JUGOSLAVIJA] rOVARNAfiUNICE IN ALUMINIJA C /N toÄ BORIS KIDRIČ / _______° ŠTEVILKA 2 RLA^Ii KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „, ljtoskä in študijska knjižnica 62250 P T Ü J FEBRUAR 197S trg SVobod9 1 XVII In memoriam V soboto 10. februar- njem marksistične teo-ja je, po hudi in težki rije, da bi bil njegov bolezni, ki je trajala z delež čimvečji. Zaradi večjo ali manjšo moč- tega so ga poslali na jo 5 let, umrl EDVARD robijo v beograjske za-KARDÉLJ — član pore in nato 2 leti v predsedstva SFRJ in CK ZKJ, narodni heroj in junak socialističnega dela. Edvard Kardelj se je rodil v Ljubljani leta 1910 v delavski družini — oče je bil nameščenec socialdemokratske stranke, mati pa delavka v tobačni tovarni v Ljubljani. Študiral je na učiteljišču in se s 16. leti vključil v SKOJ. Zaradi svoje napredne miselnosti je imel težak položaj pri iskanju službe — kljub obljubam, kopici listin in spričeval je ni dobil. 20. letnega so v času zloglasne Obznane takratne Jugoslavije vtaknili v politični zapor, pa čeprav ni nič naredil, napaka za vladajoči režim je bila v tem, da je pel v pevskem društvu SVOBODA. Edvarda Kardelja je težko delo in socialni položaj rudarjev in delavcev vedno bolj spreminjal v revolucionarja — kot učiteljišč-nik je videl največjo moč revolucije v delavskih stavkah, pri čemer pa je že takoj opozarjal na prisotnost OR-JUNE — organizacije jugoslovanskih nacionalistov, ki so zraven režima bili najhujši nasprotniki vsake napredne miselnosti proletariata. Pri organiziranju stavk se je trudil z vso svojo močjo in zna- POŽAREVAC. Za tem je sledila cela kolonija zaporov — Maribor, Glavnjača, Bileča. Nobeno nasilje pa ni moglo zaustaviti ne delav- skih množic ne Edvarda Kardelja. Skupaj z Borisom Kidričem in somišljeniki se je lotil obnove partije na Slovenskem. Že takrat je zelo mnogo pisal — a-naliziral je ideje Mar-ksa, jih primerjal s takratnim stanjem in jih sinteziral v svojih delih. Po letu 1932 so delavske demonstracije zavzele še širši razmah; kot sin kmečkega naroda je javno ali ilegalno sodeloval pri njih. Dve leti pozneje se je tudi prvič srečal s TITOM — na konferenci pokrajinske partije na dvorcu Goričane pri Medvodah. Leto 1937 pomeni prelomnico za takratne slovenske komuniste — EDVARD KARDELJ je s sotovariši komunisti organiziral ustanovni kongres KPS v Čebinah nad Trbovljami. S tem je bila postavljena težka in trnova pot za slovenske komuniste, ki so jo delili s komunisti cele Jugoslavije. Leta 1941 je hitlerjevski škorenj š svojimi hordami zasedel ozemlje Jugoslavije in z najhujšim zastraševanjem civilnega prebivalstva, kar jih je poznal svet, podjarmljeval naše narode. V tem momentu je KPJ na čelu s tovarišem Titom predramila naš proletariat, predramila množice in jih pope- ■ Ijala v odkrit boj s sovražniki. Komunist Bevc je pri tem pomagal ustvarjati in organizirati NOB, z vso svojo mogočnostjo in človečnostjo. V zgodovini NOB je poznan kot najbližji sodelavec tovariša Tita. (Nad. na 2. strani) In memoriam EDVARDU KARDELJU T (Nad. s 1. strani) Po osvoboditvi ima EDVARD KARDELJ izjemen — enkraten delež pri razvoju jugoslovanske družbe. Njegovo osnovno dilo je bilo v prepričanju, da je moč ljudskih množic osnova za revolucionarne spremembe v naši državi. Na vsakem koraku ga srečujemo v prvi vrsti široke generacije graditeljev nove Jugoslavije. Izhajal je iz marksističnih in Leninovih načel, kjer sta mu bila socializem in demokracija kažipota naše socialistične skupnosti. Pripravil in izdal je veliko pisanih del med katerimi zajema najšir- Tita. Z njegovo smrtjo je mednarodno delavsko gibanje izgubilo borca in ideologa iz prvih vrst. Bil je nosilec idej samoupravnega socializma, miru in sožitja med narodi. Zadnjih 10 let je prehitel svoj čas — postavil je kažipote nadaljnjega razvoja naše družbe, kjer sta osnova delegatski sistem naših delovnih ljudi in pluralistični odnosi naše družbe. Brez oddiha je iskal in prejemal nove odločitve, nove vidike. V letih 1971—1974 je neposredno vložil vse .svoje moči v ustavno preobrazbo Jugoslavije v kateri mora postati neposredni proizvajalec lovnih ljudi, omogoča jim, da so pri svojem delu svobodni. Za socializem je najnevarnejše, da stagnira in ne izpopolnjuje perspektive. Jačati moramo položaj delovnega človeka, razširjati njegova kulturna in ostala obzorja Ssl to za nas predstavlja 1. pogoj politične stabilnosti in progresivnosti naše družbe«, so bile njegove velike besede: Redkokdaj se rodi človek velikih, življenjskih in daljnosežnih dejanjW0 Edvard Kardelj je bil tak — bil je borec, revolucionar, znanstvenik, mislec in državnik. Z njegovo fwS H Ullil ■Hi M Mm m Pillili H ■ SÉÉ ■ lisim Častna straža mm m m še področje teoretična graditev naše družite — o vlogi mladine v naši družbi ... iz vsakega izmed njih veje duh revolucionarja -s- -Titove .šole. Pri tem '.je bil dosledni razlagalec -in_ dopolnjevalec_ | politike' predsednika Tita. - Edvarda ■ Kardelja, pozna ves svet —- ■ poznajo- ga revni ih bogati. S Titom je bil soustanovitelj organizacije ■ Združenih nàrodóv in pobornik ustanovitve organizacije neuvrščenih držav. Obiskal je trinoge države sveta, kjer so ga vedno pričakali z najvišjimi državnimi častmi, tako-kot pričakujejo tov. gospodar svojega dela in njegovih rezultatov. Njegova razprava ■SMERI RAZVOJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA , jejvbila sprejeta kot osnova za aktivnost ZKJ v i> pripravah -na XI. kbngres ZKJ. Delo je 'dragoceno vodilo, pomeni dragocen prispe-‘vek k naši nadaljnji 'socialistični graditvi — 'v njem je odgovoril na mnoga vprašanja, ki : so se zastavljala pri ■nas, posebej pa še v .svetu. »Samoupravljanje je najmočnejše orožje de- smrtjo je ZKJ doživela najtežjo izgubo v 60. letih svojega obstoja, delovni ljudje, občani Jugoslavije in sveta pa svojega humanista in ideologa. Delovna soba Edvarda Kardelja v CK ZKS je ostala prazna; globoko v nas je nastala nenadomestljiva praznina, ki jo bomo izpopolnjevali s tem, da se bomo borili za njegove in naše ideale, da ne bomo nikoli klonili tako kot ni klonil on! SLAVA MU Beseda urednika Tudi danes se oglašam z nekaj vrsticami z namenom, da se, kot vedno doslej tudi tokrat pogovorim z vami o nekaterih bistvenih zadevah, ki se predvsem nanašajo na urejanje in izdajanje našega tovarniškega glasila ALUMINIJ. Brez dvoma je vedno dovolj materiala za razpravo, predvsem pa, če bi konkretneje sodelovali predvsem vi bralci in skušali skupaj z nami pripraviti sleherno številko tako, ki bi zadovoljila vse skupaj, tako nas člane uredništva, kot tudi vas bralce na drugi strani. Vsekakor se moram najprej dotakniti aktualne zadeve okrog informiranja o kateri se vse več in vse bolj govori, o čemer je bilo tudi precej slišali na TV oddaji v torek 6. 2. 1979. Poudariti moram takoj, da ne mislim niti najmanj govoriti posebej o oddaji sami, ampak želim ponovno tudi tokrat poudariti bistvene misli in moje že nekdanje predloge v zvezi z informiranjem naših delavcev oziroma nas vseh. Vedno in skoraj v Vsaki številki našega glasila sem se zavzemal za to, da je le dobro informiranje tudi dobro samoupravljanje in dobri medsebojni odnosi v slehernem — pa zato tudi v našem kolektivu. Poudarjal sem, da bi v glasilu morale vsekakor več sodelovati naše strokovne in ostale službe s krajšimi konkretnimi informacijami (pa čeprav je naš »Aluminij) še vedno le mesečnik). Zavzemal sem se vedno in se še danes za čimprejšnjo ustanovitev ali formiranje določenega informacijskega centra in za to potrebne ustrezne službe, ki bi morala temu zahtevnemu problemu vedno posvečati posebno odgovorno pozornost. Nadalje sem se tudi vedno zavzemal za to, da bi tudi naše glasilo postalo štirinajstdnevnik, kar prav gotovo ne bi bilo mnogo dražje od sedanjega mesečnika, bile bi pa informacije mnogo aktivnejše in aktualnejše. Pri tem še vedno vztrajam, vsekakor pa moram povedati nekaj kar je prav tako kako pomembno za sistem informiranja pri nas v TGA. Osebno menim, da informiranost pri nas le ni tako slaba, kot marsikdo misli in povdarja, kajti dobivamo precej informacij preko oglasnih desk in mnogih sestankov ter raznih sej in podobno. Prav tako seveda v nenehnem medsebojnem kontaktu. Vem, dragi bralci in sodelavci, da bo marsikateri med vami dejal da nimam prav, toda ponavljam, da imamo razne sisteme informiranja, da pa je malce drugače, če se za te dovolj ne zanimamo in celo več! Mnogokrat pridejo na oglasne deske različne informacije, ki pa kaj hitro končajo v kakšnem smetnjaku ali podobno, ker pač vsem določena informacija ne u-gaja in ne leži, kot temu pravimo. Ni odveč povedati, da prav z nepotrebnim trganjem raznih obvestil in drugih informacij z oglasnih desk prihaja do tega, da tudi tisti, ki bi rad prebral informacijo tega ne more, saj je enostavno ni več gor. Ko pozneje sliši od drugih za razne take informacije, se razburi, ker logično o tem sam nič ne ve, saj mu je nekdo pred njim le-to strgal in jo vrgel proč. Prav bi namreč bilo, da se vse informacije in obvestila na oglasnih deskah' pustijo, da se lahko delavci z njimi seznanijo. Mnogo raznih informacij veliko število delavcev niti ne pogleda, kar se vidi iz tega da kupi raznih' porpčil ter raznih samoupravnih aktov in pravilnikov in obrazložitev ležijo povsod lè v delavčevi omari ne. Zato se večkrat mnogi tudi poslužujejo tega, da iščejo razne obrazložitve od svojih sodelavcev ali še koga, ko seveda le-te potrjujejo. Tudi na sejah in sestankih- je največkrat bolj tiho, pozneje pa kritike, da ne vedo za kaj so bili prisotni. Več bi trebalo vaših vprašanj tudi preko glasila na razne službe in DPO tei zahtevati pri nejasnostih odgovor. Povdarjam, da nikomur ne očitamo, da odkrito pove svoje mnenje o določenem problemu, vendar prosimo, da zahtevate potrebne informacije, katere morate dobiti, kajti le tako bomo vsi skupaj rešili velik problem, ki je zahteven, odgovoren, vsekakor pa nujen in potreben za boljše samoupravno delo in naše skupno zadovoljstvo! Prosimo tudi za vaša mnenja in stališča, v uredništvu jih bomo veseli! Urednik Na osrednji sloves- ■ nosti ob slovenskem kulturnem prazniku — obletnici največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, so bile podeljene letošnje Prešernove nagra.de. Med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi naš dolgoletni član kolektiva — fotografski imetnik STOJAN KERBLER, dipl. ing. Med 16. nagrajenci iz različnih sfer kulturnih dosežkov je zavzel vidno mesto za pretresljiv fotografski zapis o svetu, ki izginja. Stojana kot človeka, kot delavca vsi poznamo. Ob tej priložnosti pa se bomo pobliže spoznali z njegovim delom fotografa —’ umetnika. Svoje fotografske izdelke je prvič razstavljal leta 1960 — prvo samostojno razstavo pa je imel leta 1964 v dvorani študentskega naselja v Ljubljani. Od začetka pa do danes je razstavljal na 462. domačih razstavah, v 105. krajih Jugoslavije in 517. mednarodnih razstavah v 45. državah, V tej bogati paleti udejstvovanja je prikazal okoli 3000 fotografij, pri čemer je prejel kar 338 nagrad, pri tem 87 na mednarodnih razstavah. Od leta 1970 naprej je najuspešnejši jugoslo--vanski razstavljalec fo-tografij. V zadnjih 2. letih je razstavljal v letu 1977 na 43. razstavah v Jugoslaviji s 198 fotografijami in p rejel 25 nagrad ter razstavljal na 39. mednarodnih razstavah z 81 fotografijami in prejel 9 nagrad. Prve nagrade je prejel v Doboju, Puli, Valjevu, Borovu, štipu, Beogradu, Peči, tretjo nagrado v Dijonu — Francija, nagrado v Virtonu — Belgija, tretjo nagrado v Duisburgu — ZR Nemčija, drugo nagrado v Maglaju in posebno nagra-go z častno diplomo v Puyalup — ZDA. V letu 1978 je razstavljal na 28. razstavah v Jugoslaviji s fotografijami 'in prejel 22 nagrad ter razstavljal na 30. mednarodnih razstavah s 60. fotografijami in prejel 27 nagrad. Prve nagrade je prejel v Zagrebu, Valjevu, Kumano-vu, Omoljiči, Zaječaru, drugo nagrado na 9. Stojan Kerbler mednarodni razstavi Maroka v Rabatu, pohvalo na prvi mednarodni razstavi v Mal-möju in zlato medaljo v Linzu. Po organizacijski plati je član foto kluba Maribor, predsednik foto-kino zveze Slovenije, član umetniške komisije mednarodne organizacije za fotografijo, član društva oblikovalcev Slovenije, kabineta slovenske fotografije v Kranju, mentor fotosekcije DPD Svoboda Ptujg... Za nagrado. Prešernovega sklada ga je predlagalo Društvo oblikovalcev Slovenije; obrazložitev strokovne komisije pa je bila naslednja: »Fotografija Stojana Kerblerja si je zagotovila visoko mesto in veljavo v današnjem času s svojo tehnično čistostjo, izraznostjo, ki je daleč od stereotipnega spogledovanja z všečno romantično meditacijo. Kerblerjev »črni« realizem pogojuje črnobelo izražanje kot namenska struktura. S tem je avtor presegel na videz trenutni reportažno-doku-mentarni zapis in vztraja v skoraj že per-fekcističnem objekti-vizmu tehnične narave in psihološko poglobljene prazidetosti. Prizadetost torej za vsakdan, ki ga Kerbler s posebno skrbjo, v kateri je zaobsežena tudi dovolj interpretativno možna avtorska miselT na zavzetost, prečiščuje, izbira, postavlja v ospredje psihološki portret anonimnega posameznika. V svoji otr-peli zatrtosti in svojevrstno opravičljivi zunanji pasivnosti učinkujejo kot momentalne ostaline in konstante v našem, vizualnem podoživljanju«. Ob prejemu nagrade je Stojan dal naslednjo izjavo: »To je nedvomno najvišje družbeno in kulturno priznanje, ki sem ga prejel, poudarjam -— za svoje nepo- klicno delo. Fotografija mi vzame ogromno prostega časa in ni mi žal za to. Fotografiram samo tisto, kar čutim in poznam. Subjekti mojega dela so ljudje, njihovo življenje, delo, veselje in tudi trpljenje. Vselej se rad vračam v moje rojstne Haloze, kjer je nastal tudi uspešni fotografski ciklus Haložani. K temu bi dodal tudi portrete s Ptujskih ulic in druge cikluse. Prizadevam si, da moje portrete vselej spremlja dano okolje, v katerega oseba ni naključno postavljena, temveč je del njene vsakdanjosti in resničnosti ter sestavina celovitega življenjskega časa, kot je o tem med drugim zapisal Aleksander Bassin: Takšen portret obravnavam s pomočjo »širokega kota« oz. istoim. objektiva«. V svojem osebnem planu za leto 1979 Stojan predvideva: — v mesecu aprilu bo imel samostojno razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, -— v maju bo imel samostojno razstavo tridesetih fotografij v galeriji »Scena« v Osnabrilcku —■ ZR Nemčija, — v počastitev mednarodnega leta otroka in dneva mladosti bo s sodelovanjem kulturne skupnosti, Pokrajinskega muzeja, Skupnosti otroškega varstva, Izobraževalne skupnosti zveze prijateljev mladine, pripravil v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju razstavo z naslovom Naši otroci; ta razstava bo pozneje prenešena še v šole in vrtce ptujske občine, ~ ob občnem zboru Društva zdravnikov Slovenije bo razstavljal svoje »Haloške otroke«, julija bo sodeloval s 15. slikami na mednarodni razstavi fotografij v počastitev 80. obletnice Budimpeštanske-ga fotokluba, kamor so povabili 20 fotografov iz vsega sveta. Trenutno pripravlja fotografije za razstavo v Muzeju moderne u-metnosti v Beogradu, kjer pripravlja razstavo Možnost in vloga fotografije. Prav tako pripravlja fotografije za razstavo v Doboju, kjer razstavlja že 12 let zaporedoma in je pri tem bil kar 9 krat nagrajen, od tega s petimi prvimi nagradami. Vse to je le bežni pogled skozi osebni objektiv fotografskega velikana, odličnika med Člani mednarodne organizacije za fotografsko umetnost (FIAP), Stojana Kerblerja dipl. ing., ki s svojo priza-' devnostjo in velikim odrekovanjem svojega prostega časa za fotografijo, daje izreden pečat svoji osebnosti, prav tako pa v Jugoslaviji in svetu širi ime naše tovarne, naših delovnih ljudi. Eminentnemu fotografu tovarniškega glasila »ALUMINIJ« iskrene čestitke ob podeljenem priznanju, prav tako pa veliko nadaljnjih bogatih uspehov! V. M. le, je osnovno, da v aktivno delo vključimo čim-več naših žensk — delavk s popolno enakopravnostjo na vseh ravneh družbenopolitičnega življenja v delovni organizaciji, kot tudi v krajevni skupnosti. 8. marec pripada zgodovini razrednega boja, pa zato v nobenem primeru ne smemo zmanjševati njegovega zgodovinskega pomena, predvsem še v tem, da bi proslavljanje tega mednarodnega praznika žena, spremenili v nekake malomeščanske manifestacije ali morda celo z razvrednotenjem ženske osebnosti kot delavke in matere. Tako naj bo tudi letošnje praznovanje osmega marca dneva žena nadaljnja stopnica višje k uresničevanju našega družbenega ter političnega sistema v socialistični samoupravni Jugoslaviji. Vsem našim sodelavkam tako na delovnih mestih v tovarni, kot tistim kmečkim ženicam na poljih, kot družinskim materam želimo, da bi jim bil letošnji praznik resnično prelomnica v tem, da se še v večji meri angažiramo za enakopravnost na vseh področjih ter, da bi naj resnično prišla do izraza tista misel, ki pravi, »DA JE LETO VAŽNEJŠE, KOT EN SAM DAN« — Kaj ta misel pove vemo vsi in se tega tudi moramo držati. Vsem resnično prijetno praznovanje in dobro počutje tudi v celem nadaljnjem letu pri njihovem delu! Franc MEŠKO Prav-gotovo ne gre prezreti velikega mednarodnega praznika 8. marca -dneva žena ter temu njihovemu prazniku posvetiti nekaj skromnih vrstic. Seveda se takoj v začetku postavlja vprašanje do kod seže beseda in položaj žensk danes? Na eni strani doživijo žensxe ganljive čestitke in proslave naših malčkov in o-trok iz vrtcev in šol, kako presenečenje v družini in nagelj na delovnem mestu, na drugi strani pa se takoj postavlja vprašanje pravega položaja žensk danes v ' naši socialistični družbi. Čeprav vemo, da je danes mnogo žensk zaposlenih tudi na raznih odgovornih delovnih mestih, pa je žal vse to še zdaleč izredno malo. Mnoge se zaposlijo iz povsem enakih vzrokov in potreb kot moški namreč za vzdrževanje družine in lastnega obstoja, vendar pa kljub temu nimajo povsem enakih možnosti za razvoj svojih ustvarjalnih sposobnosti, čeprav jim je to zajamčeno z ustavo in drugimi zakonskimi uredbami, saj so še tudi v naši družbi marsikje prisotne patriarhalne norme. Nastop cicibanov v Kidričevem Vsekakor je skupna želja vseh nas, predvsem pa žensk samih, da je leto vsekakor važnejše kot en dan — to je dan, ko dajemo ženskam nekako veliko spoštovanje in pozornost, pozneje skozi leto pa skoraj na vse ponovno pozabimo. Danes, v času delegatskega sistema, se je zagotovo že mnogo spremenilo na bolje v smeri večjega angažiranja žensk na različnih odgovornejših položajih, toda temu bo v bodoče potrebno dajati še večjih poudarkov in ženi — materi zagotoviti povsem enake pravice, kot ima tudi dolžnosti. Vključevanje žensk v delo DPO ter samoupravnih organov poteka vse prepočasi, ker še mnogo- Čestitka ob dneva žena kje prevladuje miselnost, da je žena le za dom in družino, kateri se naj posveti po svojem končanem delu. Na današnji stopnji imamo že uvedene TOZD, ki pa marsikje še vedno ne delujejo, kot bi mora- 00000<><><><><>0<><><><><><><><><><>0<><><><><><><><>0c>o<><><><>c<><><><><><><><><><><><>^^ Žene iz naše TOZD Trbovlje B. TOZD PROIZ. ALUM. Z zasedanja sveta SOZD Delavski svet je na svoji prvi izredni seji dne 23. 12. 1978: — potrdil predloženo poslovno informacijo za obdobje januar — september 1978, — določil pripravljeno gradivo kot predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev, ga dal v sprejem delavcem vseh TOZD in delovnih skupnosti v SOZD ter določil rok za sklepanje o sprejemu. Seznanil se je s pripravljenim predlogom obračuna skupnega prihodka po kriterijih sporazuma za obdobje januar p- september in s konkretnim predlogom proračuna glede na obračune, ki so bili v devetih mesecih izvedeni po začasnem sporazumu oz. aneksih. Predlagal je samoupravnim organom v obeh delovnih organizacijah, da predlog proračuna sprejmejo, —- obravnaval predlog razpisne komisije za l-menovanje individualnega poslovodnega organa SOZD in sklenil, da se razpis ponovi, — sklenil, da se sproži postopek za spremem- - bo 40. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, sprejel nekatere ostale sklepe, ki se nanašajo na tekoče delo v SOZD. UNIAL JllMij“ je tribuna Delavcev! Kako saio poslovali ? Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu decebru 1978. Indeks 1978/1977 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČ- NEGA OBSEGA OBRAT Plan Doseženo mesečno kumulat. 78/77 A. GLINICA 1. Izluženo pil november 100 87 102 104 — december 100 83 100 104 2. Kalcinirano november 100 107 103 107 — december 100 93 102 106 B. PROIZVODNJA ALUMINIJA 3. Elektroliza A — november 100 100 100 98 gp§ december 100 100 100 98 4. Elektroliza B — november 100 1Ò2 1Ò0 98 — december 100 100 100 98 5. Anodna masa Sil november 100 95 98 84 —■ december 100 114 99 86 C. PREDELAVA ALUMINIJA — november 100 99 99 100 — december 100 97 99 99 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — XII/1978 Na 1 tono proizvoda Plan In de k s december I-XII 1978 1. GLINICA Al hidrat AI2O3 — boksit 100 102 101 — Na OH 100 72 104 — Para 100 118 100 — El. energija 100 108 96 2. PROIZVODNJA ALUMINIJA Hala A —glinica 100 100 100 — anodna masa 100 100 101 —1 kriolit 1ÓU 124 128 —: Al fluorid 100 93 98 — El. energija 100 101 102 Hala B —• glinica 100 100 100 — anodna masa 100 99 i 100 ^ kriolit 100 67 106 —- Al fluorid 100 76 "8Ö —- El. energija 100 102 103^ Anodna masa Za domačo porabo: —petrolkoks 100 99 100 — katranska smola 100 101 101 — El. energija 100 95 92 Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju 1979. Indeks 1979/1978 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram proizvodnji v istem obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE GA OBSEGA INDEKSI FIZIČNE-V tonah 3. Elektroliza A — januar 4* Elektroliza B 1.733 1.746 1,759 101 102 — januar 5. Anodna masa 2.115 2.164 2.127 98 101 — januar 2.464 .1.783 2.435 137 99 C. TOZD PREDEL. ALUM. — januar E aluminij 250 357 264 74 106 Al formati 1.774 1.534 1.746 114 98 Gnetne zlitine 300 410 291 71 97 Livarske zlitine 1,575 1.565 1.641 105 104 Predzlitine za pr. 80 117 —, :: ' —S* ' ' —■■ za lastno porabo 48 25 40 160 83 Livarna skupaj: 4.027 4.008 3.982 99 99 TOZD Stroš. mesto Program Doseženo Indeks 1978 1979 4 : 3 4:2 1 2 3 4 5 ,■ 6 A. TOZD GLINICA 1. Izluženo ~ januar 10.540 9.922 10.166 102 96 2. Kalcinirano — januar 9.300 10.781 9.499 88 102 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN PROIZVODA NA ENOTO Na 1 tono proizvoda 1 Osnove za Doseženo v Indeks plan 1979 januarju 3:2 2 • : ' 3 4 : 1. TOZD GLINICA Al Hidrat — AbOs —- boksit 2,627 2,514 96 aL Na OH 0,0948 0,09289 98 — Para 3,0419 3,32392 109 — El. energija 334,562 321,958 96 2. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Hala A — glinica 1,920 1,92500 100 — anodna masa 0,580 0,561 97 — kriolit in Al fluorid 0,070 0,0703 100 —■ El. energija 17,856 17,658 99 Hala B — glinica 1,920 1,92005 100 — anodna masa 0,560 0,548 98 kriolit in Al fluorid 0,070 0,0445 64 — El. energija 17,155 17,302 101 Anodna masa t-- petrolkoks 0,671650 0,67146 100 lil katranska smola 0,338015 0,33889 ioo 0- El. energija 145 130 90 TOZD TOVARNA GLINICE Januarja letos smo proizvedli 10.166 ton hidrata, od tega je kalcinirano 9.499 ton. V primerjavi s programom je bila dosežena proizvodnja hidrata izraženega kot AI2O3 manjša za 374 ton oziroma za 4 %. Kalcinirano pa je bilo 199 ton oziroma 2% več kot smo programirali. Razmerje med doseženo proizvodnjo hidrata in proizvodnjo kalcinirane glinice je v tej temeljni organizaciji odvisno od trenutka možnosti prodaje. Tako smo v letošnjem letu proizvedli za 2% več hidrata in za 12°/o manj kalcinirane glinice kot v januarju lani. Poraba najvažnejših surovin — boksita, luga in el, energije je za 2 4% nižja kot je določena v osnovah za plan, poraba pare pa je za 9% višja. Proizvodni rezultati tovarne glinice so v primerjavi z osnovami za TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo januarja proizvedli 1.759 t el. aluminija, kar je ža 26 t ali za 2% več kot je bilo programirano in za 1% več kot je bilo doseženo v preteklem letu. V elektrolizi B pa smo proizvedli 2.127 t oziroma 1% več kot je bilo programirano in za 2% ali 37 t manj kot v preteklem letu. Doseženi normativi so v temeljni organizaciji proizvodnja aluminija enaki ali nekoliko nižji od program miranih, le v elektrolizi B je poraba kriolita in Al flu-orida bistveno nižja kot v osnovah za plan (indeks 64), Proizvodni rezultati te temeljne organizacije so torej takšni kot smo jih načrtovali. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni smo v januarju proizvedli 3.982 ton livar-niških proizvodov, kar je za 45 ton oziroma za 1% manj kot smo programirali, Proizvodni program nekoliko odstopa od programiranega v korist El aluminija in livarskih zlitin. Proizvodnja je tudi v primerjavi s preteklim letom nižja za 26 ton, Ker človek ne živi izolirano, ampak načrtno deluje v organizacijah, se nujno postavlja vprašanje, kaj ima vrednostno prednost — posameznik ali organizacija. Jugoslovanska zvezna ustava, v nasprotju s koncepti državnega socializma ali etatizma v socialističnih državah, daje izrecno prednost človeku kot indi-vidu. Še posebej je to povdarjeno v temeljnih načelih Ustave, ki pravi, da socialistična družbena ureditev temelji »na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, ki jim delo služi izključno za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb...