Stev. 23. (Poitno tek. ratos. - [. t. con la Past«).
V Trstu, petek 6. junija 1924
AAJ-l	UV^."
Izhaja vtak petek opoldne.
Naelov : Tr»t-Trie»te Caaella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega lista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
 -
; i tea.'-sa
Leto li.
^	-	---uu. ZO »totink. |
«Mali List» — C. C. Post.
Licejska	,!;•
Odg. urednik Ivan ffervann
%^^.y>WVVVVVWOfltt
Hale novic®
Hali koledar.
Petek, 6. junija: Pavlina. Sobota, 7. junija: Robert. Nedelja, 8. junija: Bin-kofti. Pondeljek, 9. junija: bink. pon-deljok, nezapovedan praznik. Torek, 10. junija :	Margarita škotska. Sreda, li.
junija:	Barnaba.	Četrtek, 12. junčja:
Janez Fakundski.
Strahovita t©ia.
Iz Gorice so nam sporočili, da je. padla v noči od pondeljka na torek strašanska toča po vsej okolici. 10 minut Je padala suha toča, debela kakor drobni orehi. Posamezna zrna so tehtala M dek, kakor so ugotovili peki, ki so bdeli. Ob šestih zjutraj je bil obcestni jarek iz števerjana proti Gorici tako poln toče, da bi mestoma lahko naložil dva voza. Brici so živeli v rajskem upanju, tako lopo je kazalo grozdje. Ravnotako je -na Vipavskem in . v vsej gorički okolici. V desetih minutah je bilo vse razdejano, lijudstvo je do kosti presunjeno. Vlada naj bi pomagala. Pa kdo upa, ko je znano, da bi se trikrat pokrila škoda pri toči, ako bi se porabile v to sviho one svote, ki Jih je izdala deželna vlada za razne «itšte». Kadar pridejo do vlade kmetje in delavci 'in njih zastopniki, toče sicer ne bodo odpravili, pač pa bodo • skrbeli, da se denar ne bo razmetaval, ampak da se bo porabljal v obče koristne svrbe.
Napad na kancelavja Seipla.
Avstrijski 'kancelar (min. predsednik) nrons. Seipet se je v nedeljo t. junija zvečer vrnil z vlakom na Dunaj z nekega potovanja. Ko je na dunajskem južnem kolodvoru izstopil, je pristopil k njemu napadalec, ki se je vozil z njim v istem vlaku, in ga je ustrelil v prsi. Krogla je prodrla v desna pljuča. Kancelarja so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico. Napadalce se piše Karel Javorek in je 29 let star. Takoj ko je ustrelil, so ljudje planili nanj, Vendar je imel še čas, da je ustrelil tudi base. Tudi sebe je težko ranil.' Baje so našli pri njem list, kjer je imel napisano, da ni rad storil tega zločina, toda je bil po žrebu za to določen.
Poplave v Jugoslaviji.
Donava je koncem maja tako močno narasla kakor le malokdaj. Podrla je tudi razne nasipe in se razlivala po ob širnih planjavah Backe. Škodo cenijo skupno na 3 milijarde dinarjev. Raznega žita se bo pridelalo 8 tisoč vagonov Cianj, kakor bi se sicer. Državni zbor v Belgradu je sprejel predlog za podporo u?ki.d<>' ancem.
Devet let v Rusiji.
Iz kraja Svatošin, gubernije Kijev, se je po devetih letih zopet oglasil neki Pran Cuznar iz Podkorena na Kranjskem. Njegovo ime j,e že vklesano na spomeniku za padle in pogrešene vojake v rojstni vasi, on sam pa je še živ v Rusiji. Ne more pa domov, ker ga oblast.va brez dokumentov ne puste. Sedaj so mu sorodniki poslali potrebne listine.
Poincarč je žel.
Francoski ministerski jpredsednik Poincarč je odstopil 1. junija, kakor je Ze koj po volitvah napovedal, ker so Zrnagale nasprotne stranke. Bil je hud Nacionalist.
Nov poveljnik.
Vojni minister je imenoval polkovnica Emilija Sterzi za poveljnika karabi-Nijerske legije v Trstu.
Velikanska eksplozija v Bukarešto
Vse hiše v Bukareštu pretresene. Vojašnice pogorele. Kraljeva vila poškodovana.
V sredo, 28. maja je zadela Rumenijo silna nesafcita. Tli kilometre od glavnega mesta Bukarešta in poldrug kilometer od kraljeve vile se je vnela zaloga municije v fortu Cotroceiu. Izbruh bil naravnost strahovit. Po Bukarešto so Stresle vse hiše, vrata in okna so se odpirala vsled sunka, vst šipe so šle na koscu. Mesto je zakril oblak dima, iz njega so padali kosci ruševin, ki jih je eksplozija dvignila "kvišku. V lort« ie zgorelo baje 100B vagonov mu-ulcije in T2 tisbs granat. Stražniki in delavci, 'Ki so se nahajali v bližini, so obležali mrtvi. Bližnje -vojašnice so napol podrte in zažgane, veliko vojakov ponesrečenih. 'Nedaleč od tam je stala neka dekliška šola, ki je tudi razdejana. Kraljeva vita Castroceti je zelo poškodovana. Strop nad kraljevimi sobami se jt podrl. V vili sta se nahajali romunska kraljeva družina in družina bivšega grškega kralja. Zbežati so mo-
rali z vso naglico iz vile in se podati v mesto v kraljevi grad.
Razburjenje med meščanstvom je bilo nepopisno. Vse je drlo na cesto proti vzhodni strani, da ubeži nadaljnim eksplozijam. V zmedi so se nekateri vedli kakor nori. V palači državnega zbora se je vršila seja, ki je takoj prenehala v zmešnjavi, ko se je streslo poslopje in popokala stekla. Tudi po vseh uradih je delo prenehalo. Telefon je bil "prekinjen, ker se je tudi v osrednjem uradu podrl strop.
Vojaštvo je zaprlo dohode h kraju nesreče. Vse bližnje vasi -so izpraznili. Kralj se je podal na kraj nesreče in se je bližal foTtn. Vojni minister, ki ga je spremljal, ga je zadrževal in svaril. Komaj se je kralj umaknil za nekaj korakov, je na prejšnje mesto padla granata, ki bi ga bila gotovo usmrtila. ♦ Škodo cenijo na dve milijardi lejev, kar je nekako 200 milijonov lir. Vendar ni natančneje dognana. Kako je do eksplozije prišlo, se tudi ne ve z gotovostjo. Neko poročilo trdi, da je ogenj zanetila iskra iz lokomotive, drugi pa menijo, da je bilo zažgano namenoma.
MIH
JAK
MIKEC: Pojdiva v Rim pogledat zbornico državno. JAKEC: la boj vzemiva s sabo svoje kladvo slavno.
«Naš čolnič«.
Kaj je to? Poskusite 'naročiti eno številko, pa boste videli. Vsak mladino-'ljub in narodni delavec bi moral biti naročnik na ...it družin s%o. in društven*: glasilo. “Naroča se v Gorici, Biva Piaz-1 ztitta 18 in stane letno 6 lir. Poleg 'krasnih pedagoških člankov prinaša «Colni6» jako važna navodila in formularje za ustanovitev društev, prireditve itd.	•
Ta se jih je ndbral.
