Daleč naokoli leže še razpočni izstrelki in raznesila, ki jih je tudi treba čimprej potrebiti, da se prepreči nadaljna nevarnost pri hoji po prejšnjih bojiščih.
Za vsa ta dela je zlasti, dokler ne bo vojna končana, le malo delavcev in voz na razpolago, in se bodo kraji, ki niso bili neposredno bojno ozemlje, mogli pospraviti šele v poznejšem še ne znanem času s pomočjo vojaških delavcev. Zato glede odpomoči ljudstvo tem Iožje sodeluje, ker nikakršni nevarni razpočni predmeti ne ovirajo dela. Povračila za reči, ki niso potrebne za vojno upravo in se prepuste prebivalstvu, se doženejo in ugotove vselej v kraju samem.
Osebe, ki so imele škodo, naj se ved-ao obrnejo do prvega bližnjega vojaškega postajnega poveljstva, ki bo prošnje, ako jim ne more samo ugoditi, dalje poslalo. Naravnost vojaškemu poveljstvu oddane prve prošnje ne bi pospešile zadeve, ker je pač treba krajevno vojaško oblast seznaniti z zadevo, oziroma jo vprašati. Glede zahtevane odškodnine je pomniti, da gre za popravo vojne škode, in da ni mogoče razločevati, so li povzročila škodo lastna ali sovražnikova dejanja, oziroma lastni ali sovražnikov ogenj. Pojma vojne škode ni tolmačiti v tem smislu, kakor škodo v mirnih časih, ki jo vojaštvo (n, pr. pri manevrih) prizadene civilnemu blagu in jo mora vojaštvo brezpogojno povrniti. Zaradi opustitve in zaravnave cestnih prog naj samoupravne in državne oblasti takoj sporoče z eventualnim vprašanjem ali v dotični prošnji, če nameravajo prc-,vzeti kake poti, ceste in njih objekte, mostove ali ne. Na ta način je opozoriti občine in druge interesente s pripombo, da se je v vseh takih zadevah najprej obrniti 'do krajevnih vojaških oblasti._
LISTNIC i UREDNIŠTVA.
Odgovore na razna vprašanja prinesemo torlhodnjit.________
Sp.v-.jc noče priti, ako nas mučijo bolečine, ako trpimo na preveliki nervoznosti, ako pričnejo vse rine zopet boleti in pri raznem bolestnem trpljenji!. Za take slučaje opozarjamo zopet na Fellerjev, bolečine odpravljajoči, živce pomirjajoči rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa«-iluid. To 'zborno domnčr sredstvo učinkuie r>ri bolečinah
razne vrste izredno blagodejno, pomiri živce in prinaša zaželjeno spanje. Mnogo čez 100.000 za-hvalnih pisem in veliko zdravniških priporočil potrdi visoko vrednost tega dobrega domačega sredstva. 12 steklenic stane povsod samo 14 K 32 v franko. Edino pristne od lekarnarja E V, Feiler, Stubica, Elsa-trg št. 16 (Hrvatsko). Istotam se lahko naroče Fellerjeve, milo odvajalne Rhabarba-ra-kroglicc z zn. »Elsa«-kroglice. One so najpri-jetnejše odvajalno sredstvo sigurnega, neškodljivega učinka in imajo prednost pred drastičnimi, črevesju škodljivimi odvajalnimi sredstvi. 6 škat-ljic stane franko 7 K 37 v. Obe domači sredstvi naj bi bili vedno v hiši. Koliko jih ihti od bolečin, ki jim jih povzročajo kurja očesa, vzamejo nož, ki je v takih slučajih že mnogokrat naplavil nesrečo. Takim čitateljem bi bilo lahko z malim denarjem in hitro pomagati, ako bi naročili za 1 in 2 K Fellerjevcga uničevalca kurjih očes. (ef)
SKRIVALNICA.
m
0шт:с ж шш з j
^фџт sft'f
^"'W /ifrarrv шј liM
«V-v msw iaPt ws» »
ШШт
Kje je kuharica?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, 1 jun. 76, 20, 27, 83, 48. Trst, 29, maja. 2, 58, 31, 79, 32. Gradec, 5. junija: 67, 88. 12. 17, 54. Line, 8, junija: 37. 52. 38, 73. 58.
Nad 1,000.000 v rabi!