« Če opredelimo motivacijo delavcev za sodelovanje v organizaciji združenega dela, moramo priznati, da ima osebni dohodek še vedno pomen najpomembnejše nagrade oz. povračila, čeprav to ni edino povračilo, ki ga da organizacija delavcu za delovni prispevek. Zraven drugih materialnih ugodnosti, ki jih delavec prejme, je treba kot vzpodbudo oz. »nagrado« upoštevati še: — varnost in perspektivo zaposlitve, — zadovoljstvo zaradi razumevanja s sodelavci, - ugled, osebni status, vpliv, moč, — značilnosti samega dela, -7-; občutka zadovoljstva ob uspešno opravljenem delu, — možnosti posamezniku za izobraževanje, —j možnosti napredovanja na bolj zahtevne in odgovorne delokroge, —'.možnosti glede prostega časa, dopusta, udejstvovanje izven organizacije, — rešitve stanovanjskega problema, bližino stanovanja. .. Pri tem pa motivacija delavca za sodelovanje v določeni organizaciji ni opredeljena z nagradami in spodbudami, ki so povezane z aktivnostmi določene zaposlitve v tej organizaciji, ampak so zanj bistvene tudi možnosti in ugodnosti, ki jih delavec ima oz. lahko dobi v drugih organizacijah, pri individualnem delodajalcu ali z delom z lastnimi sredstvi. »Nagrade« za enako delo (in še bolj za različno delo) niso različne le v g I — Dnevno poročilo Iz livarne različnih organizacijah združenega dela, ampak tudi v tisti organizaciji v različnem času, če se spreminjajo možnosti organizacije za nagrajevanje delavcev (npr. večji ali manjši gospodarski rezultati organizacije, njena rast ali stagnacija, ko-njuktura ali depresija na tržišču, monopolni ali administrativno privilegiran položaj organizacije...). Na drugi strani pa jo elastičen tudi delovni prispevek posameznika organizaciji. Razlikujemo lahko med njegovo motivacijo, da se zaposli in vztraja v določeni organizaciji, med motivacijo, da poizkuša edoseči čim večje delovne rezultate in se izpopolnjevati, da bi napredoval pri delu ter med njegovo motivacijo, da sodeluje pri upravljanju. Večina ljudi ima rajši delo, ki jim zanesljivo omogoča neki normalen u-speh pri delu pri nornaal-nem prizadevanju, nekateri — manjšina — pa i-majo radi tveganje. Poleg možnosti, ki jih ima neki delavec v drugih organizacijah, so pomembne tudi možnosti za napredovanje ali premestitev na druge delokroge v lastni organizaciji. Pomembne so tudi osebne lastnosti delavca, predvsem njegova strokovnost in sposobnost, ki mu omogoča širši krog zaposlitvenih možnosti, njegova osebna mobilnost, (pripravljenost, da se preseli — zlasti, če ni vezan na določen kraj iz družinskih ali premoženjskih razlogov), pa tudi vidnost posameznega delavca, Ki mu omogoča priti v stik z ljudmi in organizacijami, ki mu nudijo drugo zaposlitev. Običajno so starejši delavci in ženske manj mobilne od mlajših moških delavcev. Ljudje z višjo izobrazbo oz. višjim družbenim položajem lažje dobijo druge zaposlitve kakor delavci z nižjo izobrazbo in z nižjim družbenim položajem. Delavci ki so ozko specializirani, težje menjajo delo, kakor ljudje s širšo specializacijo. Delavci, ki so dalj časa za- posleni v eni organizaciji, zlasti če dobivajo dodatek za stalnost ali druge ugodnosti, povezane z delovnim stažem v tej organizaciji, so manj mobilni od delavcev, ki so zaposleni v neki organizaciji krajši čas. Z motivacijskega vidika je vpliv samoupravljanja na organizacijsko ravnotežje (primerjava medsebojnega prispevka delavca in organizacije) majhen. Možnost, da delavec sodeluje na različne načine pri upravljanju organizacije, ima majhno težo pri njegovi motivaciji za sodelovanje v tej organizaciji, kakor kažejo dosedanje raziskave. To se razlaga deloma s tem, da štejemo samoupravljanje k tako imenovanim višjim psihološkim potrebam, ki se aktivirajo šele potem, ko so zadovoljene nižje potrebe (hrana, stanovanje, obleka, potrebe po varnosti zaposlitve, po ugodnih delovnih razmerah...). Glede na doseženi standard pri nas so kot psihološka motivacija za delo pri večini ljudi močnejše nižje potrebe, z višanjem standarda pa lahko pričakujemo, da bo samoupravljanje vedno bolj pomembno. Pomanjkanje samoupravljanja oz. demokratičnih odnosov pa že danes povzroča nezadovoljstvo, ki lahko izbruhne v močne konflikte in zavrne uspešno delo ali celo ogrozi eksistenco organizacije. Pri tem je posebej opazno, da se velik del delavcev zadovolji z institucionalno (zakonsko) uvedenim samoupravljanjem kot garancijo svojih pravic in svobode, niso pa nagnjeni k temu, da bi aktivno sodelovali pri samoupravnem procesu, kar je cilj naše družbe in odnosov v njej. VM „ALUMINIJ” JE TRIBUNA DELAVCEV! Ali bomo tudi ml razmislili o primeru iz Aera? V naši družbi že nekaj let živahno diskutiramo o problematiki minulega dela. O tej temi ie bilo izrečenih in zapisanih že na stotine teorij. O minulem delu se pripravlja celo zakon, ki bo kmalu zagledal luč sveta. Žal pa se doslej v praksi nismo ravno proslavili pri realizaciji idej o minulem delu. Še vedno ostajamo (to velja tudi za našo delovno organizacijo) zgolj pri dodatku za delovno dobo in še to samo za delavce, ki so v delovnem razmerju, medtem ko smo na naše upokojence enostavno pozabili. Razumljivo je, da problematike minulega dela ne - moremo zreducirati samo na dodatek za delovno dobo, in to samo :ia delavce, ki so še v delovnem razmerju. Vendar o tem kdaj drugič. V tem zapisu želim načeti problem, o katerem smo v TGA sicer že razmišljali, vendar le kot posamezniki, ne pa tudi na do 700,00 din pokojnine 700j,01 din pokojnine 800.01 din pokojnine 900.01 din pokojnine 1.000,01 din pokojnine 1.100.01 din pokojnine 1.200.01 din pokojnine 2.200.01 din pokojnine nad 3.200,01 din pokojnine Prejemki iz pokojnine in dodatek ne smejo preseči osebnega dohodka delavca, določenega za dela in naloge, ki jih je upokojenec delal. V DO Aero je trenutno 158 u-pokojencev, od tega jih 128 prejema posebni dodatek k pokojnini.« Primera, kako 'v AERU plačujejo minulo delo svojih bivših delavcev nisem navedel zaradi tega, da bi trdil kako je to najboljši primer osnov in meril za plačilo minulega dela. To prav gotovo ni, kajti v naslednjih obdobjih se bodo izoblikovale sigurno še boljše rešitve. Je pa dokaz visoke socialistične zavesti in morale delavcev v AERU, ki takrat, ko so določali osebne dohodke sebi, niso pozabili na sodelavce, ki jim družba njihovega minulega dela ni v celoti izplačala. Primer navajam zaradi tega, da bi tudi mi v TGA ob sedanjem iska- samoupravnih organih in v organizaciji, ki je za to najbolj pristojna — sindikatu. V letošnji prvi številki priloge »Delavske c-notnosti«, Vzajemnost, smo namreč zasledili naslednji zapis: »V Aero od leta 1973 dalje izplačujejo upokojencem posebne dodatke k pokojnini. Pravico do pokojninskega dodatka imajo vsi upokojenci, ki so bili v delovnem razmerju najmanj 5 let v DO Aero, preden jim je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Upokojeni delavci, ki so po upokojitvi še redno zaposleni ali honorarno, angažirani, te pravice nimajo. Sredstva za dodatek k pokojninam v Aero krijejo iz sklada skupne porabe. Dodatek se izplačuje prvega v mesecu za naprej. Upokojenci pa imajo pravico do dodatka v naslednji višini: 40 % dodatka do 800,00 din 35 % dodatka do 900,00 din 30 % dodatka do 1.000,00 din 26 % dodatka do 1.100,00 din 22 % dodatka do 1.200,00 din 18 % dodatka do 2.200,00 din 15 % dodatka do 3.200,00 din 12 % dodatka 10 % dodatka nju osnov in meril za naše živo in minulo delo, razmišljali o minulem delu tistih, ki so pred nami delali v TGA. Trenutno ima TGA o-krog 360 upokojencev. Povprečje pokojnin naših upokojencev je ca. dinarjev 3.300 (natančnih podatkov o tem žal nimamo) . Po približnem izračunu bi AERO, če bi imela tako število upokojencev kot jih imamo mi, s takimi povprečnimi pokojninami, izplačala za minulo delo na leto cca. 1,425.600 dinarjev. Kaj pa TGA? Ali bi zmogla ta denar? Oziroma, da vprašanje postavimo drugače: ali se zavedamo, da so k dohodku, s katerim gospodarimo, prispevali tudi drugi, ki imajo do svojega deleža najbrž enake pravice kot mi, ki trenutno odločamo o razdelitvi omenjenega dohodka? ! Filip Dolinar Stimulacija - stimulatio - stimulus Naslov, ki zahteva obvladanje latinskega jezika ali vsaj tujke, izgleda da nas je (vsaj nekatere izmed nas) prestrašil. Nekateri so se ustrašili že samih besed, nekateri pa verjetno tudi pomena. Karkoli že, slovenska beseda SPODBUDA ni našla mesta v našem življenju. Pravilnik o delitvi dohodka in OD je narejen in živi, prepričani smo, da je zadoščeno zahtevam zakona o združenem delu, (do novega spora na sodišču združenega dela), čeprav v bistvenem delu pravilnika stimulativnem oz. spodbudnem nagrajevanju nismo naredili ničesar. V času razprav o novem pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in vskladitvi z ZZD je bilo nekaj poisku-sov. da bi istočasno z u-veljavitvijo novega sistema točkovanja in razmeščanja v razrede, razrešili tudi vprašanje spodbudnega nagrajevanja delavcev. Začetni poiskusi sindikata in OZK (več posameznikov kot organizacij) so naleteli ali na gluha ušesa ali na nepremagljivo trdnjavo razlag strokovnih služb. Nekaj mesečno delo raznih komisij ( z , obilico nadur, žolčnih diskusij in borb za boljši start) ni preživelo »revizije« strokovnega tima ali kako se po_ pularneje imenuje kolegija!? Dvotirno delo je končno le dalo neke rezultate v obliki predloga novega pravilnika. »Zakaj dvotirno« — , se bo najbrž vprašal bralec? Zato ker je komisija, kot samoupravni organ, imela svoja stališča do problemov, katere pa je strokovni tim obravnaval po drugem kopitu in stvari gledal iz drugega zornega kota. Verjetno si nekdo izmed bralcev zastavlja vprašanje »čemu naslov stimulacija in uvodne besede o spodbudnem nagrajevanju, kot sestavek zahaja v kronologijo sprejemanje pravilnika o delitvi dohodka? Zakaj se ni nadaljevala misel o razlogih za odklonilna stališča do stimulativnega nagrajevanja? Kakšna je to nepremagljiva trdnjava razlogov strokovnih služb?« Problematika, o kateri pišem je zelo zahtevna in pomembna ter pogojuje osvetlitev vsaj nekaterih dejanj iz obdobja pripravljanja in sprejemanja Pravilnika. Ves uvod, vsa ta »uvertura« je bila potrebna iz dveh razlogov: 1. da sebi in drugim »osvežim« spomin na čas, ko smo sprejemali pravilnik 2. da »osvežim« spomin komisijam za pripravo in sprejemanje 'pravilnika ter strokovnim službam na obljube in navajanje razlogov zakaj ne moremo razpravljati o stimulativnem nagrajevanju. V svojem samoupravnem aktu o delitvi osebnih dohodkov smo sicer vnesli nekatere elemente stimulativnega nagrajevanja. Niso v popolnosti dodelani, vendar so kot osnova (sicer na šibkih nogah) zastavljeni. Obljube strokovnih delavcev, da se bo še v letu 1978 začelo z različnimi testiranji ( po delovnih opravilih, delovnih skupinah) predvidenega stimulativnega nagrajevanja, se niso uresničila. Moje prepričanje v času sprejemanja novega pravilnika, da je na delavca izvršen določen pritisk, da se sprejema pravilnik v predloženi obliki, je sedaj še bolj utrjeno. V svežem spominu so mi' besede: »V kolikor ne sprejmemo pravilnika, grozi nam 60 odst. osebni dohodek.« Spominjam se tudi razlage enega izmed vodilnih delavcev, ki je povedal» »Pravilnik ni mrtva stvar in ni zabetoniran. Vsaki pojav neusklajenosti in nepravilnega vrednotenja delovnega Opravila bo posebej obdelan in pozneje, po samoupravnem organu drugače ocenjen.