Serafinski □ □ □ □ KOLEDAR za navadno leto 1921 . Priloga k 1. zvezku „Cvetja“ 1921. Založilo in izdalo ..Cvetje" v Ljubljani. Natisnil A. Slatnar v Kamniku. □ □ □ □ Leto 1921 je navadno in ima 365 dni (med temi 67 nedelj in cerkvenih praznikov po starem štetju); začne se in konča s soboto. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, dne 27. novembra. Zlato število. 3 Rimsko število.4 Epakta ali lunino kazalo . . v . XXI Nedeljska črka.b Solnčni krog.26 Letni vladar: Merkur. O odpustkih. Popolni odpustki so zaznamovani v koledarju z: P. O., P. O in p. o. P. O. pomeni popolni odpustek, ki ga morejo dobiti dotični dan vsi verniki — torej ne samo tretjeredniki, ampak tudi drugi — v cerkvah treh redov sv. Frančiška. Za redovno cerkev veljajo vse cerkve samostanske in one, v katerih ima tretjeredna skupščina svoj sedež. Kjer ni teh ne onih, tam morejo tretjeredniki dobiti odpustke v svoji župni cerkvi. P. O. pomeni popolni odpustek, katerega morejo dobiti le udje treh redov sv. Frančiška. S p. o. smo v koledarju zaznamovali po¬ polne odpustke, ki jih morejo dobiti vsi verniki vsaki prvi petek, vsako prvo soboto v mesecu in vsaki torek. Za vse se zahteva prejem sv. zakramentov (oz. sv. obhajila) in molitev za odpustke, poleg tega pa morajo prvo soboto biti pri sv. maši o brezmadž. spočetju ali pa opraviti kako pobožnost na čast Brezmadežni (Pij X. 13. jun. 1912), ob torkih se pa morajo vdeležiti pobožnosti v čast sv. Ant. v kaki cerkvi frančišk. redov, ko je izpostavljeno Najsvetejše (Leon XIII. 4. jul. 1894). Tretjeredniki morejo dobiti popolni odpustek enkrat na mesec, ka¬ terikoli dan si sami izbero. Mi smo v koledarju za ta odpustek stavili ? zadnji odpustka prost dan v mesecu, da se bote laglje spomnili na ta odpustek. V. O. pomeni vesoljno odvezo s pop. odp. (pogoj je: prejem sv. zakr. in molitev). Opazke glede posta. Vsak tretjerednik se sme posluževati polajšav danih v škofiji, v kateri prebiva. Na veliko soboto konča post opoldne ob 12. uri popolnoma. Če pride kak zapovedan praznik zunaj 40 danskega posta na petek, se sme tisti petek vživati meso. Sledeči prazniki imajo prejšnji dan zdržek in post: božič, binkošti, vnebovzetje Marijino, vsi svetniki — za tretjerednike pa tudi: brezmadežno spočetje in sv. Frančišek. Če pride ta postni dan na nedeljo, se post ne prenese na soboto, ampak odpade tisto leto. Meso je prepovedano tudi vse petke v letu, na pepelnico, v petkih in sobotah 40 danskega posta, v kvatrnih sredah, petkih in sobotah. Zdržati se mesnih jedi so dolžni vsi, ki so dopolnili 7. leto; le enkrat na dan do sitega najesti se t. j. postno postavo izpolnjevati so dolžni vsi od 21. — 60. leta. Redovne osebe se imajo držati postav svojega reda; za nje to ne velja. Januar Dan vzraste za 1 uro 1 min. — Dan je dolg 8 ur 26 min. do 9 ur 27 min. Na praznik razglašenja G. (6.) je sv. maša za žive ude franc. misj. družbe. 16. je nedelja presv. Imena Jezusovega. Pap. Pij IX. je dovolil 2. susca 1866.1. vsem cerkvam Avstrije popolni odpustek. Kako je sedaj s tem odpustkom za naše kraje, menda še ni odločeno. Februar Po novem cerkvenem pravu svečnica ni prišteta mej zapovedane praznike. V naših krajih se je ravnati glede praznovanja po škofijskih določilih. Glede posta se je držati ško r ijskih predpisov in polajšanj. Marc Marijino oznanenje in velikonočni pondeljek ni mej zapovedanimi prazniki; velikonočni pondeljek se praznuje po škofijskih določilih, Marijino