Za 20 milijona,' kron je oškodoval državo upravitelj poštnega urada Stefanovič v Čajniču v Bosni. Breko 'Čajni-ča se je vršil ves promet s SandžaSrom in Črno goro. Na teh progah pa je vedno izginilo nefbroj denarnih pošli jatev. Ker se ni nikdar dala ugotoviti kakšna krivda, je država izginole vsote vedno poravnala, tako n. pr. pol milijona Bin. Srbski centralni ba.nki v Sarajevu. Enkrat je izginilo 5000 dolarjev, potem zopet 1 milijon Din., manjših zneskov pa je izginilo toliko, da znaša skupna, vsota nad 20 milijonov kron. Zajdnja tatvina v znesku 77 tisoč Din pa je vendarle prisilila sarajevsko policijo, da je začela zadevo resno preiskovati in rezultat preiskave je bil, da so zaprli kot krivca poštnega upravitelja Stefanoviča.
Grozovite skrbi našega poslanca.
Človek bi mislil, da spada sem usoda Kmetijske' zadruge, izmenjava denarja privatnikov, znižanje davka na vino itd. Kaj še! Druge skrbi so bolj važne. Prijatelji gospoda poslanca dr.ja Wil-fana so nam pripovedovali, kako je že cel mesec pred odhodom v Rim reševal vprašanje, ali naj nese s sabo frak ali ne. Ker se ni mogel odločiti, je morala o tem odločati seja. Tudi to ni bilo dovolj. Pisal je dve pismi v Gorico svojemu kolegi, ki pa se mu je zdela zadeva tako smešna, da sploh ni dal odgovora. Ker pa je stvar zelo važna, je pisal g. doktor Wilfan v Bočen nemškemu poslancu. Ta ga je hotel primerno potegniti, kar se mu je tudi posrečilo. S Tirolskega je dospel dr.ju Wilfanu pretresljivi odgovor: «Naša poslanca ne moreta potovati v Rim s,frakom, ker je bil enemu fmk ukraden pred 12 dnevi«. Potem se je ta velevažna. zadeva končala.
Kaj je kapitalizem.
Trboveljska premogokopna družba bo za leto 1923 izplačala 50 odstotno dividendo. To se pravi, na vsakih 100 di-narje.v založenega kapitala dobe kapitalisti za eno leto 50 dinarjev obresti. Delavce -pa plačujejo 'Strašno slabo in če hočejo štrajkati, je brž vsa žandar-merija pokonci in jih gonijo po zaporih. Nacionalistično časopisje dela samo delavcem dolge pridige, kapitaliste pa zagovarja. Nacionalistične časopise vzdržuje namreč ravno tista skupina kapitalistov, ki ima tudi besedo pri trboveljski družbi. Tako drži vsa veriga trdno skupaj: jud — vlada — naciona listično časopisje. Tako je tudi drugod v sedanjem svetu. To je kapitalizem.
Se je že začelo.
V nedeljo 1. junija so orjunci v Trbovljah razkrivali svoj prapor. Pri tej nepotrebni slavnosti je nastala prava vojska med fašisti in komunistk Padali so streli iz revolverjev in tudi bomba. Mrtvi so 4 komunisti in 3 fašisti. Število težko ranjenih znaša 10. Oblasti zasledujejo in zapirajo komuniste, onih pa ne. Ta spopad je signal Svetozarja Pribičeviča’, ki je sedaj v vladi in bi rad postal Mussolini. Nacionalistično-kapitalistično časopisje zvrača vso krivdo na komuniste, pa bo resnica že kaj drugačna
Največje letalo
na svetu je skoraj gotovo bombno letalo, ki ga je zgradil Walter H. Barling za amerikanske vojne namene. Po sistemu je trokrilec in meri v sirokosti 37 m, dolgo je 20 m. visoko pa 8 m. Njegovo veliko težo 20 ton so pri poskusnih poletih na letalskem prostoru Wilbur Wright pri Daytonu celo zvišali na 40 ton ,in vkljub tej teži je preletelo v eni uri 150 km. Goni ga šest motorjev. Popolnoma opremljeno se lahko letalo obdrži pri največji brzini 12 ur v zraku.
Turki se boje Mussolinija.
Turški časopisi pišejo, da zbira Italija vojne čete na Siciliji gotovo s tem namenom, da preko morja napade turške dežele)) Italijanski) poslanik je že parkrat tolažil Turke, da to nič ni, pa mu vseeno ne verjamejo.
V službi centralistov.
Pred par tedni smo objavili dopis z Vipavskega, kjer so nas opozorili, naj pazimo, ali obstoji kakšna zveza med «Edinost.jo» in centralističnim »Narodnim dnevnikom«. Dejstvo je namreč, da je delala «Edihost» z reklamo silovito propagando za «Narodni dnevnik«. Zdaj pa smo izvedeli iz absolutno gotovega vira, da imata «Edinost» in ljubljanski list. pogodbo, v kateri stoji med drugim to. da bo «Edinost» prinašala brzojavne vesti o dogodkih v Jugoslaviji iz «Narodnega dnevnika«. S tem je vse povedano.
Vem z denarjeml
Neki učitelj nam je poslal poročilo, v katerem piše tudi tole:- «V nedeljb so bili v naši vasi tržaški izletniki, vsi edi-njaši. V gostilni je prišlo tudi do pogovora o usodi Kmetijske zadruge. Tedaj je vzkliknil eden izmed Tržačanov: «Saj v skrajni sili bi že poravnali dolgove Kmetijske zadruge iz narodnega sklada, a te sile ne vidimo. Kaj bo, če plača vsak ud 72 lir, narodni sklad se porabi za bolj važne zadeve«. Podpisani sporočam to, ker me zadeva v toliko tiče, v kolikor je tudi moj oče elan zadrege... « — Uredništvo: gospoda torej misli, da vprašanje zadruge ni tako važno, da bi se izplačalo, da bi tržaško vodstvo kaj' žrtvovalo ...
Auf biks!
V rimskem zverinjaku, ki mu pravi jo tudi parlament, je prišlo do pretepa. Poslanec Giunta je v petek zavpil proti levici, kjer sedijo socijalisti, republikanci, ljudovci in drugi:	«Vi	ste	tolpa
roparjev«. Poslanca Amendola in Ben-civenga, ki je tudi general, sta bila razjarjena sta se vrgla proti desnici. Na enkrat je bilo s.o.u zbornice kakih 80 častivrednih poslancev, ki so se začeli prav pošteno biksati, kar je trajalo pet minut. Bencivengo, ki je bil v roko ranjen, so spremili do zdravnika v parlamentu.
■ Ameriška smrt.
17.000	ljudi od avtomobilov povoženih! — Nowyorški urad za nezgode javlja, da je bilo lani jpri avtomobilskih nesrečah usmrčenih 15.700 oseb, 2000 več kakor leta 1922. Kjer'so pa trčili avtomobili z vlaki skupaj, je bilo spet čez tisoč smrtnih nesreč, skupaj torej
17.000.	Moramo pa povedati, da število avtomobilov bolj raste, kakor se pa število' nesreč množi. Leta 1915. je prišlo na 10 tisoč' avtomobilov 24 smrtnih slučajev, leta 1923. pa samo še 10.3. Več je nesreč naJ deželi, kakor v mestih, ljudstvo na deželi je še premalo poučeno. Od povoženih je 32% otrok, torej okoli 5000.