« Povedano je tudi to, da dva delavca, z enakimi delovnimi opravili ne bosta tudi enako plačana, glede na njihovo prizadevnost. Povedano je dosti. Dosti lepega in obetajoče- ga. Žal ostalo je le na besedah . Mogoče je ravno današnji trenutek tudi pravi trenutek, da spodbudno, ali če hočete stimulativno nagrajevanje, postavimo v. ospredje. Naša delovna organizacija se nahaja v enem izmed najtežjih obdobij v svoji zgodovini. Visoki proizvodni stroški, nova podražitev električne. energije, zastarelost proizvodnih naprav, vse. to neusmiljeno tlači , in duši lahkotno življenje, ki smo ga Ibili vajeni. Prepričanja, da družba le ne bo dovolila stagnacije ali celo propada naše delovne organizacije so zmotna. Predstoji nam trdno in odgovorno delo, da se izvlečemo iz nezainteresiranosti ( v kateri se žal nahajamo), da za- čnemo dosegati rezultate, ki si jih s plani zastavljamo, ali da jih celo presegamo. Odpreti moramo vrata boljšemu delu. Ne bom zapisal, da je zlati ključ za ta vrata ravno stimulativno nagrajevanje, je pa eden izmed poglavitnih dejavnikov.' ■ Spodbuditi delavca k delu je moč na različne načine: z ureditvijo ■ delovnega okolja, z varnostjo pri delovnem opravilu, s pravilno organiziranostjo in razdelitvijo dela, z ureditvijo stanovanjske problematike, socialnih razmer v družini in- ne nazadnje — z nagrajevanjem za opravljeno delo. (Nadaljevanje na 10. str.) Tudi med nami so ljudje, ki vzorno skrbijo za družbeno premoženje Večkrat imamo priložnost prebrati v časopisih, da je ta in ta šofer dobil nagrado za toliko in toliko prevoženih kilometrov, ne da bi bilo treba njegov kamion generalno popraviti; slišimo o rudarjih, ki so nakopali toliko in toliko premoga; skratka ljudje dandanes dosegajo vsemogoče in nemogoče rekorde. Žal pa so ti rekordi še vse prepogosto s tujih njiv, medtem ko domačim, svojim rekorderjem posvečamo vse premalo pozornosti. Včasih se zdi kot, da si ne upamo pomisliti, da so tudi med nami ljudje, ki so s svojim odnosom do dela dosegli omembe vredne dosežke. Prepričani pa smo lahko, da take delavce pri nas imamo, le odkriti jih ne znamo. Ne zmano jim dati pravega priznanja za njihovo delo, zato jih ni več, zato ne beremo. Ne znamo jim da-jih morda sramujemo? Prav gotovo ne! Ali pa je morda na delu naša znana, grda slovenska razvada — zavist? Se morda bojimo, da bomo potem, če bomo več govorili o dobrem delu (na naših sestankih ponavadi samo kritiziramo), tudi sami nor ali več delati? fy&S Dva miljonta kopija na kseroksu No, navrgel sem ne-laj vprašanj, na katera si bo lahko vsak sam lajbolje odgovoril in 5e bodo ti odgovori is-ireni bomo morda v prihodnje v naši delov-ai organizaciji tu in tam tudi koga pohvalili in ne več samo kritizirali. To pa je tudi namen tega prispevka, namreč spodbuditi vse, ki vedo za primere nadpoprečnega dobrega dela, poštenega odnosa do dela in družbenih sredstev, da nam to odkrijejo. Da pokažemo s prstom na tiste, ki si zaslužijo pohvalo in da čimprej omogo- čimo tudi dajanje primernih materialnih spodbud takim sodelavcem. Da ne bi ostal samo pri besedah, bom z imenom navedel enega takih sodelavcev, ki si za «svoj odnos do strojev, s katerimi dela, zasluži vso pohvalo. Gre za JOŽETA HLI-ŠA, ki dela v kopirni-ci kadrovsko splošnega sektorja oziroma za svojevrsten rekord, ki je bil dosežen predvsem po zaslugi tovariša Hli-ša. Na fotokopirnem stroju »RANK XEROX 720«, je bila namreč narejena 12. 2. 1979 dvomilijonska fotokopija. Ta stroj, ki zmore narediti na principu suhega elektro statičnega kopiranja 15 kopij na minuto, je bil kupljen leta 1973. Prvi milijon kopij je bil na stroju narejen do 16. 4. 1974, drugi milijon pa torej v začetku februarja tega leta. Stroj, o katerem je govor so vzdrževali delavci FINOMEHANIKE iz Celja. Zadnjih nekaj mesecev, ko pooblaščeni servis nima več rezervnih delov pa stroj vzdržuje in popravlja izključno tovariš Hliš, ki je tudi že prej opravljal manjša vzdrževalna dela. Stroj je doslej pretežno posluževal tovariš Hliš, delno pa tudi tovariš Topolovec. In še posebna zanimivost: naš stroj je edini te vrste, ki v Sloveniji še dela (vsi drugi bodisi zaradi tega, kèr ni dobiti rezervnih delov ali zaradi iztroše-nosti več ne delajo), zaslužen za to pa je spet tovariš Hliš, ki upa, da bo stroj še dolgo služil svojemu namenu. Filip Dolinar Stimu- lacija- stimuiatio- stimulus (Nadaljevanje z 9. strani) Pristopimo čimprej k stimulativnemu nagrajevanju delavca za izvršeno delo, razločimo slabega od dobrega delavca po vrednotenju njunega dela. Stimulirajmo skupine delavcev, da svoja delovna opravila in naloge izpolnjujejo kvalitetneje, hjtreje, odgovorneje. Ne glede na vizijo razvoja naše demokratične družbe, da sleherni član družbe dobi toliko, kolikor mu je potrebno, za delo, ki ga premore, danes le živimo od osebnega dohodka, ki ga mesečno dobimo. Zato ni čudno, da je vsak izmed nas najobčutljivejši ravno pri osebnem dohodku in da bo pogojenost osebnega dohodka s kvaliteto in količino dela, kot rezultat dela, tudi višji dohodek celotne delovne organizacije. Nehajmo se igrati skrivalnice, lažne sociale in zaščite, (lažnega tovarištva. Recimo svojemu nedelovnemu tovarišu, da ga ne bomo držali v svoji sredini, če ne bo spremenil svojega odnosa do dela in premoženja delovne organizacije. Pomagajmo mu sicer, da dojame bistvo pogojenosti dohodka od njegovega dela; izključimo pa ga iz svojih vrst, če tega noče dojeti; v kolikor meni da je sam sebi zadosti in v kolikor nasprotuje naši stabilizaciji in razvoju. Samo izredno visoka zavest ali stimulativno nagrajevanje lahko da optimalne rezultate in zato protestiram proti sedanjemu stanju in sedanjimi odnosi. Protestiram proti uravnilovki v vseh oblikah, protestiram proti neodgovornemu delu, proti malomarnosti in nezainteresiranosti! Protestiram proti osebnemu dohodku enakemu za kvalitetno in nekvalitetno delo, za več in manj izvršenega dela! Protestiram proti zastoju v razvoju proizvodnih in nagrajevalnjih odnosov! Upam, da bom v vrstah delavcev naše delovne organizacije naletel na enako misleče in da bodo tudi zahtevali ureditev dejanskega plačila po delu, kot prvi korak k novi rasti TGA. Svoje življenje je posvetil sreči človeka Dolgoletna tovariša in soborca Edvard Kardelj je bil po vrnitvi iz dveletne robije leta 1932 z Borisom Kidričem vodilna osebnost pri obnavljanju partijske dejavnosti Vič Narodni heroj Edvard Kardelj — Krištof Tovariš Edvard Kardelj leta 1970 Žalna seja družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov TGA in krajevne skupnosti Kidričevo Komemorativno zborovanje popoldanske in nočne izmene v soboto 10. 2. 1979 ob 22. uri v sanitarni I. Zbori delavcev In Informiranost Beseda INFORMIRANOST je tista o kateri zadnje čase vse več slišimo ne le pri nas v DO ampak tudi marsikje drugje, saj se zavedamo, da je prav informiranost tista, ki lahko v mnogo-čem pripomore k uspešnejšemu poslovanju ter samoupravljanju v TOZD in DO, kot odločanju v KS in občini ter podobno. Že dolgo poznamo zlato pravilo, da brez dobre informiranosti ni dobrega samoupravljanja in odločanja pa je zato tudi potrebno spregovoriti nekaj besed o tem, kako je resnično z informiranostjo pri nas in kje se dobijo najbolj ustrezne ter konkretne informacije prav tako pa tudi kako te informacije sprejemamo in kako jih tudi prenašamo naprej na naše sodelavce in občane. Ne le pri nas ampak tudi vsepovsod v DO ima-jojo zbore delavcev, sestanke sindikalnih skupin, samoupravnih organov. OO ZK, OOS in TKS ter še in še, od katerih lahko pričakujemo in dobimo ustrezne informacije, ki nas zanimajo, če jih takoj ne dobimo pa lahko zahtevamo, da se nam jih v določenem času posreduje. Morda bi že pri tem lahko začeli z nekaterimi ugotovitvami, ki so brez dvoma resnične in bi, kot take lahko dale kakšen povod za razmišljanje o naši informiranosti ter dejstvom, če smo resnično sami storili vse, da bi do pravih informacij tudi prišlo po pravi in določeni poti. Odveč bi bilo naštevati koliko zborov delavcev in sestankov sindikalnih skupin smo že dali skozi tudi v TGA, vprašanje pa je, če smo na le-teh' tudi dosegli tisto kar smo želeli. Nekateri zbori in razni sestanki sindikalnih, skupin so že tudi dokazali, da mnogi delavci raje molčijo ne da bi postavljali vprašanja in zahtevali odgovore na nejasnosti, pozneje pa je seveda halo da je kaj. Ali se vsi tudi zavedamo, da imamo danes vrsto članov tako v DS, kot v OOS in OO ZK ter delegatov na raznih področjih od SO do mnogih SIS ter v KS v raznih komisijah, odborih in svetih. Prav od le-teh, ki smo jih izvolili zato, da zastopajo naša stališča tudi zahtevati odgovore o nji- hovem delu v teh organih, pa da vidimo kje tiči zajec, saj kaj radi brs -kamo ; po tistem grmu kjer ga sploh ni. To samo zato, da bi lahko - za tem skrili našo nezainteresiranost do številnih problemov s katerimi bi se morali odločno spopasti in jeh tudi odpraviti. Samo trditev, da nismo informirani, je še dokaj slabo oprimajoč , argument, da je temu res tako, če v tem nismo vložili vsega svojega vpliva, da take slabosti (če obstojajo) tudi v najkrajšem času odpravimo ne-' glede na koga se to nanaša — seveda realno. ; Vem ze primere, ko sindikalni poverjeniki kaj malo ali skoraj nič né obveščajo svoje člane o delu OOS in TKS, kar v mnogočem velja tudi za člane DS, da o mnogin delegatih raje ne govorim. Ko bomo vsi poiskali vzroke neinformiranosti tudi v teh vrstah, potem bomo kaj drugače gledali na mnoge probleme in na - sam način pra--vega informiranja. Ne zagovarjam tistih, ki bi morali večkrat posredovati določene informacije — saj sem tudi sam zato, da jih mora biti več in povsem razumljive glede na problem na katerega se nanašajo, pa vendar osebno le mislim, da moramo najprej razčistiti v svojih sredinah o katerih sem že prej govoril. Če nam bodo naši delegati v DS TGA, pa v DS TOZD, v OOŠ in OO ZK ter tudi v KS posredovali določene informacije in nas seznanjali : s svojim delom ter problemi s katerimi se srečuje^ jo, da bo v bodoče odpadlo marsikatero godrnjanje ter; ugotavljanje vzrokov neinformiranosti. Jaz še vedno trdim, da smo naj večji krivci za slabo informiranost (v kolikor obstaja) prav mi sami in zato pometimo najprej pred svojim pragom in v svojih neposrednih sredinah — nikakor pa logično ne izvzemam tistih v naših stroškovnih službah, ki : so prav z enako (če ne sè večjo) odgovornostjo dolžni, da pridejo razne informacije čimprej do našega proizvajalca ha delovnih mestih v TOZD DO in SOZD. Dobrodošla pa bodo tudi ostala mnenja in stališča okrog naše ■informiranosti. F. MEŠKO Koliko sklepov bomo sprejeli v letošnjem leto in koliko jih bomo uresničili ? K razmišljanju me je spodbudila glosa izpod peresa avtorja J. K., pod naslovom »Vžiganje«, objavljena v eni izdmed lanskih številk »KOMUNISTA«. Omenjeni zapis se namreč glasi: »— Včasih imam občutek, — je dejal pred dnevi Igor Uršič,.— da v naših osnovnih, včasih pa ter jih izpeljali do konca. To zlasti velja za tiste probleme, ki lahko, če jih opravimo, pospešijo pot za reševanje tudi drugih zadev. — Zagotovo je res, da to pomeni v prenekateri o_ snovni organizaciji eno temeljnih slabosti, ker hočemo na hitro preveč narediti. Resda se naloge Pločevina tudi občinskih organizacijah ZK neprestano vžigamo nove in nove akcije. To je sicer v načelu dobro. Toda če si skorajda vsak dan zadajamo nove, s tem nemalokrat nehote zameglimo tiste med njimi, ki so v določenem trenutku in razmerah pomembnejše. Zato bi bilo dobro, če bi se bolj zavedali, katere so važnejše in jim dali večji poudarek +0+0+0+0+0+0+0+0+0 t * ♦ O ♦ o ♦ o ♦ o ♦ 0 1 0 1 o ♦ o z o ♦ o t s DOPISUJTE „ALUMINIJ” največkrat kar kopičijo, saj za njih prihajajo pobude tako iz vodstev kot okolij, kjer delujemo. Pa vendar nam je že aolgo jasno, da brez posameznih odločnih prodorov ni mogoče vseh prizadevanj postaviti na višjo raven oziroma doseči celovitejšega napredka. Res pa je tudi, da vsak motor, če ga samo vžigamo in vžigamo, premalo pa ga poženemo v tek, ne dela najbolje, saj se zamasti in poleni. Prav zato pa je predvsem nujno, da nam je kot komunistom jasno, katere akcije imajo prednostno vlogo in, ne nazadnje, da si ne nakopljemo na glavo tudi vsega tistega, kar morajo uresničevati tudi drugi.« Nauk, ki ga lahko potegnemo iz citiranega zapisa pa seveda ne velja samo za komuniste, marveč za vse, ki imajo možnost sprejemati kakršnekoli sklepe. Teh je bilo namreč doslej tudi v naši delovni organizaciji sprejetih toliko, da jih v nekaj letih ne bi mogli vseh izvršiti. Zato naj velja: omejimo število sklepov, za tiste, ki jih bomo po tehtnem premisleku sprejeli pa določimo kdo in do kdaj jih mora izvršiti in kakšne sankcije ga bodo doletele, če jih neupravičeno ne bo izvršil kot smo določili. Pri tem pa ne pozabimo na tiste, ki si bodo z vestnim izvrševanjem sklepov zaslužili našo nagrado in pohvalo. Filip Dolinar Rezultat 13 inventivnih predlogov v 39 dneh leta 1979 je vzpodbuden za MID (množična inventivna dejavnost) v primerjavi z letom 1978, ko je bilo v enem letu pripravljenih le 24 predlogov. Število aluminijskih hlebčkov na sliki (posnetek je iz avle TGA) predstavljajo število inventivnih predlogov v posameznem letu Naši inovatorji Avtor inventivnega predloga št. 120 Stanko Vinter ob napravi, na kateri je izvedel tehnično izboljšavo. Foto: Mohorič Izboljšava na peskalnem stroju Delavski svet TOZD vzdrževanje je dne 26. januarja 1979 potrdil tehnično izboljšavo št. 120 avtorja Stanka Vinterja z naslovom »Izboljšava na peskalnem stroju«. Tovariš Stanko Vinter dela v TOZD vzdrževanje že 23 let in je. to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se u-porablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Avtor je spremenil način vpetja zgornjega in ' spodnjega . dela sklopke na peskalnem stroju, tako da je namesto utora na pesto krožnika privaril križ na prirobnico in na spodnjem delu namesto nastavka z izpustom privaril pušo (iz cevi) z utori. S takšnim načinom vpetja zgornje- ga in spodnjega dela sklopke je odpadlo naslednje delo: — struženje pesta krožnikov il§- vrtanje luknje 0 30 mm — izdelava prečnega utora širine 10 mm Poleg omenjenih prednosti je boljši vpri-jem zgornjega in spodnjega dela sklopke ter pri obrabi samega krožnika se to lahko zamenja. Inventivni predlog št. 120 izkazuje letno korist 18.322,53 din, za katero bo avtor prejel po pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih 2.215,43 din. P. B. iznajditeljstvo - iznajditeljstvo - iznajditeljstvo Če pogledamo socialistično definicijo inovacije, da je novo znanje samo tisto znanje, ki j è družbeno koristno (dr. Krešo Puharič), ne moremo mimo dejstva, da se inventivna kreativna vnema posameznikov ne sme prepuščati naključju, temveč mora biti organizirana in vodena. Gospodarstvo bi naj bilo iz lastnega interesa glavni initiator in uporabnik umskega potenciala delovnega človeka, ki je z družbenopolitičnim pogledom, izkušnjami, znanjem in motivacijo tudi dolžan prispevati k večji produktivnosti in rasti gospodarstva. Kako pristopiti k temu problemu? 