oznanenje pa odpade letošnje leto; sv. maša in duh. molitve bodo še le po beli nedelji V. O. in odpustek je pa veliki petek. — Sv. Jožef je zapovedan praznik. — Ve¬ liko soboto se sme deliti sv. obhajilo mej sv. mašo in po nji. — Kedor želi oprav¬ ljati pobožnost 13 torkov na čast sv. Antonu in jo končati pred njegovim praz¬ nikom, naj jo začne opravljati 15. t. m. Dne 16. je spomin obljub sv. o. Frančiška. Kedor ponovi ta dan (ali če je ta dan zadržan, naslednjo nedeljo) svoje redovne obljube, dobi popolni odpustek. (Pogoj: prejem sv. zakr. in ponovljenje obljub brez druzih molitev). — Sv. Marka dan je prošnja procesija. Dne 6. se začne devetdnevnica na čast Sv. Duhu. „ 8. se začne devetdnevnica na čast sv. Paskalu. „ 15. se začne šestnedeljska pobožnost na čast sv. Alojziju. Binkoštni ponedeljek se praznuje po naredbi lastne škofije. Dan vzraste do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 15 ur 48 min. do 16 ur 01 m. Dne 4. se začne devetdnevnica na čast sv. Ant. Pad. Dne 5. se spomni posebno goriških rojakov. 1 Pt. p. o. ; Predraga Kri n. g. J. Kr.; osmina sv. Janeza Krst. . 2 j Sb. V. O. ! p.o. O b i s k a n je bi. d e v. Marije. 26 O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Dan se skrči za 55 min. — Dan je dolg 16 ur 1 min. do 15 ur 3 min. Dne 5. se spomni v molitvi Slovencev in vseh Slovenov za dar sv. vere. Dne 13. je sv. maša za žive ude frančiškanske misj. družbe. Dan se skrči za 1 uro 38 min. — Dan je dolg 13 ur 25 min. do 11 ur 47 min. Dne 15. je P. O. za vse kaker na porcijunkulo v cerkvah, kjer je vsta- novijena bratovšč. žal. M. B. Dne 25. se začne devetdnevnica na čast sv. o. Frančišku. Rojstvo Marijino se praznuje po določilu lastne škofije. Oktober November Dan se skrči za 1 uro 16 min. — Dan je dolg 9 ur 57 min. do 8 ur 41 min. Na vernih duš dan P. O. za pokojne kaker na porcijunkulo v vseh cerkvah od opoldne prejšnjega dne do polnoči vernih duš dan. Dne 10. se začne devetdnevnica na čast sv. Elizabeti. Dne 29. se začne devetdnevnica na čast Brezmadežni. 1 | Č. P. O. Spomin vseh rajnih treh redov sv. o. Fr.; bi. Ant. Bonfld. sp. 1. r. 2 Pt. p. o. | Sv. Bibijana, d. m. 3 Sb. p. o. Sv. Frančišek Ksaverij, sp. 47 Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. Prav toplo priporočamo vsem dobrim kristijanom Frančiškansko misijonsko družbo. Zapišete se lehko vanjo v vsakem frančiškanskem samostanu in pri vseh voditeljih tretjega reda, ali tudi pri pospeševateljih in pospeševateljicah te družbe. Slovenski frančiškani imajo že več let na Kitajskem dva patra misijonarja, ki prosita podpore za svoje male in velike. Pravila frančiškanske misijonske družbe. 1. Namen Frančiškanske misijonske družbe je podpirati z molitvijo in milimi darovi frančiškanske misijone. 2. Udje postanejo tisti, kateri so zapisani v Imenik Družbe in vsaki dan ali vsaj vsaki teden molijo 1 Oče naš in Ceščeno Marijo s pristavkom : „Prosi za nas sv. Solan — da bomo vredni obljub Kristusovih" in vsaki mesec darujejo 10 vinarjev ali na drugi način omenjene misijone pod¬ pirajo. Tisti udje, kateri pridobe vsaj 15 novih udov, se imenujejo po- spešitelji ali pospešiteljice. Njih dolžnost je, napisati imena drugih udov, pobirati doneske in te skupaj z imenikom udov pošiljati bližnjemu fran¬ čiškanskemu samostanu. 