Koncert.
Opozarjamo na koncert «Ueiteljske zveze«, ki se vrši na binkoštno nedeljo ob 8 uri zvečer v Trstu.
V rimskem parlamentu
(Piie poslanec dr. Besednjak).
Odločil sem se, da sporočim vtise, ki sem jih prejel na prvih sejah rimske zbornice. Vsak si lahko misli, da me je zanimalo videti od blizu može, ki so v ljuti volilni borbi <i. aprila zmagali in sede sedaj v parlamentu. Ogledati sem si hotel vse politike, o katerih poroča dan na dan časopisje, slišati govornike, katere slavi italijanska javnost radi njihove duhovite besede. Kot politika me je pa seveda zanimalo najprej in v prvi vrsti nekaj drugega : spoznati sem hotel, kakšen je novi fa-šistovski parlament, kakšen duh ga preveva, kako vpošteva manjšine, koliko kritike prenese itd. Motriti sem želel skratka teren, na katerem bom moral morda več let delovati kot zastopnik našega ljudstva.
Svoj sedež sem zavzel na levici, v bližini socialistov, komunistov in .republikancev, bolj na desni so razvrščeni poslanci^ Ljudske stranice, na nasprotnem koncu zbornice Vidiš goste vrste fašistov in jnjihovih zaveznikov., Med njimi sedi tudi bivši ministrski predsednik Salandra, doeim je Giolitti na naši strani. Na naši strani sedi tudi skupina Nittija, med katero vzbuja pozornost krasna postava bivšega ministra Amendole, urednika «Monda», ki ima obraz rimskega cesarja. S svojega sedeža vidim prav razločno tudi Musso linija, ki sedi nepremično in resno na vladni klopi sredi zbornice. Na, levi in desni ima ob strani ministre, ki ga polnoštevilno spremljajo k sejam parlamenta. Sredi naj večjega krika in šuma je Mussolini miren, so skoro ne gane, njegov obraz je navidezno brezbrižen Le v očeh in v gibljajih usten vidiš, da se sem in tja razburja, a se prav kmalu umiri in prične po navadi brati časopis.	s
«Jaz mu odrežem brado».
Prvi hrup je nastal na seji, ko se je predstavil novi predsednik zbornice poslancem.
Nekateri -fašisti so proti običajem parlamenta zasedli par sedežev na skrajni levici, tako da so bili pomčšani med socialiste, komuniste in republikance. Čim se je socialist ali komunist oglasil, so fašisti začeli vpiti in zabavljati. Zato se vzdigne v sredo socialistični poslanec Modigliani, mož z zelo veliko in košato brado, ter protestira, da prihajajo fašist, na leve klopi motit opozicijo. «Mi nismo tukaj — je rekel — «le zato, da blebečemo, ampak se moramo med seboj posvetovati ih dogovarjati, to pa je absolutno nemogoče, ako sede med nami ljudje, ki nas poslušajo in nadzorujejo«.
Komaj je spregovoril te besede, se dvigne oglušujoče vpitje in tuljenje v fašistovskih vrstah. V trenutku je vsa zbornica po koncu. Jaz sedim 10 korakov od Modiglianija in vidim od blizu, kako se zaganjajo socialisti in republikanci proti fašistom na levici in jih pozivajo, naj gredo na sedeže svoje stranke. «Ne potrebujemo nadzornikov! Pojdite preč 1 Ne ropajte manjšinam
PODLISTEK
Navihan snubač.
«Kadar se ženi, ima hišo in malen, potem ima pa vsega po malem«, je eden izmed ogromnega kupa pregovorov, na katerih je tako bogat slovenski jezik in ki so tako pristen izraz duhovitosti in dovtipnosti našega izvrstnega preprostega ljudstva. Kako resničen je zgoraj navedeni izrek: «Kadar se ženi ima hišo in malen, potlej pa vsega po malem.«
Mladenič, ki bi rad dobil izvoljenko svojega srca, pa se mu razni zadržki stavijo na pot, na vse načine dolbe in
svobode ! Vi ste plačani motilci !» — «Mi sedimo, kjer hočemo. Nihče nas ne bo gnal preč ! Čakaj, Modiglianiju dam jaz brco ! Jaz mu pa odrežem brado !»
Tako vpijejo eni in drugi', vidim ljudi, ki dvigajo pesti, reditelji tečejo na pomoč in so se vrgli med razgrete poslance, predsednik maha z zvoncem in vpije k redu, a nihče ga ne posluša. Mussolini sedi nepremično na vladni klopi in obrača, svoje poglede proti levici. Ko se naveliča, vzame v roke časopis. Šele po par minutah se je polegel vihar in se je mogla seja nadaljevati.
Po seji si videl poslance, ki so se v gručah razgovarjali o incidentu. Zanimivo jih je gledati, kako živahno mahajo z rokami in se vnemajo. Pravi južni značaj. Le Giolittija ne vidiš nikdar, da bi se razgrel. Mirno koraka gor in dol po dvorani ((zgubljenih korakov« in se dobrodušno smehlja v družbi znancev.
((Pojdite v Rusijo«.
Drugi dan ob treh se nadaljuje seja Ko stopim v zbornico in se približan, svojemu sedežu, vidim, da so na klopeh socialistov in komunistov še vedno pomešani fašisti.' Prostor, kjer sedim, je $orej zanimiv in zelo vroč. Kakor vse kaže, obeta tudi današnja seja zanimivih dogodljajev. In res, hi trajalo mnogo časa, ko je bila zopet vsa zbornica v ognju. Predsednik parlamenta je proslavil uvgdoma spomin nekaterih umrlih poslancev in tudi Mussolini je izrazil v imenu vlade svoje sožalje. Tu se priglasi k besedi komunist Gennari in predlaga, naj parlament počasti tudi spomin komunističnega kandidata Pic-cininija, ki je bil umorjen za časa volilne borbe. Mussolini obrne nevoljno svoj obraz proti levici, večinski poslanci začnejo ropotati in vpiti, skupina fašistov! ki sedi med socialisti in komunisti plane na noge in kriči na vse grlo : «Sram vas bodi ! Govorite raje c svojih morilcih ! Vi niste vredni, da sedite pikaj. Pojdite v Rusijo ! Vi ste politični morilci !».
«Naj naredi večina, kar hoče« — vpije v spošnem šumu komunist Gennari — «proletariat ne bo nikdar zabil umorjenega Piccininija !».
V zbornici nastane še večji krik, vidim fašiste in komuniste, ki se zaganjajo z dvignjenimi pestmi drug proti drugemu, obrazi so rdeči od razburjenosti, oči motne in izbuljene. Zopet tečejo nimo naših sedežev reditelji in mirijo sprte poslance. Po par minutah zavlada v zbornici mir, predlog Gennarija je seveda zavrnjen.
Janez Giolitti.