1. Ko govorimo, da mora biti naš samoupravlja-lec, naš inovator organiziran in voden, je vprašanje, kako to doseči. 2. Postavlja se vprašanje, kako ga organizirati,, o-premiti z znanjem in mu predočiti aktualne probleme, ki jih imamo v: ! — organizaciji, — proizvodnji, — zaščiti okolja itd. 3. Postavlja se vprašanje, kako vzbuditi organizirani MID 4. Kako doseči raven v predlogih in patentih, ki jo dosegajo razvite države, t.j. 15—20 % vseh zaposlenih? 5. Postavlja se vprašanje, kje je meja med delovno dolžnostjo in kje se pričenja inventivna dejavnost. 6. Postavlja se vprašanje stimulacije. 1.1. Iz naslova, da mora biti gospodarstvo oziroma TOZD iz lastnega interesa glavni iniciator in uporabnik umskega potenciala delovnega človeka in da se kreativna vnema posameznikov ne sme prepuščati naključju, temveč mora biti organizirana in vodena, je nujno razumeti, da morajo biti pri kreiranju in organiziranju MID prisotni vodstveni organi in biti soodgovorni nosilci za MID. S tem, da se v DO nastavi služba za MID, še zdaleč ni rešen problem. Problem nastane takrat, ko je potrebno predloge realizirati, jih vklapljati v skupen interes in ustvariti skupno klimo in pogoje za razvoj in napredek DO kot celote. Pred vodstvene in vodilne delavce, kot tudi samoupravne organe se postavljajo zahteve izdelati izdelek, ki bo kvaliteten, konkurenčen na trgu in da s čimmanj Šimi proizvodnimi stroški dosežemo čimvečji dohodek, ki nam omogoča izpopolnjevanje proizvoda, vlaganje v nove raziskave, oplemenjevanje delavca z novim znanjem, novimi idejami in mU zagotoviti soliden zaslužek. 1.2. Da zadostimo tej zahtevi, moramo imeti v inventivnem smislu in v smislu vključevanja množice predstavo O komunikacijah, organizacijski inovacijski dejavnosti in motnjah, ki nastajajo v sistemu. 1.3. Sistem je celovitost urejenih elementov z lastnostmi, da so povezani z odnosi ali pa jih je mogo- če vzpostaviti. Elementi sistema so objekti, stvari, reči, predmeti ali sestavine. Odnosi pa so vezi, povezave, stiki spoji, ki delujejo med elementi. Struktura odnosa je lahko relativno statična ali pa dinamično procesna, ki podaja časovni potek dejavnosti elementa. Proizvodni sistem ima svojo nadgradnjo trga, razvoju delovne organizacije in razvoju znanosti. To so področja inovacijskih podsistemov, kateri omogočajo uspešno razvojno pot in boljši proizvodni proces. Poleg razvoja in zamisli moramo imeti uspešno proizvodnjo, njihovo oblikovanje in sistem oblikovanja tehničnih sistemov. S pomočjo krmilnega sistema na podlagi kontrole in analize stanja podsistemov popravljamo ali dopolnjujemo sistem z inovacijami. 1.4. Motnje v sistemu za MID Strukture, ki ovirajo u- stvarjalnost: — močna specializacija (omejujejo obzorje), — izrazita formalizacija (standardizirani rutinski programi), —. omejen komunikacijski sistem, — centralizacija odločitev (omejuje odločanje na lastno odgovornost), — visoka stopnja kontrole (kontrola ubija voljo do ustvarjalnosti), — stratifikacija (statusno opredeljevanje članov organizacijskega sistema zavira samoiniciativnost) . 2.1. Kako organizirati, informirati in opremiti delavce z znanjem in mu predočiti aktualne probleme, ki jih imamo v: — organizaciji, — proizvodnji, — zaščiti okolja, — varstvu pri delu itd. 2.2. Če hočemo zadostiti tej zahtevi, moramo vedeti, kje se pojavljajo možnosti za MID. Nekaj primerov in sugestij iz prakse v proizvodnem procesu nam kaže, da je z organiziranim pristopom MID možno sodelovati na različnih ravneh. A. Zadovoljstvo delavca — delavec ima občutek doprinosa, — manjši napor, — manj ročnega dela, več strojnega, — večja uspešnost, ' — urejeni pogoji za delo, — manj kopičenja problemov, — primeren OD, — večja varnost. B. Zniževanje stroškov proizvodnje —- večja produktivnost, —- manj delavcev, — manj režije, — odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, — krajši čas izgradnje, — manj nepotrebnega dela, — boljša kontrola kvalitete, B§Hj spremljanjem stroškov, časa in materiala ter uvedba pravočasnih informacij za popravljanje vhodnih informacij, boljša kontrola stroškov. C. Zniževanje ostalih stroškov —* cenejša preskrba materiala, — boljša preglednost in vodenje vzdrževanja (manj izpadov, možnost inovacij na posameznih šibkih točkah strojev, ki so izpostavljeni obrabi, ...), — manj orodij, — boljša kakovost, —•. manj energije. D. Skrajšanje cikla proizvodnje — manj gibanja med oddelki, —'manj gibanja v oddelku. E. Boljše krmiljenje proizvodnega procesa — lažji prevzem, — večja proizvodnja, —i; odrejen tok, — točno napovedan tok, — dobra oskrba delovnih sredstev, — manj nepotrebne dokumentacije. F. Boljša kontrola kakovosti — manj izmeta, — manj obremenitve kontrole, - večja stabilnost kvalitete na trgu, If- manjši stroški kontrole, — večji renome firme, — integriran način kontrole kakovosti. G. Smotrno vlaganje v sistem — sodobnejše proizvodnje, organizacijske metode, —'manj jalovih časov, — manj neizkoriščenega prostora, -—• manj nedokončane proizvodnje, — prilagodljivost bodočim potrebam, — izravnave zmogljivosti, — manj transporta in skladiščenja. Iz primerov vidimo, da je možno vključevati MID; v najrazličnejše strukture. Da bi dosegli čim boljšo povezanost teh struktur, pa moramo vzpostaviti komunikacijsko zvezo. 2.3. Kaj razumemo pod komunikacijsko zvezo Vzemimo proizvodno DO in njeno povezanost med razvojem — pripravo in proizvodnjo. Iz študije, ki jo je naredil Zavod za produktivnost dela v Ljubljani, zasledimo, da je ta povezanost v večini naših DO dokaj pretrgana, iz česar sledi, da so vsi trije, tako razvoj kot priprava in proizvodnja, ubadajo s svojimi problemi ločeno, skratka, ni integracije, ni povezanosti DO in njenih podsistemih medseboj, kaj šele odprtost DO navzven. In tukaj so potrebni ljudje, ki so v stanju spremljati problematiko delovnega procesa, jo posredovati ter s svojim komuniciranjem pripomoči k povezanosti podsistemov. Napredne in vodilne DO v svetu intenzivno gojijo odprtost komuniciranja v sami DO in navzven. S tem se doseže predvsem dvoje: 1. komunikacije med strokovnjaki, delavci medseboj in navzven so najhitrejši vir informacij o tem, kje so problemi, kakšni so ti problemi in kaj je v okolju novega; 2. odpade dupliranje dejavnosti, raznih študij, uvajanje zastarele tehnologije, dograjevanja in izpopolnjevanja tehnologije in strojev z vložki, ki so že zastareli, itd. 2.3.1. V delovni organizaciji bi tako morali narediti analizo, ali sploh obstajajo in kje obstajajo komunikacijske zvezde. V kolikor jin ni, moramo seznaniti vodstvene in sa- (Nadaljevanje na 14. str.) Sistem motiviranja in vzbujanja množice k M I D iznajditeljstvo - iznajditeljstvo - iznajditeljstvo (Nadaljevanje s 13. str.) moupravne organe o pomembnosti teh ljudi. 2.3.2. Kako to- povezavo doseči in kdo bi jo naj povezoval? Menimo, da moramo izhajati iz definicije namena cilja. Gilji so določeni iz okolja, izhajajo pa iz namena (smisla) sistema. N.pr.: postavili smo si cilj, da hočemo narediti toliko in- toliko kamionov, toliko pohištva, toliko ton alu-milija - •. Potemtakem so cilji tudi elementi sistema in se spreminjajo pod vplivom drugih elementov, zato morajo biti opremljeni tako količinsko kot kakovostno. Ker se sistem (vzemimo proizvodni sistem) nahaja v določenem ekonomskem okolju in času, ki je podvržen dinamiki in ekspanziji novih znanj, postopkov, tehnologij, licenc, know-how-a..., je pomembno, da skušamo o tej tehnološki ekspanziji čimbolj slediti in jo prilagajati našim prilikam in potrebam. Tpkaj pa naletimo spet na ljudi, ki izvajajo naloge s pomočjo sredstev in so ključni elementi sistema. Ugotovljeno je, da uporabniki informacij z raziskovalno prakso bolj u-porabljajo zunanji vir informacij kot so: raziskovalne institucije, ÌNDOK centri ipd., kot uporabniki z industrijsko prakso, ki pri iskanju. informacij bolj uporabljajo informacijske vire v delovni organizaciji. Torej strokovnjaki — raziskovalci bolj e. poznaj o vire informacij in načine, kako jih poiskati od strokovnjakov z industrijsko prakso, le-ti poznajo problematiko DO. Naša naloga organizatorjev bi bila 1. da s pomočjo sociogra-ma poiščemo komunikacijske zveze v DO, te ljudi povežemo in jim pomagamo priti do informacij ter na ta način za MID reševati: aktualne probleme v delovnem procesu, 2. povezati strokovnjake DO s strokovnjaki raziskovalnih ali drugih institucij 3.1. Kako vzbuditi organizirano MID? Potem, ko smo s pomočjo sociograma ločili aktivne delavce od pasivnih v vseh strukturah, bi aktivne povezali v inovacijsko skupino, kjer bi se redno seznanjali s problematiko v različnih oddelkih, TOZD, ... Tako bi postali problemi posameznih oddelkov ali TOZD problemi vseh delavcev v DO. Na teh srečanjih (sestankih) bi naj bil obvezno prisoten predstavnik poslovnega organa (posa- mezne TOZD in DO) in član kolegijskega poslovodnega organa. To pa zato, kot smo že uvodoma nakazali, ker je vodilna struktura soodgovorna struktura za napredek celotne delovne organizacije. Od nekaterih delavcev se pričakuje, da bodo indirektno vplivali na pasivne delavce, ki bodo tu- di začeli spremljati problematiko DO. (pasivni delavci so lahko zelo vestni delavci). Ker bi aktivni delavci bili v neposrednem kontaktu z raziskovalnim razvojnim oddelkom preko komunikacijske zvezde, pričakujemo, da MID ne bo več samoiniciativna, ampak bo postala organizirana usmerjena dejavnost. 4.1. Kako dvigniti število predlogov in patentov? Število predlogov in patentov ye v naših DO v povprečju 0,8% vseh zaposlenih, v razvitem svetu se ta udeležba giblje med 15 — 20 % vseh zaposlenih. Število bi lahko povečali z: — tesno povezavo med razvojem in raziskavo s proizvodnjo; predlogi iz proizvodnje bi se morali v razvoju (R + R) hitro reševati in čimprej realizirati, — vzpostaviti informacijsko bazo, —' primerna propaganda, — primerno obveščanje, — primerna stimulacija, — zakonska regulativa, — primeren samoupravni sporazum. 5.1. Kje je meja med delovno dolžnostjo in kje se pričenja inventivna dejavnost? Ta problem je specifičen za vsako delovno organizacijo posebej in ga mora DO z opisom delov- nih opravil in delovnih nalog določiti za posameznika. Brez te razmejitve ne moremo računati z u-deležbo posameznikov in množice radi nesoglasij in razprtij in raznih dokazovanj kot: »Saj je to tvoja delovna dolžnost« ipd. To velja tako za profesionalne inovatorje kot za MID. Posledica teh razprtij je, da se večina ljudi raje po- tegne vase in postanejo a-patični v inventivnem smislu. Zato je potrebno za kreativno dejavnost posameznikov limitirati delokrog oz. opis njegovih delovnih nalog in opravil. Čimbolj vestno in točno bodo ti opisi narejeni, tem manj možnosti bo za nesoglasja pri predlogih iz naslova MID oziroma izplačevanja stimulacije. 