Ročno silo jo praktično oroiljo za vsakogar za bivanje usnjenih predmetov, jermenov, vreč, jader, oprem, mehov, plaht, čevljev. — Razproda jalcom popust. Cena kinpl. silu K 5'—. povzotni stroški posoboj. Izvoz žrobljov, varovalecv podplatov iz kovino in usnja.podkvic. eelul. trnkov za čovl jo. čevlj. smole, okov za pod-plato in vojnih podplatov. P. E. Lachmann. Dunaj IX, Muser-gasso 3, odd. 181.
Mmm i firmo,
IliiU,
tmrn IM.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
ÜAyitiralte za „Domol uba"!!
Kupim večjo ||f jg0	g
ZW- z majhnim posestvom	na Dolenjskem,
Bejokranjskem aH Štajerskem proti dobremu plačilu. — Posredovalcem visoko nagrado. — Ponudi"na upravo »Domoljuba« pod štev. 1994,
гжш mlini
za drobljenje in fino mle. tev vseh vrst žita. Eno-jtavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporušni, z izmenjajočimi kolesi iz trde kovine. Cene brez pod-r.lavka z zavojnino: z ...nah-nim kolesom v teži okolu 12 kg 120 K, z ročico v teži okolu 7 kg; 100 K. Odpošilja se z Dunaja proti predplačilu ali po povzetju. Dobe se takoj pri: E. Woltsolin, Dunaj II., ObermiillnerstraBe St. 17.
Zastopriki se iščejo.
B$rm za №90
vseh vrst za nadrobno prodajo. :: 1 zavoj 80 vin.
Pri odjemu: 100 zavojev K 40.-—; 150 zav. K 38.—j 300 zavojev K 36.—; 1000 zavojev K 34,— za 100 zavojev. — Prvovrsten izdelek. Boljše kot vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleke. —• Razpošilja franko po povzetju I, V. HAJDAŠ, BEDEKOVŠČINA, Hrvatsko.
Izplaknitev grla s Fellerievim bolečine tolažečim raztopilnim rastlinskim esenčnim fluidem z zn.
ftflUIIT
olajša
dihame
12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsatrg štev. 16 (Hrvatsko). Če» 100.000 zahvalnih pisem.
Barm m snkno
v zavitkih v vseh vrstah barv z uporabnim navodilom za barvanje vseh vrst sukna, svile in tkanine ponudi tvrdka HOLY & Co., trgovina z materijal-nim blagom na debelo, PRAGA, Karolinin dol, Kralovska tr. 11,
mrson
Našli
originalni
Trgovci, drožisti, konsumna druživa, aprovizaclje, zahtevajte cenik o raznih
®r živilih "Ш
kakor tudi raznem drugem konsumnem blagu pri trgovski agenturi
J. STRECKER, VOLŠPERG, KOROŠKO,
Najboljša posredovalnica, nikaka mešetarska trgovina, direktna dobava od producentov ali velikih ekspoHnih trgovin. — Izborno delujoče podjetje, reelna postrežba
ročni drobilni mlini
s proddrobilnikom, z rogulacijo za fino m'.otje in grobo drobljenje vsakega sadeža z i/.menjljivimi spoei jalno trje-nimi stanovitnimi ml ovni mi ploščami, prekažajo vee druge izdelke. — Ш9 Za vaak milu ee jamöl. "ЧМ1
Model X z za-
mabnjakom, popriiemaloem lijem in ročico, zmelje na uro okoli 25 kg S 160'-
Model IX s polžem (ua* me «to popri jomalca) li.jom in ročico, zme-ljo na uro okoli 20 kg K 120'—«
Model XXX z ročnim - zamahnjalcom brez pol H Jffi ž a, zmelje na uro okoli Ш 15 kg K 05*—.
ННМНВД Poštnine prodto ako ll[))||j|l|jlil U ' ■	J se pošlje denar na-
ШШ^јЦ^ЖР-^ prej (pii povzetju se «aračunapoštnina) po-razpečevalalcft kmefifsklh ntrofev.
GUSTAV TINTNER, Dunaj III.,
Neultnggasse 26/L. Zastopniki se iščejo.
■	flMIlrfl.rf!.. ■■. ft. 1.П	I
Preklic.