Nato se začne razprava o novem poslovniku parlamenta. Večina hoče skrajšati med drugim dolgost govorov, za interpelacije zahteva gotovo število podpisov, parlament naj ne ima več pravice, da se sam skliče k sejam itd. K besedi se oglasi kot poročevalec fašist Dino Grandi. Da bi ga boljše slišal, sem se spustil za par sedežev bolj
vida, kako bi se prikopal do zaželjc-nega cilja. Svojo ulogo prikriva kar se da, o dblgovih molči, kakor tat o kašči, svoje pičlo premoženje bahato hvalisa in povzdiguje, kakor bi bil s samim Rotschildom v sorodu. Ko je zaroka sklenjena in poroka končana, pridejo na dan laži in zvijate, mladi zakonček se pa zadovoljno smeje, da je tasta za večno zvodil na led in dobil nevesto, po kateri mu je koprnelo srce. S tako zvijačo vendar, še ni nikoli nobeden vjel tasta, kakor se pripoveduje o zdravniku Ljubiču.
Zagledal se je bil v cvetoči obrazek hčerke bogatega trgovca Grošlja in Roziko dobiti za tovarišico pozemeljskega romanja je bila vsak dan njegova prva in zadnja misel. Vedel je sicer, da ne
nizko in prišel slučajno v klop, kjer sedi po navadi Giolitti. Mladi poslanec Ljudske stranke Umberto Tupini me nepričakovano predstavi staremu, častitljivemu ^ državniku. Nenadoma gledam v obraz možu, ki je vodil desetletja usodo Italije. Giolitti me dobrodušno pogleda in povpraša, iz kakšnega volilnega okrožja1 prihajam. Mu povem, da sem Slovenec in da se čudim, da je gospod predsedni(k še tako mlad in živahen.- «Mlad? Saj jih imam že več. kot osemdeset’!« se (zasmeje Giolitti ! Nikdar bi ne bil mislil, da more nad 80 leten mož biti pri tako polnih močeh. Predstavljal sem si ga kot tresočega, sključenega starčka, pa vidim, da ima živ in duhovit obraz ter visoko vzravnano postavo.
Denar vas drži pokonci 1
Poročevalec Dino Grandi razvija že svoje razloge proti sedanjemu poslovniku in prehaja k napadu na ostale stranke, '«Stari parlament je bil po krivdi starih strank v razsulu in z novim poslovnikom hočemo obnoviti ugled in disciplino zbornice.
Fašizem bo šele ustvaril pravo demokracijo. Stare stranke se razkrajajo vedno bolj in tako lahko trdimo, da je Italija danes brez strank. (Smeh in opazke na levici). Vaših vrat, gospodje nasprotniki, ne oživlja več nobeno navdušenje, nobena ideja«. — Vaše vrste - zavpije socialist Vella — oživlja denar ! Komaj je spregovoril Vella te besede, ko se dvigne neznanski ropot in vik v zbornici. Fašisti, ki sede na levici, planejo na noge in pričnejo vpiti, socialisti in komunisti jim odgovarjajo, predsednik zvoni brezuspešno Nastal hi bil pretep, da niso pritekli na lice mesta reditelji in pomirili bojevitih poslancev.
Svobodno ljudstvo vas ne bo maralo 1
Ko je končal Dino Grandi svoj govor, se oglasi k besedi socialistični govornik Arturo Labriola, katerega posluša po navadi vsa zbornica s pozornostjo, ker je duhovit mož. Edino takim govornikom je dovoljeno, da napadajo vlado, ne da bi bili pri vsaki besedi pretrgani. Labriola je začel hvaliti fašizem, češ da ima veliko vzgojno vrednost. Kdor opazuje in proučuje fašizem, spozna namreč prav jasno, kako bi ne smelo biti na svetu. Italijansko ljudstvo se je naučilo šele sedaj ceniti in spoštovati prostost in sedaj šele ve, kaj je - osebna in politična svoboda.
Fašistovski poslanec zavpije iz desnice : «Svobode morate biti prej vredni, morate si jo zaslužiti, ako jo hočete vživati«. — Si jo bomo zaslužili, gospod kolega — odgovori Labriola. ((Italijansko ljudstvo do danes morda res ni bilo vredno svobode, toda kadar pride dan in postane ljudstvo vredno svoje svobode, tedaj gospodje z desnice vedite, da ljudstvo vas ne bo več maralo !» (Burno ploskanje na levici, divji krik in ropot v vsej zbornici. Fašisti se dvigajo).
Dino Grandi je rekel, da so stare stranke v razsulu. Trdim, da so demokratične- in socialistične stranke na pohodu v vsem svetu. Volitve na Angleškem, v Franciji, na Danskem,
pojde prav gladko, ker je bil trgovec Grošelj zelo petičen mož in je vse na svetu razen groša cenil prav malo. Misliti je bilo tedaj že naprej, da bo trgovec nerad dal svojo hčer človeku, ki nima tisočakov pod palcem. Zaljubljeni Ljubič pa ni imel • druzega, kod navadne dohodke od svojih pa-cijentov. Poskusiti pa je hotel svojo srečo, naj še izide tako ali tako.
Imel je zvestega prijatelja Kljukca, ki je bil poln muh in zvijač in ga je že. večkrat potegnil iz zagate. Tega prosi, naj mu pomaga v tej reči in naj zanj snubi pri Grošlju. Kljukec je bil jezični doktor in prevejan, da nič takih. Precej se uda in obljubi storiti za Ljubiča vse, kar je bilo v njegovi moči. Naravnost jo ubere k trgovcu in mu razloži v pre-
Finskem in celo v daljnem Japonskem so dokaz, da ideja demokracije in ljudske svobode napreduje in zmaguje povsod, naš program, o katerem pravite, da je zastarel, je torej program bodočnosti.
Ko	je Labriola končal, se	je	zgrnil
nad	zbornico pravi	vihar.	Levica je
burno ploskala, fašisti so začeli ropotati in oglušujoče kričati, predsednik je mahal z zvoncem, a nihče se ni menil za njegovo bingljanje.
Ko	se je parlament	pomiril,	je	bil seveda	novi poslovnik	sprejet z	veliko
večino.
Tržaški šolski konsorcij
nas ni razumel, kaj hočemo, dasiravno pišemo jasno. Od 30 učiteljev pri Sv. Jakobu je 27 korektnih, trije pa so. skrajno nekorektni, ker vodijo krivično gonjo proti nam in našim pristašem. Gospod Čok je širil vesti, da) smo mi proti slovenski šoli, kar je neresnično, lažnivo.
Gospod Venturini pa vodi v Bregu in drugod krivično propagando proti nam. Eno leto smo trpeli, smo molčali; sedaj ne bomo več, ker je mera polna.
Binkoštna veselica v Postojnski jami
se vrši v nedeljo z vsem sijajem. Izven običajnega vzporeda (razne godbe, podzemeljska restavracija, pošta itd.) bode proizvajal moški zbor v novi koncertni dvorani razne pevske točke. Bajne krasote Postojnske jame bode razsvetljevalo nad pol milijona sveč.
Ker je voznina znižana 40% za vse posebne in redne vlake, porabimo to ugodno' priliko in pohitimo vsi v sve-tovnoznano Postojnsko jamo.
Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Posebna vlaka odhajata iz Trsta ob 7.40 zjutraj in ob eni pop., z Občin oh 8.55, ozir. 2.10, iz Sežalne ob 9.10 ozir. 2.25, iz Divače ob 9.35 ozir. 2.45 popol., iz Nabrežine ob 8.35 ozir. 1.40.
Umrl jo mož.