6.1. Stimulacija Študije kažejo, da stimulacija v denarnem smislu ne pomeni edino zadovoljstvo posameznika ali množice. Različni ljudje pričakujejo stimulacijo v različnih oblikah, in sicer: — denarna nagrada, — napredovanje v službi, Ul pohvala itd. Zato je važno, razdeliti ljudi in upoštevati njihovo specifičnost. Stimulacija v denarnem smislu ni glavna ovira, da smo pri MID tako neučinkoviti. Mnogi vidijo v tem rešitev. Mislimo, da je rešitev drugje. Ko bo MID zaživel v vseh strukturah in ko se bomo zavedali, da z novim znanjem in izkušnjami lahko vsi pripomoremo k večji storilnosti, stabilnosti in rasti DO in da bomo lahko učinke na podlagi novega, našega znanja, prikazovali po stroškovnih mestih, tudi stimulacija v denarnem smislu za posameznika kot skupino ne bo smel biti več problem. REZIME Kakšen cilj smo si postavili v Ekonomskem centru Maribor? Pričakujemo, da bi v tej prvi fazi sistemskega pristopa s sociološko-motivacijskega vidika MID dosegli: 1. vzpostavitev komunikacijske zvezde med razvojem — pripravo — proizvodnjo in vodstvom; 2. s pomočjo sociograma ločili aktivne in pasiv- ne delavce. Aktivne povezali v komunikacijsko skupino, preko katere bi se intenzivno prenašale informacije o problemih, možnostih izboljšav ipd. 3. izpostavili informacijsko bazo znanja, obveščanja, propagiranja itd. Raziskovalec Ekonomskega centra Maribor Ernest Sagadin KADROVSKE VESTI DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V MESECU JANUARJU 1979 V TOZD tovarna glinice: Avgust Kiseljak in Alojz Lah V TOZD proizvodnja aluminija: Ignac Matjašič, Stanko Mesareč, Drago šva-gan in Milan Belšak V TOZD predelava aluminija: Franc Mlinarič, Stanislav Rožman, Josip Vučkovič, Edvard Knaus, Milan Lubej, Franc Žinko, Stanko Pukšič in Julijana Mesarič V TOZD vzdrževanje: Martin Petrovič, Rudolf Korošec, Janez Bezjak, Tomo Ozimek in Franc Kosec V TOZD promet: Franc Pišek, Vincenc Maroh in Jože Slana V TOZD kontrola kvalitete: Friderik Kmetec V TOZD livarna Trbovlje: Dakič Djuro, Vlado Spende, Ljubomir Tajič, Mujesira Hokič in Milan Slanšek V DS skupnih služb: Jakob Bratec, Jože Koletnik, Božidar Premužič, Anton Lah, Franc Ceti, Tomislav Miličevič in Viktor Vogrinec. Med zgoraj navedenimi delavci je tudi 21 delovnih invalidov, ki so vrnili iz LES-a Ptuj. DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V MESECU JANUARJU 1979 Iz TOZD predelava aluminija: Ivan Primožič Iz TOZD vzdrževanje: Franc Žohar, Anton Zupanc, Stanko Zupanič, Stanko Pal, Jože Kokot in Tomo Horvat Iz TOZD kontrola kvalitete: Daniel Golob Iz TOZD livarna Trbovlje: Milan Zmrzljak, Petar Stevanovič, Silvo Lipičnik, Marija Vresk, Dragica Petek in Alojz Prosenc Iz DS skupnih služb: Oto Čelofiga Na odsluženje kadrovskega roka so odšli: Dragoslav Rudolf iz TOZD proizvodnja aluminija, Jože Prevolšek in Janez Silak iz TOZD predelava aluminija, Stanislav Šegula, Stanislav Rihtarič in Anton Frelih iz TOZD vzdrževanje, Ciril Majcen iz TOZD promet in Alojz Zorec iz TOZD tovarna glinice. Mnenje o vključevanju prestili sobot v dopust Pri filtra Glede na to, da pri izvajanju določbe pravilnika o delovnih razmerjih, ki zavezuje štetje prostih sobot v dopust, prihaja do številnih vprašanj, po-; sređujemo o tem problemu naše mnenje. Predzadnji odstavek 90. člena Pravilnika o delovnih razmerjih DSSS (enaka določba je tudi v pravilnikih TOŽĐ), se glasi: »V odsotnosti od dela zaradi osebnih okoliščin se obvezno vštevajo tudi proste sobote«. Ta določba v naših pravilnikih ó delovnih razmerjih, ima OSnovo v 3. odstavku 63. člena zakona o delovnih razmerjih (uradni list SRS št. 24/77), ki glasi: »Če je vpeljan pet dnevni delovni teden, Se šteje dan, za katerega je ta teden daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan«. Citirana določba se torej ne nanaša samo. na letni dopust, pri katerem smo jo že vsa leta, odkar imamo pet dnevni delovni teden, upoštevali (skozi preračunavanje dopusta), marveč tudi za druge odsotnosti. Taka odsotnost pa je tudi izredni dopust (odsotnost zaradi osebnih o-koliščin). Pri izrednem dopustu pa se pojavlja še ena posebnost, ta pa je, da je tak dopust strogo namenski. To pomeni, da je delavcu omogočena izvedba kake stvari, ki bi mu bila onemogočena, če bi moral delati. Ker je odsotnost namenska, pripada delavcu le za tisti dan ali za dni, ko Se je dogodek, zaradi katerega je bil odsoten, zgodil. Če se omenjeni dogodek, zaradi katerega pripada delavcu izredni dopust zgodi na prosto soboto, mu izredni dopust seveda ne pripada, Saj mu delo v temeljni organizaciji takrat ne preprečuje, da bi mogel o-praviti svoje zasebne opravke. Določba predzadnjega odstavka 90. člena pravilnika o delovnih razmerjih DSSS je torej v skla- Iz livarne du z zakonom, pa tudi z raznimi komentarji zakona in sodno prakso. Tako se na primer komentar k 91. členu zakona o delovnih razmerjih (Zakona o delovnih razmerjih s komentarjem, ČGP DELO, Ljubljana 1978) v 5. točki na strani 226, glasi: »letni dopust je določen z delovnimi dnevi. Ne glede na to ali je v OZD uveden pet dnevni delovni teden ali pa je ostal šest dnevni delovni teden, se štejejo glede na določbo četrtega odstavka 63. člena ZDR vsi dnevi, razen nedelj kot delovni dnevi, oziroma pri določitvi števila delovnih dni za dopust treba vštevati tudi sobote, ne glede na to, ali se ob sobotah dela ali ne...« Na naslednji strani istega komentarja (227) . pa najdemo tudi odločbo Ustavnega sodišča Jugoslavije (U št. 241/71), ki se glasi: »V število dni letnega dopusta delavcev, ki delajo v delovni organizaciji s pet dnevnim delovnim tednom se vračunavajo tudi sobote, ne glede na to, ali se v tej delovni organizaciji na posamezne sobote dela ali ne«. Sezona za varnost pri delu je vedno! Taka zakonska določba je seveda lahko za nekatere delavce krivična. Tai ko bp-tisti, ki se bo npr. poročil na »delovno soboto« imel ta dan dejansko izredni dopust, medtem ko bo izredni dopust drugega, ki se bo poročil na »prosto soboto«, samo nar videžen, saj ta dan tako ali tako ne bi delal. Vendar se temu nè dà pomagati, tako pač določa zakon! Seveda.se da navedena zakonska določba tudi izv koriščati (kot pač vsak zakon), tako da ha priv mer delavec zahteva štu-. dijski ali kak drug izredni dopust med tednom. Vendar je za izkoriščanje le malo možnosti-, saj je večina stvari, za katere se lahko odobri izredni dopust, neodvisnih od človekove volje. ' " ’ Rigoroznost zakona glede izrednega dopusta je razumljiva, saj ta- dopust nikakor ni namenjen rekreaciji delavčev, namreg jim le omogoča, da oprav; vijo določene stvari, ki jih sicer' zaradi delovne obveznosti. ne bi; mogli .opraviti., - v Mnenja ' smo,- dà mora. delavec, ki meni, da je upravičen. do " odsotnosti zaradi osebnih okoliščin (izrednega plačanega dof pusta), pismeno zaprositi odbor za kodrovsko sploš-' nè zadéve za odobritev take odsotnosti, in priložiti dokazila oz. se obvezati v' kakšnem roku bo ta do--kazila predložil. Naj za konec omenimo še zahtevo zakonodajalca, da sme odobriti izredni dopust samo organ, ki je pristojen za odločanje o posamičnih pravicah delavcev. Nikakor ni dopustno, da bi ta orgafl (odbor ža kadrovsko splošne zadeve). pooblastil direktorja TOZD za odobravanje izrednih dopustov. Direktor TOZD sicer lahko v smislu. 185. člena ZDR odobri y nujnih primerih izredni dopust, vendar mora to svojo odločitev . najkasneje v 7. dneh predložiti v presojo odboru za kadrovsko. splošne zadeve. Vodja službe samoupravnih in pravnih del: '. Anton Kozoderc * -. Direktor KSS: Fili|). Dolinar, - - dipl. soc. <><>oc<><>oo<>o<><>oo okxxx>ooock>ckx><><>ooo<>oo<><><> <>0CKX><><>^0000000000<>0<>XXX>0 o 9 Pohorje, zibelka naše revolucije Včasih pravimo, da so naši gozdovi en sam pomnik narodnoosvobodilnega boja, boja za našo osvoboditev. Partizansko orožje je sicer utihnilo že pred skorajda 38. leti. Med nami pe je ostal revolucionaren nemir, nemir, ko se vse bolj pogosto spominjamo na vse žrtve zadnje vojne, ko so sredi vedno šumečih in tajinstvenih gozdov, na bojnih poljanah, mestnih ulicah, taboriščih padale žrtve za našo svobodo, za naš današnji čas. Kot že vsa leta doslej, so se občani Slovenske Bistrice, Ruš in od drugod, tudi letos ob 36 obletnici zadnjega boja legendarnega Pohorskega bataljona spomnili na veliko tragedijo, ki se je 8. januarja, leta 1943 odigrala pri Treh žebljih nad Osankarico, kjer je v neenakem in težkem boju padel cel bataljon. Padlo je kar 69 borcev in bork. Njih kri je beli sneg spremenila v rdečega. Trupla borcev so nemo obležala. Okupator pa kljub tej svoji zmagi nad slovenskimi domoljubi ni zatrl težnje po odporu, po svobodi. Padle junake so zamenjali drugi, ki so tako maščevali svoje domoljube. Tako so na obletnico smrti prišli na Pohorje, na Osankarico številni svojci padlih, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, naše armade. Med drugim je prišel na Pohorje tudi e- Tudi naši delavci in planinci so se udeležili proslave na Osankarici. den znanih pohorskih partizanov Franc Poglajen - Kranjc. Tu smo srečali tudi Mitja Ur iška, sina dveh partizanov, Jožefe in Jožeta Uriska, ki sta padla, ko je njemu bilo šele dobro leto dni življenja. Ostal je brez staršev. Pozna jih danes le po obledelih fotografijah. Tu smo srečah Valterja Šušteršiča iz Ljubljane, ko je prižigal sveče na osamljenih spomenikih, pomnikih ter se spo- minjal brata njegove žene, Daneta Jeza, ki je kot vsi drugi, padel v tem boju za lepšo bodočnost nas vseh, v prepričanju, da bo zmagala pravica nad krutostjo. Na spominski svečanosti je pred spomenikom legendarnega in herojskega Pohorskega bataljona spregovoril Anton Kolenko, predsednik OO ZZB NOV Slovenska Bistrica, ki je orisal pomen in vso Na Osankarici, sredi vedno zasneženega Pohorja je vedno živahno. Od tu dalje vodi skozi tisočletne gozdove tja do Treh žebljev dobro uhojena pot, ki slehernega obiskovalca pripelje k spominskim obeležjem, tja, kjer je v neenaki borbi izkrvavelo kar 69 bork in borcev tragedijo borcev, ki so padli braneč svobodo. Za tem so številni predstavniki družbeno političnih organizacij kot tudi delegacije iz pobratenih občin iz Svetozareva, Bosanske Dubice in čičeva položili na osrednji spomenik venec in cvetje, številni svojci padlih, pripadniki mladih pa so obšli obeležja ter v spomin padlim prižigali sveče, ki so potem še pozno v noč osvetljevale kraj tragedije. Naj zapišemo, da je v lanskem letu kraj, kjer je izkrvavel Pohorski bataljon, med drugim tudi Alfonz Šarh s svojimi tremi sinovi, ki so bili stari od 13 do 17 let, obiskalo kar nekaj več kot 70.000 ljudi iz raznih krajev naše domovine. Prednjačijo seveda mladi, ki jih sem pripeljejo učitelji zgodovine. Tu ob spomeniku zaprisegajo mladi vojaki (regruti) in skorajda ne mine dan, da sem na Osankarico ne bi prišla skupina ljudi, vsi v želji, da se poklonijo žrtvam za svobodo. Kot smo zvedeli, nameravajo na Osankarici, kjer je sicer tudi svojevrsten muzej o prikazu borb na Pohorju, tega še razširiti, na kraju zadnjega boja pa ponovno zgraditi zemljanke, takšne, kot so Foto: K Zorec si jih zgradili borci prvega Pohorskega bataljona z namenom, da sredi tajinstvenih a vedno šumečih gozdov preživijo zimo ter se od tu odpravljajo na akcije. Zavzemajo se, da bi naj Osankarica postala res pojem revolucije, borb za svobodo kot je recimo Kozara, Sutjeska. Borci Pohorskega bataljona so brez dvoma dokazali, kako se je treba boriti za prostor pod soncem. Raje so umrli junaške smrti kot da bi se predali sovražniku. Prav gotovo ne zato, da bi o njih pisala zgodovina ampak zato, ker so ljubili svojo zemljo, svojo domovino, svoj narod. Prav zato se danes mnogi obiskovalci tega sporni nskega kraj a, kraja žrtev sprašujejo, kako so ti junaki zmogli takšno junaštvo? To bo verjetno o-stalo večno nepojmljivo, najsvetlejše poglavje v naši novejši zgodovini, zgodovini narodnega prebujanja in revolucije. Borci za svobodo ali kot smo jih imenovali, partizani, so tedaj bili vzor odločnosti, hrabrosti in predvsem tovarištva a danes so žal prav te vrednote odnosov med ljudmi iz vojnih dni pri mnogih že precej o-bledele. FRANJO HOVNIK ck>oo<><>oo<><><><><><><><^^ Ena od investicijskih naložb, ki bo zmanjšala transportne stroške v strukturi stroškov in omogočila realizacijo določil prometne politike, je pravgotovo naložba v industrijske tire in neposredno nanje vezane naprave železniških prevoz- Emona, sušilnica Ljutomer Potrošnik, sklad. Beltinci Stavbar, gradb. Beltinci Ind. cona Murska Sobota Avtoradgona, Gor. Radgona Elrad, Gor. Radgona Ostali Skupaj Iz gornjega izhaja, da je naša TS po dolžini proge s 16,3 km na četrtem mestu med enajstimi TS kolikor jih imamo vključenih v Samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije. Skupne naložbe so ocenjene na 1.600 mio din. Investicijski in tehnični elaborati so že izdelani, izgradnja industrijskih tirov pa bo končana do leta 1985. Do leta 1980 bo predvidoma realizirano od celote 39 odst. predvidenih projektov v predračunski vrednosti 630 mio din, v letih do 1985 pa še ostalih 61 odst. projektov v skupni vrednosti 970 mio din. Takoj se postavlja seveda vprašanje kako je predvidena konstrukcija financiranja in pod kakšnimi kreditnimi pogoji. V 1. in 2. fazi sredstva uporabnikov 40 odst.,' sredstva ŽG lastna 20 od- st. in bančna 40 odst. ŽG Ljubljana bo zagotovila del lastne udeležbe z najetjem investicijskega