Podpisani: Marija Cibašek iz Duplice št, 6 in Marija Brojan iz Šmarce št. 38 tem potom prekli-cujeva neresnične govorice o Jerneju Jereb iz Šmarce št, 6, s katerimi sva mu delali krivico, in se mu lepo zahvaljujeva, da nama je odpustil in od tožbe odstopil. — Š m a r c a, dne 20. maja 1918.
Mana Cibašek, Duplica št. 6, 1968	Marijana Brojan, Šmarca št. 38.
Milnice, fepeljni, slioraice,
čistilniki, sadni mlini, vinske in sadne stiskalnice, čistilne miatilnice ter drugi poljedelski stroji se lahko naročajo ter vzorec ogleda pri
FRANC HITTI
Ljubljana, Martinova cesta 2.
Avtomatima past
;a podgane K 7 50, za miši K 5-30, love brez nadzorstvu do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-kake sledi in se same zopet nasiuvijo. lJast za ščurke „Rapid" vjatne na tisoče ščurkov v eni noči, po K 8-80. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 5 20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zativalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tintner, Dunaj III., Neu-lintj[jassc 26-L.
NA PRODAJ SO
7—12 tednov stari; cena po dogovoru pri lastnici
'шаи.
Suha št. 27, pošta Škoija Loka. 1785
Sl^issixssi
mlini za drobllenle
in mletev vseh vrst žita primerni, se dobe za ceno 57 kron pri tvrdki	• «s
ADOLF OPPENHEIM, MORAV. OSTROVA,
Brückengasse 13.	1711
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4'— porcija za rodbino K 11*—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 1'ftzito nn varstveno znamko „Skaboform" I
Rošni mlin za žito!
Moj izvirni ročni mlin za žito jo
izboron za debelo i n f i-mletov vsakovrstnega žita, jo priprosto pa trpežno izvršen z iz-menjajoo. mlevni-mi ploščami iz trdega matcrijalä in skoro neporušon tudi pri največji porabi. Neobhodno potreben zu vsako gospodinjstvo. Model 4 ž v rti lom za mali obrat to ž a 7 kg K 100--, Model 6 z gonilnim koiosom za vočji obrat) okolvt 13 kg
K 120*—. Razpošilja z Dunaja proti prodplačilu zneska glavno zastopstvo MAX BOHNELf
Dunaj IV. Margaretenstr. 27.

NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12____ 1 zavoj z 10 kg K 23__
Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in iinejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavej 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. koscv K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. M. JÜNKER-ja izvozno podjetje v Zagrebu It. 1.
Petrinjska ulica 3., III., teleion 23-27. _-s_
UP" nihče
naj ne zamudi preskrbeti si, dokler je še v zalogi,
ИГ fearuo
s katero si lahko vsak barva platneno, volneno, svileno blago in tudi sam prebarva staro obleko.
Dobijo se sledeče vrste barve: črna, modra (plava), rujava, siva, rdeča, zelena in lila v zavitkih še po 60 vin. pri tvrdki
Kari issiisiier, Celje
»pri zvoncu«
Za eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve, za eno žensko bluzo najmanj 3 zavitke, za en predpasnik nahnanj 2 zavitka barve.
Izvršujejo se tudi poštna naročila. Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo.	1814
ie m (iiii.li
t. m. hm hm a iim m sinit
(Zavarovalni oddelek)
deželna poslovalnica o Ljubljani Frančeoo nabrežje i
sprejema
ш sede m pode
iz hrastovega fesa
dobro suhe, za okoli 3 hI močne sode
želimo fcispffl
v večjih množinah. — Ponudbe v nemščini se prosijo na tvrdko:
Gebrüder Reisch
Kufstem.
pod najugodnejšimi pogoji.
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII, vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje l/T), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in naši pooblaščeni za■ stopniki.	1915
W Poljedelski stroji in orodje.
Ročni mlini za zdrob in moko!
1.	vrsta 155 K
2.	vrsta 115 K Teža: približno 15 kg
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrsie 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrsiell5 K brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina računi se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo moko! — Stroj se naroča pri tvrdki
1048	D. STUCIN,
Dunaj, XVIII, okraj, Höhnegasse štev. 4. Dopisuje se slovensko
Znamka „Davor"
Itc
Usfeumvljeno S. 1893.
zajemno podporno društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/2, 15 ali 22V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila., Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848 40 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/4% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Dobri brivski in lasestrižni aparati
I. o britev Iz
srebro-jekla K
3'50, 4, S varnostni brivski aparati, ponlkl. K 3, 5; zn. .Perfekt' s 6 rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alase-strižn..