V Rojanu je dne 29. maja umrl g. Fran Eržen, vpokojeni višji komisar finančne straže, star 07 let. Svoje otroke je lepo vzgojil in preskrbel; dr. Anton je bančni uradnik v Splitu, France je učitelj v Trstu, Zorka učiteljica v Zagorju na Krasu, Marica učiteljica v Štanjelu. Vrlemu možu blag spomin.
Ob tej priliki smo primorani grajati brffžvestno početje, da se je v hiši, kjer je ležal mrlič, plesalo, čeprav so prizadeti prosili gospodarje plesa in orožnike, naj se to opusti.
Zakaj ima svet denar.
Bogati svet ceni najbolj surovo igro boks. Surovi dedci se s pestmi bijejo, kdo bo poprej opešal in se udal, elegantni svet pa hodi zijat in delat velike stave na igralce. Posebno slaven boksar je Amerikanec Dempsey. Njemu to več nese kot vsako pošteno delo. Za šest predstav, ki so jih hoteli slika ti za kinematograf (film), so dedcu obljubili milijon dolarjev. Ob drugi priliki je za borbo z nekim zamorskim boksarjem zahteval 750.000 dolarjev. Poštenemu delavcu, ki *z vsakdanjim delom služi kruh sebi in otročičem, p» tako štejejo grižljaje. To je poganstvo.
lepih besedah srčno željo mladega zdravnika. Prvo vprašanje trgovčevo jo bilo ;	*
«Ima li Ljubič kaj premoženja?«
, Kljukec pravi, da mu v tem trenutka ni natanko znano, da gre pa precej poizvedet in se bo vrnil s točnim poročilom.
Kljukec se v resnici oglasi pri zdravniku in pove, kako je opravil : prihodnji tast hoče najprej vedeli, koliko in°a lastnega imetja. Ljubič potrtega srca izjavi, da nima ničesar, razven dohodkov zdravniške prakse.
«I-Im, hm, tisto je že križ«, še peč« Kljukec sam pri sebi, zamišljen hodi sobi gori in doli in sega v lase, kako’ bi hotel izpuliti pametno misel ’z glave.
Oderuhi in ljudska izobrazba
Nadaljujem razpravico o nagih podeželskih oderuhih. Kdor bo pisal zgodovino naših magnatov, bo moral posvetiti celo poglavje razmerju oderuhov do izobrazbe ljudstva.
V srednjem veku so gospodovali grofje ter višja duhovščina (škofje). Drugi se niso zanimali za javno življenje. Kako naj bi se tudi bavil s takimi refcmi kmet, delavec, obrtnik, ki ni znal ne Citati ne pisati? On je delal od zore do mraka in se brigal za družino. Kar so mu «od zgoraj« naložili, to je izvršil-Nikdar ni vprašal, zakaj in kako, ali je prav ali neprav.
Novi časi.
V sredi minulega stoletja so se otvar-jale šole. koncem stoletja je ni bilo obeine v avstrijskem cesarstvu brez šole. V nekaj letih bo znal vsak človek pisati in brati. Kdor beret ta tudi nekaj zna. Kdor nekaj zna, ta hote vča-si imeti besedo. Kmet in delavec, ki bere časopise in misli s svojo glavo, presoja vsako vlado, ali dela prav ali ne, Pozna politične in gospodarske razmere nele v lastni vasi, marveč tudi v deželi in državi. To dejstvo, da so se izobrazile najširše plasti naroda, ne more osta^ ti brez vpliva na javno življenje. Kmet ali delavec ne zna sicer tako lepo napisati ali povedati kakor izšolan človek, toda on zadene pravo in je čuti kakor, izobraženec. V mnogih deželah so se gospodje upirali razširjenju šol. Znano je, kako so gosposki poslanci v istrskem deželnem zboru več desetletij glasovali zoper ustanovitev vsake ljudske šole, češ kdo bo pa kozle pasel, če bodo Vsi znali pisati?
Pri nas na deželi.
Od 1. 1850 do vojne so absolutno gospodovali vaški magnati. Da so držali ljudstvo na uzdi, so se posluževali različnih načinov. Med temi je bil tudi ta, da so bili nasprotniki načrta, da bi iz dotične vasi obiskoval visoke šole kdo drugi razen sinov iz magnatske hiše. Kdor primerja občine, ki so bile pod gospodstvom magnata, z občinami, kjer ni bilo magnata ali pa kjer magnat ni imel take moči, bo takoj tole ugotovil: vasi pod magnatovo komando so dale tnalo ali nič izobražencev, vasi s prostim ljudstvom so dale mnogo izobražencev. ,Taz sem se pečal s tem zanimivim vprašanjem par let, zbiral podatke, priče; in vse dokazuje, da odgovarja moja trditev resnici. Magnat je znal doseči svoj namen. Šlo je ali zlepa, ali zgrda. V vsaki vasi je nekaj darovitih otrok. Če je čul magnat, da obhaja očeta ali mater dotičnih otrok misel, kako bi otroka poslali v šole, je takoj šel magnat na delo. V tej hiši je rekel. «Sem poizvedoval v Trstu, v Gorici, v Ljubljani, pa za letos ni nič, poskusimo k letu». Tako je znal za enkrat zadržati starše, drugo leto pa je že prišlo kaj vmes... V drugi hiši je dejal: «Franca, kaj res misliš dati Pepota v šole? Saj bi bilo res dobro, bubec je talentiran. Pa si pomislite, koliko stane? 18 goldinarjev na mesec, 200 goldinarjev na leto, pa še obleke, bukve in drugo. .Ta, draga Francka, tvoj grunt ne nese toli-
ko, v petih letih boš ob premoženje«. Magnat je skoro vselej uspel. Ni uspel tam, koder je bil duhovnik ali učitelj samostojnih misli in je znal poskrbeti, da so dečka sprejeli v kak zavod v mestu za znižano ceno.
Zakaj so magnati tako delali? Jasno kot beli dan! Samo ena hiša v vasi mora biti imenitna, samo iz te
rali, bi znali vaščanom oči odpreti... Zato je bila politika magnatov čisto naravna. Seveda je bila to politika sebičnosti, egoizma; bila je to protislovenska. protinarodna, politika. Kajti v interesu našega naroda je bilo in je, da bi čim več darovitih sinov šlo na visoke šole.
In ti magnati so bili in so stebri tržaške narodne klike. Ker pa predstavljajo ti stebri na deželi tržaško »Edinost«, je umljivo in čisto logično, da moramo tako politiko označevati kot
morajo študirati ljudje. Ako bi študirali tudi sosedje, bi slava in moč ma- škodljivo za naš narod. O tem bomo še
gnata pešala., pa tudi tisti, ki bi študi-1 razpravljali.
(Virgilij Šček).
Zadeva Kmetijske zadruge
Berlin, Pariz, nam kaže razmah telovadbe in športa predvsem v njihovih stadionih, kjer je edino mogoče razviti vse panoge telovadbe in prirejati telovadne nastope in tekme. Orlovska organizacija se je tehnično že tako povzpela, da je stalen stadion nujna zahteva.
Devinske težave.