3. Udje so deležni vseh molitev in dobrih del vseh redovnih bratov in sester redovne okrajine, zlasti sv. maš, katere se opravljajo vsaki dan za žive in mrtve dobrotnike. Zraven tega se bo za žive ude darovala sv. maša na praznik sv. Treh Kraljev in sv. Solana, patrona Misijonske družbe; za mrtve ude pa enkrat v novembru črna sv. maša. Vsi udje dobe vsako leto po pospešiteljih in pospešiteljicah brez¬ plačno letno poročilo Mis. družbe. Ta pravila Frančiškanske misijonske družbe so sv. oče papež Pij X. brali in dobrohotno podpisali z besedami: »Ljubljenim udom in dobro¬ tnikom te pobožne Družbe podelimo ob enem z našimi najboljšimi željami iz srca apostolski blagoslov." Dne 31. maja 1907. Papež Pij X. Odpustki in privilegiji. 1. Udje frančiškanske misijonske družbe dobe popolni odpustek: a) na dan sprejema ali naslednjo nedeljo; b) na praznik sv. Treh Kraljev, o Binkoštih, na praznik presv. Srca Jezusovega; Marijinega brezmadežnega spočetja, na Svečnico, Ma¬ rijino rojstvo in Marijino Vnebovzetje; na praznik sv. Jožefa, sv.apost. Petra in Pavla, sv. Bernardina iz Sijene (20. maja), sv. Antona Pad. (13.junija), sv. Solana (24. julija), sv. očeta Frančiška (4. okt.), sv. Leo¬ narda Portomavriškega (26. nov.), sv. Jakoba iz Marke (28. nov.) ali na prvo nedeljo za temi prazniki; c) v smrtni uri. 2. Nepopolni odpustki : a) 7 let in 7 kvadragen, kolikorkrat v prospeh Mis. družbe kaj store; b) 300 dni, kedar opravijo družbeno molitev; c) 300 dni za vsacega uda, ki ga za Mis. družbo pridobe. 3. Razun odpustka za smrtno uro se vsi drugi udom frančiškanske mis. družbe podeljeni odpustki lehko obrnejo v prid dušam v vicah. 4. Duhovniki imajo kot udje Mis. družbe: a) vsaki teden trikrat pravice privilegiranega oltarja; b) pravico blagoslavljati križce s podobo našega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa za štacijonske odpustke. (To pa ne velja za Rim in kraje, kjer je kak frančiškanski samostan). Najboljši list za tretjerednike in za one, ki želijo tretji red spoznati, ali imajo voljo in namen vanj vstopiti, je: CVETJE ? z vrtov sv. Frančiška. Izdajajo ga slovenski Frančiškani v Ljubljani, sedaj vsaki drugi mesec na 32 oz. 36 Straneh. Stane za celo leto 20 K. Naroča se na naslov: „Cvetje“, frančiškanski samostan v Ljubljani. Tretjeredniki, ki bi radi širili tretji red mej Slovenci, naj širijo Cvetje. Koliker novih naročnikov bote pridobili, toliko novih tretjerednikov bote imeli. — Letos je sedemsto let, odkar je tretji red ustanovljen. Darujte sv. Frančišku v jubilejnem letu vsaj enega naročnika na Cvetje — v par letih bo Vaš brat ali sestra v tretjem redu. Nasprotniki Cerkve in tretjega reda žrtvujejo denar in čas in trud za svoje brezbožne in veri sovražne časopise — ali bote slabejši Vi, ki se borite za dobro, za sveto stvar, za kraljestvo božje na zemlji? Za voditelje tretjega reda sv. Frančiška najprimerniša knjiga je Poduk za novince. Ta poduk je natisnjen v lanskih zvezkih Cvetja, deloma bo še sle¬ dilo nadaljevanje istega v letošnjih. Kedar bo končan, bo Cvetje izdalo poseben ponatis. Lanski zvezki Cvetja se še dobijo pri: Upravništvu „Cvetja“ v Ljubljani, Frančiškanski samostan. Sedem zvezkov stane 16 K. — Če pa hoče kedo kako bolj obširno knjigo, naj naroči nemško: Handbuch zur Leitung des Dritten Ordens des hi. Fr., ki jo je spisal P. Fr. Tischler, O. M. Cap. Tiskana je v Bregencu pri Teutsch 1912, 6 izd. in je pred vojsko stala 12 K. Dober pomoček voditeljem je: „Ordensdirektor“, ki ga izdajajo Frančiškani na Tirolskem sedaj vsaki drugi mesec na 24 str. Naslov: Verlagsanstalt Tyrolia, Innsbruck. Stane za celo leto 16 K.