K 11,12 Zamena dovoljena alUlenar nazaj. Pošilja popovzetjnoli predplačilu c, In kr. dvorni založ. IÄN KONRAD, izvozna tvrdkn, Brüx St.1751, Češko.112
lläajl, garje, pege
in drugo kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez dulia, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik ionček K У-50, dvojno-velik lonček K 0- -. Dalje Faratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50.
Obojo so dobiva po povzetju uli predplačilu pri tvrdki
Lekarja M. Kleina
Paralol-Werke, Budapest VII-10. Rözsa lit, 21.
Цш Čudovito šilo za šivanje ie EC4"§©
jfp
Naše Čudovito roCno šilo za Siv inje šiva lako naglo prešivne vbode ko: šivalni slroj. — Največja iznajdba, s katero more vsak sam krpati In šivali usnic, raztrgane Čevlje, konjsko or.rcino, kožuliovino, preproge, pogrinjala za vozove, šotore. klobuCevino, plaSCe zu kolesa. vrcCe, plalno in vsako drugo nioCno blago. Dobrota za rokodelce, krnele in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahka vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. šilu s sukancem, 1 raznimi šivnukami inporabnim navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 50. 6 kosov K 22- Pošilja po povzetju, (na bojišče proti pred plačilu.}	111
M. Svoboda, Dunaj, III/2, lliessyasse 13-404.
Vsakovrstne domaČa semena,
isuhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
--:: PETER LASSNIKA NASL. ::--
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
Izdelovanje in razpošiljalev preizkus, radikalno nčinkujočcjja uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsau dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za Ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—j praäek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20: mazilo za uši pri živini K 1 50; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20: tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
n. a deželne življenjske ln rentne nezgodne in jamstven» zavarovalnice
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tud z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavo'f. Absolutna varnest. Nizko premije.
NliiuRodnri.ini i o >: n 11 /.ji vojno /nvn rov:' i'1
Zavou temulji na vzujoninoeti. — 1'rospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki so sproje-uiriin r»od najugodnejšimi pogoji	183:
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena post polna Martin" to ie dr- p1, Trnköczy-a redilni prašek. „1ШШ1Н Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnino prosto. 5 paketov zadostuje za Ü mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredJ.
Glavna zaloga:
lekarna Trn&öczy
zraven rotovža v Ljubljani. >
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu,
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
ki se hočojo marljivo baviti z raz* pečavanjem dobro idočih in zelo rab. 'j ljenih konzumskih predmetov, naj pošljejo svoje naslove na kemično tovarno Hugou Pollak, Kralj Vinogradi, Jungmannova cesta 33j tovarn, telefon 5455; pisarn, telefon 5495.
Dr„ Iii KSrecelj
primarij javne bolnice U. B. v Gorici biva in sprejema zopet
u lorio
üääica Barzellini St. G
(začetek Korsa) od 10. do 12. ure
i=1
HM
zatiruga z neam. zacezs » Ljubljani
$рге|ша prijave «a
osmo 5ЈД avstrijsko vojno posojilo |
po äsfejsisSfsas^i! pogsjih, tlako da sSasie ssoirciBnalnili K 100.—: g
1. davka prosto 5'|2C|0 amortizacijsko državno posojilo K 91*54.	§
ii. dgvka proste .ТИ» dne i. septembra 1923 odpovedljive državne zakladnice K 95-50. li
Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vojna uprava koncem vojne prodala. Plačalo se bode s tem vojniiti posojilom po podpisni ceni.
Vrednostni papirji avstrijska vojnega posojila s; sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po pGvzetju. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24— 26 — 32— 40'— 00'— 100 Srebrno ure . . po K 70— 90 — 100"— 120 — 200 — Kovinasteverižice po K 2— 3'— 4-— 6'— 10-— Usnjate verižice . po K 160 2'80 480
gjSp" Zlatnina in sretrnina v bogati izberi I "Чр®
Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
I.astna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to------ varna ur v Švici.--—
Svetovna razpošiljalnica
H.SuHner samo o Ljubljani št.l
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.
Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Gostinčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani- Tiskala Katoliška tiskarna.
1 •