Prebivalstvo v Devinu živi od ribolova. Zdaj jim pa gospoda dela velike težave. Prepovedali so voziti ribe v Trst in drugam na potniških vlakih. Železniško osobje zmaja z rameni, češ da je tak ukaz od višjih. Kako pa naj ubogi ribiči spravno ribe naprej? Parnikov ali avtomobilov nimajo. Narejena je bila' pritožba na železniško ravnateljstvo, da se ona prepoved ukine.
Kdo je lagal?
«Mali list« je trdil, da so se »Edinost« in «Novice» bale objaviti poročilo o občnem zboru Kmetijske zadruge, ker jim je Slavik prepovedal o t<un pisati. Na to našo trditev so «Novice» odvrnile, dal so neodvisne in da nimajo nič opraviti z dr. Slavikom. Pa je nasprotno res in za dokaz, naj sledi tukaj izvleček pisma dr. Godine, ki ga je pisal dne 23. aprila Josipu Trampušu v Branico. V tem pismu stoji:
«2. Prepis zapisnika občnega zbora 13. t. m. je bil odposlan v svrho objave v celoti «Edinosti», «Novicam» in ((Malemu listu«. Od teh je podal samo «Ma-i list« pomanjkljivo in površno poročilo in tam označena zguba je le pomota, ter se najbrže nanaša r, i bilanco likv. odboral v juliju 1923. »Edinost« in ((Novice« niso hotele na protest dr. Slavika ničesar objaviti o občnem zboru, bom že s svoje strani ukrenil potrebno, da se to razčisti. Dr. Slavik pravi namreč, da bi poročiio o občnem zboru naletelo na nezadovoljnost pri gotovih krogih«.
Tako stoji v pismu dr. Godine, ki ni noben malolistar, ampak pove resnico naravnost. Prepis pisma, imamo v na šem uredništvu shranjen.
Kmetov žep ali skupni sklad ?
Gotovo je. da bo nekdo moral pla čati. Vprašanje je le to: kdo naj plača? Ali natj se naprti ogromno breme kmetom ali pa naj se. malce zrahlja blagajna Narodnega sklada.
«Novice» in «Edinost» hočeta po vsej sili, da plačajo kmetje. Tako se je tudi dr. Wilfan izrazil napram dr.ju Besednjaku. Mi pa pravimo, naj se plača zguba iz Narodnega sklada. Zakaj? Ako bi šlo za žep gospode, bi bilo vprašanje že davno rešeno in Narodni sklad bi se dobršno odprl. Ker pa gospoda nima mnogo smisla za gospodarske potrebe malega človeka, si ne beli glave. Mi pa smo prepričani o tem: narod se ne bo rešil ako ne bo gospodarsVo trden. Gospodarsko zasužnjen narod zapade gospodarski smrti.
Nag poziv
velja dr. Wilfanu kot predsedniku Narodnega sklada. Gospod doktor naj se čimprej odlogi in naj izreče kar besedo. Ako pa tega noče, potem naj prepusti tisto mesto ko;nu drugemu, ki bo imjl vtč smisla za gospodarske zadeve in ki se ne bo premišljal, ko bo treba odšteti vsoto, ki je potrebna za kritje.
Narodni sklad.
«Novice» so pisale, da je znašal Narodni sklad 60.000 lir. To je laž. To raz-vidite tudi iz istih «Novic», ki pišejo, da je dr. Wilfan že dovolil dar 150.000 lir. Vrhutega vemo, da smo lani zbrali za šolsko društvo okrog 600.000 lir, ki se zajemljejo tudi iz Narodnega sklada. Ne farbajte torej ljudstva s 60.000. Podpora ali nepodpora je odvisna od volje Wilfanove. Če on reče:'ne, ne bo podpore! Tako je in nič drugače.
IZJAVA.
Prejeli smo: «Novice» so mi natvori-le celo vrsto grehov, ki jih nimam. Med drugimi rečmi mi očitajo, da sem spremenil urade Kmetijske zadruge 'v u-redništvo in upravo «Malega lista«.- Izjavljam svečano in očitno, da je to podla laž, o čemur bi se ((resnicoljubne «Novice» 'Jahko prepričale. Uprava 5n uredništvo sta imela svoj sedež v ulici Raffineria 7, II nadstropje, ne pa v prostorih zadruge. Poživljam pisca nesramnih napadov, da se podpiše s polnim imenom, izjavljam pa že naprej, da ga bom tudi potem imenoval podlega o-brekovalca.	Josip	R	usti	a.
Najstarejši škof na svetu
je msgr. Fra.ncis Redvvood, nadškof v Wellingtonu na Novi Zelandiji, ki je bil pred 50 leti posvečen za škofa. Ro jen je bil 8. aprila 1839. v Staffordu na Angleškem in! so ga. starši, šele tri leta stai»ega, vzeli s seboj v Zelandijo, kamor so se izselili. Za duhovnika je bil posvečen leta 1865., za škofa pa 1875. Takrat je bil star 35 let in je bil najmlajši izmed vseh takratnih škofov na svetu, danes pa je najstarejši.
Orlovski stadion v Ljubljani.
Najvelikopoteznejša akcija, ki je potegnila nase pozornost vsega slovenske ga naroda, je gotovo, gradnja orlovske ga stadiona v Ljubljani. Ob V. katoliškem shodu, ko se je takorekoč v potu obraza prostovoljnih delavcev (veliko inteligence) mogel pripraviti vsaj zasilni prostor za nastop 2000 telovadcev in do 50.000 gledalcev, je moral vsak udeleženec sprevideti, da je to smela, a tudi praktična poteza zgraditi v Ljubljani stalno telovadišče, kjer se bodo prirejale najznamenitejše in najobsežnejše prireditve telovadnega, športnega značaja itd.
Razgled po velikih evropskih mestih.
NAŠA POSTA.
Dunajska krona. Ceno dunajske (avstrijske) krone je treba Citati tako, da 10 tisoč' kron stane približno 3 lir 20 st.. stotisoč kron 32 lir, milijon kron-320 lir.
Opozarjamo naročnike in trgovce da dosedanji čeki veljajo samo še do 10. t. m„ zato naj jih do takrat porabijo. Od 10. dalje pridejo v rabo novi čeki.
NAZNANILO
Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta ODPRLA DNE 12. t. m. v GORICI, via GARIBALDI Šl. 20 (prej v. Teatra) I. nadstropje
pravno pisarno
v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojiL
Vinko Čuk,
bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici
Anten Trampui,
bivši sodni oilcijal pri okrožni sodniji.
ADRIA-C EVLJI
Izdelek Čevliarske zadruge v Mirno
Kmalu se mu razvedri lice, tleskne z rokami in vesel vzklikne: «Jo že imam; duša, šlo bo, — da, na ta način bo šlo. Ali bi si ti pustil nos odrezati za sto tisoč kron?» ,
«Ali se ti je v glavi zmešalo? Za ves svet ne !»
((Potemtakem upaim, da se ti bo želja izpolnila. Častitam srečnemu ženimu in Povabim se na svatbo.«
Še tisti dan obišče Kljukee bogatega trgovca in mu razodene, da Ljubič si-cer nima gotovine, pač pa hrani dragocenost, ki je nima za 100.000 na Prodaj.
«Kaj utegne to biti?« radovedno Grošelj povprašuje.