bančnega posojila, ki naj bi ga zagotovila Ljubljanska banka pod naslednjimi kreditnimi pogoji: — odplačilna doba 10 — 12 let — obrestna mera 6 odst. — koriščenje kredita 1979 — 1985 Z namenom, da se bodo sredstva za nove naložbe na področju industrijskih tirov kontinuirano zagotavljala in racionalno ko- nih storitev, kot so nakladalne rampe, naprave, ki omogočajo neposredno natovarjanje vagonov itd. Do sedaj so na našem področju, t. j. temeljni skupnosti prometnega središča Murska Sobota evidentirane naslednje potrebe: m industr. tira mio din 450 40,0 1.500 15,0 2.000 20,0 6.000 50,0 550 5,5 2.800 25,0 3.000 20,1 16.300 175,6 ristila, bo ta politika v celoti zaupana temeljni SIS za železniški in luški promet, z neposrednimi koristniki pa bo ŽG vzpostavilo dohodkovne odnose po načelih in določilih Zakona o združenem delu s sklenitvijo samoupravnih sporazumov. Naslednje pomembno vprašanje je kakšen bo globalni ekonomski učinek: — izgradnja novih industrijskih tirov bo vsestransko učinkovita, — najbolj neposrednih gospodarskih učinkov bo deležno ŽG Ljubljana, ki bo s tem povečala težo prepeljanega blaga za 4,6 mio ton ali 23 odst., — adekvatno se bo povečal transportni dohodek za 320 mio din, kar predstavlja 20 odst. sredstev nadomestil s strani SIS za žel. in luški promet. Dalje bodo dodatni industrijski tiri zagotavljali ŽG Ljubljana tudi posredne efekte: -r- zvišana bo potovalna hitrost v prevozu blaga. — skrajšan bo čas zadrževanja tovornih voz v začetno končnih operacijah, — znižan bo koeficient praznega teka tovornih voz, — zvišana bo povprečna izkoriščenost voz, —■ časovno bo skrajšan obtok tovornih voz. Kakšne pa bodo koristi uporabnikov? Pri komitentih se bodo ekonomski učinki odražali predvsem pri zmanjšanju transportnih stroškov, zmanjšanje zalog v lastnih skladiščih in kontinuirani proizvodnji, katero zagotavlja masovni in rejdni prevoz po železnici. Temelj prometne politike pa je prav v smotrnejši delitvi dela med posameznimi prometnimi panogami po načelih družbene uspešnosti, predvsem na področju tovornega prometa. Železniški prevoz pa je prav tisti, ki zagotavlja v primerjavi s cestnim prometom splošne družbene koristi, med katere sodijo: —--varstvo okolja, — uporaba domače energije in s tem pozitiven vpliv na plačilno bilanco, — štirikrat manjša poraba energije za eno tono prepeljanega blaga kot v cestnem prometu, -r- zagotavlja rednost preskrbe pri proizvajalcih in pri potrošnikih ne glede na klimatske ali ostale geografske pogoje. Naslednje bistveno vprašanje za našo TS je remontiranje železniške proge na relaciji Pragersko—Ormož. Opravljen je bil remont 6 km proge od Središča do Ormoža. Remont proge obsega urejevanje zgornjega in spodnjega ustroja, pragov in tirnic. Remont železniške proge stane cca 4 mio din na km, izgradnja industrijskega tira pa cca 10 mio din na km. ŽG Ljubljana je v letu 1978 investirala vsega cca 1,5 milijarde din. V letošnjem letu bo začelo delo na remontu proge Pragersko— Ormož, t. j. na 20-tonski osni pritisk, kar pa je tudi začetek del 1. faze na elektrifikacije proge do Ormoža. S strani nekaterih krajevnih skupnosti je bilo postavljeno vprašanje signalnovarnostnih naprav, tako konkretno delegatsko vprašanje KS Dornave za ureditev nezavarovanega prehoda čez železniško progo na cesti Ptuj—Dornava, t. j. za postavitev avtomatskih zapornic in ustrezne signalizacije. Ta zahtevek je bil postavljen na osnovi znane varnostne ocene tega prehoda, ker se je že pripetilo na tem pre- hodu več nesreč zlasti v slabih klimatskih razmerah. Da bi mogli zadovoljivo reševati, četudi postopno zaradi manjkajočih sredstev, takšno in drugo problematiko, smo se dogovorili na predsedstvu TS, da bomo na Skupščinah občin že v februarju in marcu organizirali razgovore s predstavniki občinskih skupščin, KS in uporabnikov, kjer bi želeli slišati njihove pripombe in probleme ter priporočila, ker jih sami najbolj poznajo, nakar bi to vključili v realizacijo programov TS, v republiško Skupnost SIS in ŽG Ljubljana. Vprašanje voznih redov in prilagojevanje tem potrebam delavcev in krajanov, n. pr. konkretno delavcem TGA, ker številčno nismo nepomembni, je pravgotovo potrebno obdelati, vendar vselej dovolj pravočasno, ker so vozni redi kompleksna zadeva in se pripravljajo dalj časa. ŽG bo pravgotovo prilagodila, kjer bo le mogoče, vozni red tako, da bo najbolj odgovarjal uporabnikom, saj takšen je edini namen in ekonomsko upravičen. Dalje je še ostalo odprto vprašanje povezave preko naše proge z Madžarsko in definiranje statusa proge Ljutomer Gornja Radgona, ki ima še vedno (po ukinitvi redne proge) značaj pogodbene proge.. Prenatrpanost nekaterih potniških vlakov, zlasti vlaka »Mura« iz Murske Sobote v Ljubljano ob ponedeljkih je tako aktualno, da bo potrebno uvesti dodatne kapacitete. Dosedanje število sedežev, zlasti od Ptuja dalje, ne zadošča. Predlogi so za uvedbo poslovnega vlaka po nekaj višji tarifi. V ta namen bi bilo mogoče vključiti renovirane vozove Mercedes, kjer bo preurejeno vzmetenje, notranja oprema, klima naprava itd. Vprašljiva je pa še tarifa in zasedenost, s tem pa ekonomska upravičenost take garniture. Vemo namreč, da so cene tiste, ki vplivajo na število potnikov, ne gre pa pri tem tudi zanemariti udobja in dobrih zvez ter hitrost. Smo pa tako pred skorajšnjim zvišanjem cen tako v potniškem in tudi v blagovnem prometu. Sedanje stanje v prihodku notranjega potniškega prometa pa je še vedno zgodovinska posledica nekoč postavljenega razmerja cen med potniškim in blagovnim prometom, kjer c.o bili vključeni v cenah potniškega prometa tudi socialni razlogi. Tradicija se bo še nadaljevala, da se bo notranji potniški promet napajal dodatno iz prihodkov blagovnega prometa, kar seveda ni logično, je pa resnično. V članku sem se dotaknil le nekaj tematike iz programa dela TS, ki je aktualna za delavce v prometu in za nas uporabnike. Nova cena za blagovni promet, ki pa je že v krojenju pri Zveznem zavodu za sene, kjer bo dobila končno izmero, je pa posebno pereča za naš kolektiv. Razprave v tej zvezi potekajo v različnih smereh in dilemi, kaj je stabilizacijsko obnašanje —■ ali nižje deplasirane cene in večje prispevne stopnje in kompenzacije ali obratno. S strani slovenskih železničarjev je zadeva popolnoma razčiščena, da bi stroškom ustreznejši nivo cen spodbudil železnico, zlasti tam, kjer to še ni slučaj, k večjim naporom in k povečanju obsega dela in da so nizke tarife in pokrivanje izgube na takšen ali drugačen način v nekaterih republikah iz republiških proračunov akvizicijski ukrep in potuha za neprizadevnost. TGA Kidričevo je drugi naj večji komitent Železniškega gospodarstva Ljubljana. Pričakovana in napovedana skorajšnja podražitev blagovnega prometa, pa če tudi »samo« za 12 odst., t. j. pa še vedno slaba polovica predlagane podražitve, nas bo vsekakor prizadela v živo, saj nas bo veljala dobrih 8 mio din, če ne več, to pa bo ob nedavnem zvišanju cene električne energije sunek, ki ga bomo težko in ne brez posledic ublažili. Rudi Štalcer - KULTURA - KULTURA - KULTURA Moški pevski zbor TGA Kidričevo 5sS Moški pevski zbor DPD »Svoboda« Kidričevo. Foto: K. Zorec Z letošnjim letom to je s i. 1. 1979 se je MPZ SVOBODA iz Kidričevega preimenoval v MPZ TGA KIDRIČEVO. Vse od svoje ustanovitve dò konca leta 1978 je zbor delal kot pevska sekcija DPD SVOBODE iz Kidričevega, katera pa zaradi majhnih gmotnih sredstev, ki jih dobiva-v obliki, dotacij, pi. mogla več pokrivati stroškov, . .ki nastajajo pri malo bolj aktivnem društvu ali sekciji,, Zaradi pomanjkanja denarja problèma, ki kronično pesti vsa ali pa pretežni del. naših društev, se je tudi. pevska sekcija MPZ znašla v po“-ložaju, ki je resno kazal na dejstvo, da bo zbor .kot tak moral prenehati s svojim dolgoletnim deT loin. ‘ Znano je, da'je v preteklem letu zbor proslavljal pomemben jubilej — 30. let delovanja — več kot četrt stoletja j e^ ohranjal in prepeval naše. na-ròdhè ih ‘umetne pesmi, prispeval je svoj del h kulturnemu življenju v Kidričevem, okolici pa tudi izven meja naše ožje in širše domovine. Prav zato menim, da bi prenehanje delovanja zbora v našem kraju bilo zgrešeno. Da so mnenja in komentarji različni vemo. Vemo pa tudi, da so o zboru razpravljali tudi delavci naše DO ter potrdili predlog, da se zbor obravnava tako kot godbena sekcija, tako, da obe sekciji delata v sestavi DO, saj so člani obeh sekcij pretežno tudi člani naše DO, ki jim za kulturno dejavnost ni žal prostega časa, ki ga iz dneva v dan vsakemu primanjkuje. Kdor dela v kakršni koli DPO ali društvu, to prav dobro ve. Nekateri pa bodo dejali, vsak se je zato sam odločil’ saj; samo tako govore tisti, ki ob svojem prepričanju in govorenju vedrijo, pri tem pa ne mislijo. Če bi sklepali vsi - tako, bi na naših prire- ditvah ne bilo godbe, ne bilo pesmi, za katero so naši predniki dajali tudi življenja. Če bi bili vsi tako pasivni, bi ob slovesu naših preminulih tovarišev in sodelavcev ob odprtih grobovih vladal še turob-nejši molk. Zakaj ne bi tisti, ki jih je narava obdarila s tem, da lahko lepo prepevajo, tudi to delili z družbo, saj vemo, da radi prepevamo, ko smo veseli, pesem je spremljala heroje naše revolucije, z njo so slavili zmage in v njej so tešili žalost. Skratka človeka spremlja pesem od zibelke do groba. Zato zaslužijo vso pohvalo dolgoletni člani našega zbora, ki so jim v ponos Galusova odličja, so le preprosti ljudje, pa vendar le aktivni člani naše skupnosti. Ne pojemo zato, da bi tekmovali, smo le amaterji. Da pa vse le ni tako preprosto ne moremo mimo našega pevovodje tov. Ladislava PULKA, kate- remu gre zahvala za največji del kvalitete, ki jo je zbor dosegel pod njegovim vodstvom. V 30 letih svojega obstoja je zbor nihal kakor v aktivnosti, tako v številu. Danes pa zbor šteje 26 članov. Organizacijsko je zbor vodil pet let članski upravni odbor s predsednikom Jožetom Huzjanom, ki je na letni konferenci podal kratek pregled dela v preteklem letu. Tako je zbor imel tri samostojne koncerte, posnel je samostojno oddajo za radio Ptuj, sodeloval je na vseh pomembnejših proslavah in prireditvah, prisoten je bil na desetih pogrebih, svoje delo v letu 1978 pa je sklenil, ko je sodeloval tudi na reviji pevskih zborov v Ptuju. Tudi za leto 1979 'je zbor sklenil, da bo nadaljeval z aktivnim delom, poskušal pa bo po'svojih možnostih pridobiti tudi na kvaliteti, ne nazadnje pa želimo, da se nam pridružijo vsi, ki jih ta zvrst kulturne dejavnosti navdušuje. »ide« šport in rekreacija - šport in rekreacija-šport in rekreacija Za koga vse aktivna rekreacija? " 'Rlisiim/da je skoraj od^ več opisovati kaj je sploh aktivna rekreacija, za kaj je: namenjena in čemu sploh služi, ker to domala vernò vsi, predvsem pa sè-veda tisti, ki se le-te-že več. let tudi udeležujejo v Po'reču: ali Kranjski gori in 'še -kje. ...O vsem • pa je potrebno le nekaj spregovoriti, ker smatram, da o-kròg te aktivne rekreacije le'ni vse tako čisto in prav,- kot - bi to - tudi moralo biti.. - - ,: ' 'čeprav smo v naši delovni 'organizaciji domala potrebni aktivne rekreacije prav vsi, ki delamo v proizvodnji pa tudi prav gòtovò nekaj “ ostalih, pa vseeno zadeva' še ni ustrezno • rešena, čeprav se le-ta - rešuje precej časa. Res je, da se stanje iz leta Vieto izboljšuje, vprašanje pa je, če je to reševanje tudi pravilno. Ker je med tem časom ko pišem ta sestavek bila 11. redna1: seja DS TGA pre- ložena zaradi nesklepčnosti! / Ne vem kaj so sklenili na tem samoupravnem telesu pod peto točko dnevnega reda, na kateri je bila predvidena razprava o predlogih meril za določanje del oz. nalog, ki pridejo v poštev za aktivno rekreacijo v TGA, pa zato omenjam le svoje osebno mnenje, ker ne vem za izhod razprave in odločitve po omenjenem vprašanju. Prvo kar se postavlja v ospredje u-pravičencev do aktivne rekreacije v TGA je vsekakor vprašanje za koga vse pride v poštev aktivna rekreacija. Iz dosedanje prakse namreč vidimo, da so kriteriji bili v nekaterih trenutkih dokaj čudni in ne vem kako se je vse to tudi izpeljalo da se je prišlo do večkrat dokaj čudnih predlogov za to kdo ima pravico do aktivne rekreacije. V začetku je bilo za to predvidenih le nekaj DM, za katere se je smatralo, da so najtežji pogoji (pri tem seveda izpuščam TOZD aluminij), ker mi tam vsi pogoji niso znani podrobno. Pozneje se je pričel ta krog udeležencev širiti, kar je seveda popolnoma prav in pozitivno, saj smo vsi tega potrebni, kot sem že pov-daril. Tukaj pa se vprašujem, ali si recimo aktivne rekreacije (govorim za TOZD glinico) tudi ne zaslužijo preddelavci ter vodje izmen in posluževa-lec vparilnikov, ki je nenehno izpostavljen raznim vremenskim