«Tega noče pred časom razodeti, pač
pa vam bo skrivnost razkril na dan poroke.«
Trgovec privoli v ženitev. Imel je več hčera in si mislil : Ženi sinove kadar hočeš, hčere pai, kadar moreš. Vedel je tudi, da je Ljubič izvrsten zdravnik in Roziki jako všeč.
Ljubiča je ta novica tako iznenadila. da je skoraj vznak padel, ko je slišal iz prijateljevih ust nezmerno srečo.
Čez mesec dni se je vršila poroka. Stvar je bila imenitna in Kljukee je plesal, da se je kar kadilo, tako je bil vesel svojega uspeha!
Še med svatbo vzame tast svojega zeta) pod pazduho, ga pelje v stransko sobico in praša po skrivnostnem zakladu. Ljubič obledi in molči nekaj časa.
potem pa brez ovinkov razkrije doktorjevo zvijačo.
Grošelj je bil prvi hip srdit, da nikoli tega., toda vpričo toliko gostov se ni upal pokazati nejevolje. Sčasoma pa se mu je kri ohladila in potolažil se je popolnoma, ko je videl, da se poro-čenca ljubita in Ljubič zaradi svoje spretnosti in značajnosti vživa splošno spoštovanje. Rekel je : «Saj sem vedel, prav pravi stari Kranjec : zet zna vzet’, ne pa dat’.«	.
Tri vprašanja!
Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu?
Prodajalna tevlJarske-Zadruge v Mirna
Gorica, Corso Verdi 32 — Trst, Via dei Rettori 1, ter komisijske zaloge po celi JULIJSKI BENEČIJI so založene z
ADRIA-SANDALI
letoinjega izboljšanega izdelka.
Zobozdravnišhi ambulatorij
Zobotehnlk
M. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-11 od 3*7 - ob nedei|ah od 10-12 —
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih m na zobrt
s prejema za vsa zobozdravniška in zobotehnUka opravila
od 9*12 In od 3*3.
Dolgovi istrskih občin.
Vseh občin v Istri, ki imajo stalne, konsolidirane dolgove, je naštetih 41. Svota teh dolgov pa je izračunana na 17 milijonov in pol. Vračunani pa niso viseči dolgovi, ki. so navadno še večji, ampak le stalni. Tukaj navedemo le nekatere občine in njihove svote v o-kroglih tisočih:
Veprinac 94.000, Bistrica 120.000, Buje
43.000, Koper 1,584.000, Podgrad 9.000, Herpelje 38.000, Grižnjan 15.000, Izola G2.000, Lovran 410.000, Marezige 55.000, Motovun 10.000, Moščenice 61.000, Po-mjara 19.000, Buzet 93.000, Piran 500.000, Pazin 89.000, Pola 7,904.000, Oprta! j
159.000, Roč 73.000, Umag 133.000, Črni vrh (Verteneglio) 58.000, Dekani 92.000, Volosko-Opatija 2,413.000, Mat,ulje 106 tisoč.
Te številke vpijejo, kako slabo je v Istri. 17 milijonov naj ubogo istrsko ljudstvo odplačuje v teh slabih letih, ko so skoraj vsi zaslužki proč., Narejen je bil predlog, da se ti dolgovj prenesejo za. vsako občino od raznih upnikov, ki v posameznih slučajih zahtevajo o-bresti po 8 in 9 od sto, skupno na «Istr-ski zavod za občinska posojila» po 2'A od sto in odplačljivo z amortizacijo v 50 letih. Drugi predlog je bil, naj bi večino dolgov odplačala državna «IIranil-nica in posojilnica v Rimu» in dala občinam posojilo po 3 od sto za 50 let. Bomo videli kaj bo iz teh pi’edlogov.
O priliki prinesemo še drugih številk.
Rudarstvo v Sloveniji.
V 1. 1923 ja znašala vrednost rudarske proizvodnje v Sloveniji 442 milijonov dinarjev. Ako se prišteje še vrednost proizvodnje topilnic, znaša celotna vrednost 568 milijonov dinarjev. Cisto vrednost pa dobimo, če se odšteje še vrednost porabljenih surovin. Tako dobimo svoto 461 milijonov, torej malone pol milijarde dinarjev.. V zlati vrednosti je to 25 milijonov. Pred vojsko se je cenila ista proizvodnja satno na 18 milijonov zlate vrednosti. Torej je Slovenija napredovala v rudarstvu za letnih 7 milijonov zlate vrednosti.
V zgoraj računani proizvodnji ima prvo mesto premog. V celi Sloveniji je vsega skupaj 52 malih in velikih premogovnikov, v katerih se koplje rja^vi premog in lignit; od teh jih je bilo v delu pa le 39. Lignita se je nakopalo v 1. 1923 nad 200 tisoč ton, rjavega premo-' ga pa 1 milijon 700 tisoč' ton.
Slovenija' je dosedaj v rudarstvu prva dežela v Jugoslaviji. Kadar pa se bo začelo v Bosni bolj na veliko; potem bo gospodarila Bosna, ki ima veliko več naravnih zakladov.
‘	'	Čiščenje	trt
se mora izvršiti predno grozdje cvete. V nasprotnem slučaju je zarod preveč skrit in se rad osuje. Nič ne škodi, če odtržemo blizu zaroda ta ali oni list, ki jemlje preveč zraka in svetlobe. Preveč listja seveda ne smemo odtrgati, ker bi s tem trta močno oslabela. Z listjem nabira namreč redilne snovi in brez listja se tudi zarod ne bi mogel razviti. Nekatere trte zahtevajo ob cvetu več zraku nego druge. Posebno občutljiva je pri tem modra franku 1 ja.
Mtirvin hapar,
je bela ščita.‘itai živalica ki ugonobi polagoma murvo, na katero se vsede. Od kaparja napadeno drevo izgleda, kakor bi bilo z apnom pobeljeno. Zato je treba paziti da se ta škodljivec ne širi, ker napada tudi nekatera druga dre-viesa.
Za pokonča vanje tega mrčesa se priporoča tobačni ekstrakt. Naredi naj se mešanica sestavljena iz 300 gr. sode, 50 gr. 'tega izvlečka in 50 gr. petroleja ter naj se še dolije 5 1 vode. Imenovana zmes naj se naredi na ta način, da se
raztopi najprej soda, zatem izvleček in petrolej. Nato naj se doliva vode, dokler ne doseže 5 1. S to zmesjo naj se potem drevo izpira s krtačo na napadenih mestih.	—ič.
Sladkorni trg. — Poročali smo že, da se za, sladkor pričakuje dobra letina. Celo Italija se pripravlja, da bo še od lanskega pridelka prodala 1000 vagonov sladkorja. Na svetovnem trgu je zato trgovina mrtva, cene gredo počasi še navzdol. Cene v Trstu prosto na postaji so za 1000 kg sladkorja v kockah 26 funtov, za 1000 kg češkega kristala (drobnega) pa. 24 funtov. Ker je angleški funt. približno 100 lir, je torej v veletrštvu kg sladkorja 2.40 do 2.60.
ZgoniSka stvar.
Že nekaj časa objavlja «Mali list» razne dopise iz zgoniške občine, ki govore o sedanjih tamošnjih občinskih razmerah in zadevah. Vsebina njihova je večinoma le krajevnega pomena in podpisani se ne bi oglasil s temi vrsticami, ako se ne bi že dva dopisa posi‘edno dotikala njegove osebe, oziroma pravilnejše njegovega, delovanja, za katero je bil Odgovoren kot gerent zgoniške občine.
V nekem dopisu iz Saleža pravi dopisnik «republikanec», da je sedanji župan gospod Ivan Gruden dobil od prejšnjega obč. upravitelja 8.000 L. preostanka v občinski blagajni. V zadnjem «Malem listu« z dne 30. maja t. 1. pa mu g. župan Ivan Gruden odgovarja in daje občinstvu na vpogled zapisnik z dne 22. septembra 1919., ki dokazuje, da ni prejel ob prevzetju občinske uprave
8.000	L. pač pa 801 L 57 st. 'reci: osem-stoeno Uro in 57 stot.).
Zadeva je važna za vse zgoniške Občinarje, ker se tiče njihovega — občinskega premoženja in sem mnenja, da imajo pravico biti najnatančnejše poučeni in 'obveščeni o vsakorabnem občinskem denarnem stanju, saj se tiče njihove skupne lastnine — njihovih žuljev.
Štejem si zato v dolžnost, da prizadete obvestim, da trditev gosp. «republi-kanca» je pretirana, istotako pa je tudi po gospodu županu podana svola mnogo prenizka.
Čudno se mi zdi, zakaj se ne bi navedlo pravilno svoto, ves preostanek, ko je tako lahko dognati iz obč. računov. S takim postopanjem se le zavaja Občinarje. Upam, da se bo popravila pomota in navedel prihodnjič pravilen znesek.
Sežana. 31. maja 1924.
Anton Baša. bivši upravitelj zgoniške občine
Iz BOLJUNCA.
V Žavljah. kjer so aeroplani, imajo tudi Boljunčani svoje travnike. Za odškodnino dobe le malenkostno svoto od vojaške uprave. Zato bi se spodobilo, da bi smeli vsak na svojem kositi, kar se kositi da. Pa sta dva občana toliko časa vrtala in stikala, da sta sama dobila vso košnjo v roke za prav nizko ceno; potem sta pa ljudem ponudila, naj od njih dveh kupijo košnjo vsak na svojem. Ljudje so razburjeni in se nočejo pogajati; milo se jim vidi, ko na njihovi lasti kose drugi za smešno ceno, marsikateri pa mora potem -seno kupovati. Ali se ne bi dalo to drugače urediti? •
Iz ŠAPJAN.
Redko se oglašamo, toda razmere nas silijo, da se moramo tudi mi pritoževati. Naš sinjor maeštro Lonardo je dobil sebi enakega in zvestega pajdaša, ki je bil baje že izgnan z Reke radi svojega vedenja. Ta je pokazal i svojo
Radovedni smo kdaj se bo znižanje cen poznalo v naši domači «botegi».
Velesejm v Zagrebu. — Na-1 pomladanskem velesejmu v Zagrebu je bilo sklenjenih kupčij za 181 milijonov dinarjev. Je sicer velika svota, vendar manjša kakor lansko leto. Iz tujine je največ sejmarjev prišlo s Francoskega.
Po čem je lira?
Dne 4. junija ai dal ali dobil: za 100 dinarjev — 27.80 L. ta 100 6. kron — 67.25 L. za 100 fr. frankov 117.50 L. za 100 avstr, kron — 8‘20 st. za 1 dolar — 22.85 L. za 1 funt — 99.15 L.
tritisočletno kulturo dne 26. maja, ko je brez vzroka napadel gostilničarja Lovriča, obče spoštovanega moža v naših krajih, in ga zmerjal na vse načine, ki- se ne spodobijo Afrikancem. Potem je hodil z maeštrom po vasi srdit in grozil ljudem. On je tudi par dni prej pretepel z žilavko Kranjčevega Mihota na železniški postaji. Gospodje karabi-nijeri naj bi enkrat napravili red in ne puščali vnemar takih slučajev. Enaka pravica za vse!
Iz RODIKA.
Dne 23. maja je šel neki posestnik z ženo zjutraj zdoma z vozom po listje. Doma nista pustila nikogar. Ko sta se opoldne vrnila, sta zapazila pri oknu lestvo. Podala sta se v sobo in dognala, da je bilo odnesenih 1300 lir denarja. Gospodar je prejšnji dan prodal na sejmu kravo in gotovo je tat vedel, da je v hiši denar. Frebrskal je vse perilo, preobrnil vse žepe, a k sreči se je še nekaj denarja nahajalo v malem zabojčku v kuverti. Tat je zabojček docela izpraznil, kuverte pa ni pogledal. Vse to se je vršilo pri belem dnevu, ne da bi kdo >pa?i:, čerav i • stoji hiša ob cesr.; in ne tako v samoti. Prosimo oblastva, da to stvar preiščejo.
S KRASA.
Kje je tiček? Kje je? Kam je šel? Kdo ve? Kje je skrit? Kdo? &jor Scopi namreč, bivši velesnopaf, terorist, pod katerim so se tresli Kraševci, zlasti od Nabrežine do Komna. Vojna odškodnina, kraški vodovod in slične zadeve so povzročile, da je izginil. Sodnija marsikatere kliče, tudi Scopija; pa sodnik poje: «Vsi so prihajali, Scopija ni!» Scopija ni, vojne odškodnine tudi ni. Eni pravijo, da je šel na počitnice, dragi pa, da je bolan in da je v bolnišnici, kjer mu zdravijo kurje oko na prstu leve noge. Scopi je odšel s špecijalnimi prokurami, kmetje pa imajo bridko skušnjo, koliko jih je koštala škopijnda.
Štab. Tip. S. Spazzal, vi« Coromerciale 8.
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vsa kraja. Po ugodnih cenah. Tvordka Gaston«
Dolinar, Trst — via Ugo Polonio 5.
OVČARSKI pes:	lisaste	dlake, visok,
star 3 leta in izboren hišni čuvaj se radi neugodnih razmer takoj proda. Več se poizve pri lastniku. Cena po dogovoru.
VINCENC GRMEK Kobjeglava 29 p. Štanjel
ČILSKI SOLITER, KOSE «MERKUR» od L. 12.— dalje, jesensko repo in druga semena, cement itd. dobite pri tvrdki D. Bolonič & Co., Trieste, Bai-f in eri a štev. 6.
Kmetijsko trgovsko društvo • D. BOLONIČ & Co.
D= Grusovin
v Gorici: Platza Vlttoria (Travnik) v hiši PaternoMi 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop-
Čevljarnica FORCESSJN
Je najboljša, zaloga z dobrini blacfom.
Trst, via Caprin 5 pri Sv. Jakobu
podružnica via TJdine 2.
Poskušnja veljal
Toni: No, Pfpi, ali si poskusil pri Forcessinn?
Pepi: „ Prijatelj. Bog Ti daj zdravje. Prav zadovoljen sem, jaz, žena in otroci. Kamorkoli pojdem, vselej bom priporočil Korces-
Čevlfarnica FORCESSUV
i ZobotehnUni ambulatorij
TRST, Via Settefontane it. 6, l nad.
5 odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.-19. Izvršujejo se hitro in točno ■ vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom Slovencem 10/« popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamSeno.
£ EGIDIJ SCHIFFLIN, koneesijonirani zobotehnik.
*
m
■
■
■
■
■
0
0
Kal nam i dežele pišejo