neprilikam kot je prepih, poleti pa huda vročina, vendar mora biti stalno na delovnem mestu. Vem, da bo rečeno, saj imate komisijo v TOZD, toda ne vem kako je poslovala in po kakšnih kriterijih. So namreč taka delovna mesta, kjer je de-lavec-posluževalec proiz- vodnih naprav vedno lepo na svojem mestu celo izmeno in skrbi le za svoje delo, medtem pa morata preddelavec in vodja izmene prenesti marsikaj od vročine do hujših prepihov ter raznih ostalih vplivov, ki niso prijetni za zdravje predvsem še za hitrp pridobitev revme in išiasa ter podobno. Spet bo morda kdo dejal, saj so zato plačani za odgovornost in imajo pač več razredov ter še kaj. To prav gotovo z vprašanjem aktivne rekreacije nima nobene zveze, stalno trdim, da smo rekreacije resnično potrebni prav vsi (mislim seveda aktivne rekreacije ker za ostalo tako ni potrebno v Poreč) odvisno pač od delovnih pogojev in podobno. Tukaj bo potrebno nekaj ukreniti, saj enako tudi tem, ki sem jih omenil, enako škoduje zdravju prepih, vročina, prah, lužni hlapi in ne vem kaj še vse. Žal pa moram po drugi strani ugotoviti še nekaj into žilostno dejstvo, da se precejšnje število delavcev v glinici noče udeleževati aktivne rekreacije, čeprav so v seznamu, in čeprav so se nekoč še kako hudovali, da niso bili na listi udeležencev oz. upravičencev aktivne rekreacije — danes pa leto odklanjajo. Smešno pa je tudi, da namesto tistih ne more v TOZD iti tisti, ki ima tudi težke pogoje na primer posluževalec vparilnikov, čeprav : je to nekje že številčno bilo predhodno urejeno s prijavami. To se mi zdi ne le nepravilno ampak celo smešno! Vsekakor bomo morali v bodoče realneje gledati na to za koga vse pride v poštev aktivna rekreacija in v tej smeri tudi aktivno delati *-i kajti v TGA smo je potrebni prav vsi! RESNIČNO PRAV VSI! Franc MEŠKO Nezgode v mesecu januarju 1979 Na delu Na poti Skupaj TOZD proizvodnja aluminija TOZD predelava aluminija TOZD glinica TOZD vzdrževanje TOZD promet !S k u p a j : 4 0 4 2 0 2 1 1 2 3 0 3 1 0 1 11 1 12 VZROKI: Padec predmeta, dotik z žgočimi predmeti, stik s skrajnimi temperaturami, Irčenje, stisnjenje med predmet in udarec ob predmet. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: I. Savo Sajič, mat. št. 3383 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 9. januarja. Pri vklopu elektrolitske celice 715 je žerjavist dvignil z ! dvigalom stikalo. Pri spuščanju je ponesrečeni stikalo j vpenjal iz dvižnega kavlja, i pri tem se je stikalo prevrnilo in padlo na palec des-; ne noge ter ga poškodovalo, fe. Vjekoslav Furjan, mat. št. j 4242 iz proizvodnje alumi-S nija, se je poškodoval 4. j januarja. Imenovani je ho-I tel odstraniti pnevmatski * prebijalec skorje od elek-< trolitske celice 320. Name-! sto, da bi sedel nanj in ga j prepeljal, je to opravil s j tal tako, da je vklopil vzvod ■ za vožnjo. Ker je stal preblizu, si je prebijalec za-j peljal čez stopalo leve noge. Vzrok: malomaren način de-I la. fj. Janez Loštrek, mat. št. 2745 ! iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 23. januarja. Pri črpanju elektrolitske celice 406 je prišlo do manjše eksplozije, ker je pred črpanjem nekdo vtaknil v litoželezno črpalno cev kos gumijaste cevi. Pri tem je imenovani dobil opeklino po desni roki. 4. Franc Serdinšek, mat. št. 3860 iz proizvodnje aluminija, se je poškodoval 24. januarja. Ob prevozu anodnih klinov v halo A je ponesrečenca pri odpenjanju kavlja prostoviseči kavelj udaril po prstancu leve roke. Vzrok: uporaba neustreznih pripenjalnih vrvi. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Janez Kotar, mat. št. 4401 iz predelave aluminija, se je poškodoval 17. januarja. Pri izlivanju peči se je spotaknil ter pri lovljenju ravnotežja prijel za vroč strnjen aluminij. Pri tem si je popekel dlan desne roke. Vzrok: neurejeno delovno okolje. 2. Anton Sardinšek, mat. št. 3277 iz predelave aluminija, se je poškodoval 22. januarja. Pii zalaganju odpada v talilno peč 2B je vsled nepravilnega doziranja prišlo do eksplozije taline, pri če- mer je imenovanega popeklo po desnem ušesu in desni strani vratu. Vzrok: nepravilen način zalaganja. TOZD GLINICA 1. Juraj Mojzeš, mat. št. 2666 iz TOZD glinica, se je poškodoval 9. januarja. Nezgoda se je pripetila v TOZD glinica. Pri čiščenju spodnjega dela avtoklava št. 9, druge serije se je zavrtelo mešalo avtoklava. Pri zasuku mešala je imenovanega stisnilo mešalo med grelne cevi avtoklava in lopatico mešala. Utrpel je težjo poškodbo leve noge nad kolenom. Vzrok: mešalo avtoklava ni bilo električno izključeno. 2. Janez Zupanič, mat. št. 2366 iz TOZD glinica - rdeči del, se je poškodoval 28. januarja. Ponesrečenec se je peljal s kolesom z dela, v naselju Hajdoše ga je podrl voznik osebnega avtomobila. Ponesrečenec je pri trčenju dobil težje telesne poškodbe. Ogled prometne nezgode je opravila prometna milica Maribor. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Franc Cvetko, mat. št. 3354 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 17. januarja. Nezgoda se je pripetila v gramoznici - separaciji Ho-že. Pri vulkaniziranju gumi traku se je vnelo . lepilo, ki je bilo nanešeno na gumi trak od el. peči za sušenje oz ogrevanje delovnega mesta. Pri gašenju požara je dobil lažje opekline po zapestju desne roke. 2. Martin Malek, mat. št. 1626 iz strojnega vzdrževanja, se I živali iz določenega gozda ko se dogovorile, da delo in življenje organizirajo na sa-onopravnih osnovah. Ker so bili podani vsi pogoji od be-jsed, se je hitro prešlo k delanjem. I Posamezne skupine živali že proti .svojemu delu in prepričanju, so se organizirale v TOZD-e. Seveda so pri tem lupoštevale tudi zaokroženo celoto - organizacijsko, lokacij- Ìto in proizvodno. Prepričane > bile, da bodo s skupnim elom ustvarile toliko »pri-Klkov«, da jih bodo imele za stne . potrebe, ostanek pa še snudile ostalemu živalskemu •gu. V * skladu z zakonom so seccia morali izbrati tudi poslo-odne organe ali köt se je to opularno imenovalo — di-iktorje. Seveda so prvi kan-Idati bili levi, saj so jim vsi riznavali vrhunske kvalitete, stale živali so manj ali več brevzele takšna delovna opravila, ki so odgovarjala njihovim sposobnostim, večkrat pa sudi iznajdljivoti in naviha-nosti. Delale so tako združene živali, celo leto. Nekatere več lin nekatere manj. Naloge so se uresničevale, marsikdaj površno ali nezadostno, vendar se Živali od voluharjev, zajcev, lisic, volkov do levov niso hotele ena drugi zameriti in šo poskušale živeti brez prepihov in zdrah. Mislile so »Pridelki kljub temu bodo, čeprav manjši in ob večjih stroških«, čas je tekel, -živali so še aprej delale in pričakovale okončni obračun celotnega bela. Pridelkov je bilo sicer hekoliko manj, kot so pričakovali, vendar to niso jemali ta- ko tragično, saj jih nihče ni resno opozarjal na to. če se je že govorilo o vzrokih slabšega pridelovanja, so za to bile krive vremenske prilike, pomanjkanje vode, deževni ali prevroči dnevi. Ob koncu leta so se zbrali levi in kot se to spodobi za kralje živali, začeli razmišlja- Basen ti in govoriti o tem, kako je končano poslovno leto. že na začetku so se dogovorili, da ne glede na nekoliko slabše rezultate dela, vsem živalim iz gozda je treba povečati količino hrane že z začetkom novega leta. Sklenili so, da vsaki ževali iz gozda pripada v bodoče celoten del po enoti delovnega opravila in ne le 95 %>. Posebej razburljivo je bilo, ko so se levi začeli pogovarjati ali živalim iz gozda pripada tudi posebna nagrada za delo v preteklem obdobju. Bilo je dosti za in dosti proti, govorilo se je celo o tem, da živali iz gozda niso zaslužile nagrade, saj so rezultati njihor vega dela zelo slabi. Nekateri izmed levov so v tem trenutku pozabljali, da med letom niso opozarjali živali na slabše delo ali pa so to storili na zelo sramežljiv način. V medsebojni razpravi so vsi levi bili zelo glasni in vsi prepričani v upravičenost svojih trditev, da niso imeli časa prisluhniti še ostalim živalim 4z gozda. Se vedno so levi bili prepričani, da njihov močan glas in položaj mora biti zadosten in da ostale živali nimajo kaj pametnega pripomniti. Prvi shod levov je propadel, saj niso bili enotni v svojih željah, še vedno je nekaj levov menilo, da je ostalim živalim potrebno dati nagrado, manjši del pa je odločno privzdignil glas proti takšnim željam. Dogovorili so se za ponovno snidenje, na katerem bodo odločili in tudi argumentirano zagovarjali, ali bodo dali nagrado živalim ali ne. Samoupravno se bodo levi odločili in dogovorili. Mogoče bo to sprejemljivo tudi za miši, zajce, veverice, lisice in volkove. Veličković V. OPRAVIČILO Podpisani Tekmec Franc, obžalujem žaljivo dejanje, ki sem ga storil proti Štumberger Janezu ter se mu za storjeno dejanje tem potom vljudno opravičuj eml Franc TEKMEC je poškodoval 18. januarja. Pri montaži anodnega vijaka na anodi je iz celice bruhnil plamen in ponesrečencu vžgal hlačnico delovne obleke. Vsled ognja je ponesrečenec dobil opekline po desni nogi pod kolenom. Vzrok: neprimeren način dela. 3. Franc Panikvar, mat. št. 3935 iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 18. januarja. Nezgoda se je pripetila v strojni delavnici glinice - orodjarna. Pri vrtanju klešč za jemanje vzorca je klešče imenovani zadrževal z roko. Zaradi nepravilnega načina vrtanja oz. nepravilnega pritrjevanja obdelovanca se je ta zavrtel in poškodoval imenovanega po zapestju leve roke. TOZD PROMET 1. Vinko Zebec, mat. št. 4143 iz transportne skupine, se je poškodoval 30. januarja. Ponesrečeni je nakladal vezi aluminija v žel. vagone. Do poškodbe je prišlo tako, da ga je vez aluminija stisnila ob stranico vagona. Ponesrečeni si je poškodoval hrbtno stran desne roke. Vzrok: nesmotrn način dela. ZAHVALA Podpisani Jože GAJZER iz Podvine pri Ptuju, se najlepše zahvaljujem svojim sodelavcem iz TGA skupne službe za darilo, ki so mi ga podarili pri odhodu v pokoj. Nadalje prisrčna hvala sindikalni organizaciji TOZD skupne službe za pogostitev in darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu na delovno organizacijo TGA. Vsem še enkrat najlepša hvala z željo, da bi imeli tudi v bodoče še mnogo delovnih uspehov. Jože GAJZER ZAHVALA Podpisani Jože KRIVEC iz TOZD tovarna aluminija se tem potom iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem II. izmene v hali A za darovani venec na grob mojega pokojnega očeta. Prav posebno pa se zahvaljujem tovarišem, Vinku Planecu, Francu Menoniju, Štefanu Urlepu in Leopoldu Planincu za njihovo veliko ter skrajno požrtvovalnost. Vsem prav prisrčna hvala! Jože KRIVEC lo oos TOZD Vzdrževanje Kidričevo, 13. 02. 1179 Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata TOZD vzdrževanje je na svoji seji dne 19. 01. 1979 sklenil, da se tovariša RUDIJA EMERŠIČA JAVNO POHVALI, * • ker je ob požaru 6. 12. 1978 v strojni delavnici aluminija s svojo zavestjo in prisebnostjo pri začetnem gašenju in ukrepanju požara v prostorih topovarilnega stroja preprečil veliko materialno škodo, ki bi lahko nastala na stroju in proizvodnji. Istočasno IO OOS TOZD Vzdrževanje predlaga DS TOZD vzdrževanje, da se tov. Rudiju Emeršiču dodeli posebno denarno nagrado katero si je s svojo požrtvovalnostjo zaslužil. IOOOS TOZD vzdrževanje »ALUMINIJ« izdaja delavski svet Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Viktor Markovič — predsednik, Franc Meško — odgovorni urednik, Srdan Mohorič, Djordje Panzalovič, Viktorija Pe-tauer, Stane Medik — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tehnični urednik Franček Štefanec — Tisk: ZGEP »Pomurski tisk«, TOZD tiskarna, Murska Sobota — Člani kolektiva in upokojenci' dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975. Naklada 2700 izvodov. Delavski svet TGA je na svoji 11. redni seji v mesecu februarju proglasil mesec marec 1979 za mesec inovacij v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Dne 30. marca 1979 — na dan inovatorjev v ptujski občini — bo služba za inventivno dejavnost po sklepu DS TGA podelila za vsak inventivni predlog, prijavljen v mesecu marcu 1979, katerega bo komisija za inventivno dejavnost do 30. marca ocenila za umestnega, knjižno nagrado s posvetilom. Za predloge, katerih komisija do 30. marca ne bo ocenila, oziroma bodo prijavljeni 31. marca, bodo avtorji prejeli knjižne nagrade v mesecu aprilu. S to akcijo želimo pospešiti MID (množično inventivno dejavnost) v TGA — sicer obetajoč začetek leta 1979, saj imamo do 8. 2.1979 prijavljenih že 13 inventivnih predlogov, katere je predlagalo 15 avtorjev. Uporaba inventivnih predlogov je pot, ki zagotavlja večji dohodek nam vsem, vam avtorji pa pripada nagrada za prizadevnost. Služba za inventivno dejavnost