Vie»rt.Mrt*k inneWln uImj* i" »"'Ј* v Mjl" ■ ..m p«Mlj*nJ* к* ,,„.„ t.i.»M» HV1. - k. ; 4 Hiti M* . . 4 — И , ,. iri irt.i . s .. ao /j ft? Ifl" 1° f1- — k« l„,| Mu . r. - ,. ,4 ret rt a .. 1.0 „ VinJniiiTi* 1И oprjTiiiillo ... „, i»-im 1ftfiltl».!>. Твоц] 1Г. na iS početkom aprila meseca, se začni noro naročcvatij' na Slav. Narod". Cena. je naznanjena nn. erbt našega lit/a. Naročniki, kterim je naročilo ir poteklo aH jim do J. aprila poteče, /irošeni so, naj vsaj do 2Č>. t. m. s v nje naročilu poMVe, da pošiljanje ne pride, zopet r nered. Najkrajše in \ najmanjlmi stroški Minister iika pravi, da ima vlada odločen namen vso „žrtvovati." (1 žrtvovanji vlada pač ua sine govoriti, iu irlev Slovani menda tudi nočemo. Mi plačujemo davek lako kakor vsak narod, če bolj ne, Haš tu i slim leta in letu žrtvovali iu žrtvujemo, in ako nam vlada da nekoliko narodno pravico v našo šolo, to ni žrtva od njene strani, to jo gola dolžnost. Ker ni naša nalogu in bi pravega namena tie imelo Has nerjev govor stavek za stavkom polivati in povsod primerjati isliuo z bosetln, naj ostane pri teli uforisuiill. lin političen uk pa glasno govori tudi iz trgu llasncr-jnvega govora našim poslancem. In eo so prav ti žo dolgo časa gluhi in sc naročaje po poštnih nakaznicah (Postanweisung). Dobro hi hitu, storimo vendar dolžnost, al;o tudi ta kažemo ua tisto rdečo nit, ki so ko hi dosedanji naročniki pride/i odrešili zavitek, novi pa napis prav jasno pisali. Vsled Zadnje, naše obljube so nam nekteri prijatelji „Slov, Naroda" že pridobiti po enega., rilo po tri nove naročnike, rendu: dozdaj še nn toliko, da hi mogli ln prihodnji■ četrtletje zari ti : dnevnikom. Ako se pa tudi. I« četrtletje naročniki množe, kakor p; novem letu., spremenimo neglede na nove žrtve naš list drug« pol litje v dnevnik, da tudi r tej zaderi ustreženi« željam in potrebam mnogokrat izrečenim: Naprej! Allmillislrnrijn „Sluv. Murmln." i In '' v vladni politiki Slovencem nasproti in se vidi tudi v tem govor». Vidi so, «ta Ia vlada in vladni možje to stranko natu ne bodo nikdar dal: rav-nupravnosli, kakor jo za sebe sami hočemo. Vidi se, tla vladi dobro voljo manjka, da se liodn namesti upeljavo našega jezika v šolo rajšo iskalo izgovorov premajhno kulture, pomanjkanja učiteljev, pomanjkaiie učencev itd, itd. In bor jo In tako, ne vemo kako hi vendar pravi slovenski zastopnik mogel s *vojim sodelovanjem tako vlado podpirati. Torej v dveli letih smo toliko za narodno ravnoprnvnnst dosegli, da vhitla izreče, dn ima novitl-no ilohin voljo. \'o to g. tSvotee, vo g. Toumn in vedo vsi, pa stanovitno sede ua 1'uiiuji. 1 Havnopravnosl e\ oifo. n. Naši čitntelji, kterim smo imeli prililm podali Svetčev govor o pro-znanem iu žo neinienljivem parnpralu, kteregu se ilnda, če Ilasuerja prav unieno, žu suma kesa, da ga je izdala, — in kterim smo tudi površen llos-nerjev odgovor v njegovi celoti podali, vedo. >ln oba govora nismo vzeli v časopis, kot izjave, kterih bi bili tnkn /ailavoljni, da jima ni uičesnprisliiviti, Ko hi bil Svetec stari Svet er, goieiil ii bil o paru grafu IU. vso drugače; iu govoril bi bil i, ustavi drugače, o kteri culo llasner spoz.ua, da je vzela z;i nas Slovane najvažneji paragraf lo nerada vii-se, in sicer le s tihim pridrž-1zvezde kuje. Mugjarska trma že sila mnogim Nemcem zgago dolu, kako Li kotu: „ultra posse nemo tenetur", — iu ta „posso" si dela sulnu iu uicndniSlovanom dišala, kterim jo tiemško-magj&rsko pijonirstvo tako nemilo, in ki Ozir na zadnje ease slov. politike. (Dalje.) Zatorej pričakujemo oil slovenskih in drugih političnih oportuneov, da Lodo temu (iportunstvu konec napravili in nič več ne podpirali politike, klora, ku si' od zadnjih volitev sera no more več s „posameznimi narodnimi vekaei" izgovarjali iu zagovarjati, so nc ustraši tudi celili raviiojiraviiost zahtevaj oči Ii narodov iu kraljestev zločincem in veleizdnjaleeni prištevati ter jih energično preganjati, med tem ko puntarske Magjare povzdiguje iu v ve zakaj ga dela Tirjatve slovenskega nnrodn nimnjo središča v želji višegn učili-,. ■. tudi ko bi so bilo to v Svetčevein govoru kazalo, česar pa mi nismo našli, Stara navada vseli tistih ki imajo ktern misel pobijati, ali željo odbijati, pa čutijo, tla jim ni lehko , je ta, tla stvar pretirajo iu j« ne primejo v sredi. Mi Slovenci (udi ne želimo, tla se začne pri nas zidati od strehe začenši; mi ne želimo nemških ljudskih iu srednjih, pa narodno vis ešole , ki bi bila tako brez prave podloge, llavno tu pa vlada ni storila še ničešu, iu kakšna je njega dobra volja, to se je videlo, da samo en primer ............ Ioni ko je govor hil o ljutomerski šoli. je zraven tega tudi obstanku Avstrijo iu ustavni svobodi sploh popolnoma iiiiKjiintnu V tiluvna naloga vsake ustave jo, ali vsaj morala bi biti— uresničenju pravila: „Nihil de nobis, sinu nobis" —■ nič o nas, brez nas; toda dokler trma iioinškotdagjnrsk» ne odneha, dokler so federalizem nc vpelje, ki Iii tudi nam Slovencem zedinjeno slovensko domovino privoščil in zedi-njeni Sloveniji, kakor vsem drugim skupinam obširno avtonomijo podelil, ne bodemo, kakor nas dozdanja skušnja živo uči, nikdar nič dobrega od tistega ustavnega „nihil de nobis, sine nobis4 okusili, če bi prav samo Cicerone zn poslance imeli, ki bi nam le to zahtevali, kur ves narod želi; marveč sklenilo se bo de nobis vselej le to, kai so bo nasprotnikom našim poljubilo. LtstilL Narodopisne slike iz našega naroda III. Vinski u b i č a j i. (Kouit i H .onrti mislim no bo odveč, če še povem, kakšen je red pri vinskih goslijah po hrvaškem Zngorji. Stara narodna pesem pravi: ,,/ago-ree ni nikdar prodal vina, — izpil ga je sam iu vesela družina." Iu znivs, malokjo se tako veselo živi, kakor po hrvaškem Zngorji. Liostijc so tako rekoč nn vsakdanjem dnevnem redu. Zdaj je tega župnika god, zdaj onega vlastelinn; tu se ženi mlad kieoš, tam se udujo hči bogatega trgovca; tu se obdržava „rcštahtcija," tam jo cerkveni shod; tu so šolski izpiti, tam trgatev itd. i- pri vseh teh in cinikih priložnostih, ali kakor se pravi „titu-lušili" se gosti in časti. Sploh se more o Zagoreli reči, da je velik ljubitelj veselili društev. 7a njega „uikaj ua svetu lepšega ni, — nego v društvu veseli vsi." Lepo sprejema domačin povabljene goste. Vsakemu gre dn hišnega prnga nasproti, vsakemu poda roko . z.a vsakega ima lepo besedo! Domačin sedi navadno v sredini podolgovate mize, okrog njega pa povabljeni gostjo ii domača družina. Po juhi povzame domačin besedo, pozdravi vpukno društvo, ki „poleg stare navade so zebrah) je," ter predloži, naj se po starem običaji izbere stolnmvnatelj. Navadno se. tisti, ki ga je domačin predložil, per ncclamationom sprejme Celi organizem je skoz iti skoz parla-tnentarieen. Poslovnik je vsakemu poznan, in v dvojhcuih slučajih se zmerom na to poziva, da je to „poleg stare navada,* Izbrani stolaravnalelj so spodobno zahvali za podeljeno mu dostojanstvo, ter so izjavi, ali jo sprejema ali ne. Če iz kakvih god razlogov slolaravnateljstva no sprejme , izbere se drug. Če so pa izjavi, da hoče liiti stolnravnuИј, trčijo isi gostje redom ž njim, in s tem je društvu glava postavljena . in stolaraviiatclj slovesno instaliran. Stohirnvnaleljem biti ni kar si bodi, posebno čo jo društvo veliko in odlično. On more znati z blago pa vendar odvažno roko drušLvu vladati. On mora imeti to, kar so imenuje takt, 'bi mora poznati gosto ill m več ali manj tudi njih socijalno razmere, prod win pa mora hiti guvnr- uik, iu sicer improvizator. Nekteri so zuvnlj svojih stolaravnateljskih sposobnosti celo ua glasu. Meno, ko sem prvikrat v takem društvu bil, jo go-vorljivost stolaravnutolja zares osupnila. Ktolaruvuutelju se mora »snkter v ime lepega redu pokoravali, in njegova oblast gro celo do tega, da sine gosta, ki se nepristojno in nespodobno obnaša, javno prcil vsemi ua red pozvati in posvariti. Svoje, vladanje stol,'travnate)j s tem začne, da .si izmed gostov izbere enega, iii če je veče društvo tmli dva „liškusa." Fiškus ta jo stolaravnaleljev adjutant. (In j.- izvršilna oblast v društvu, iu zato inorn v vsem stolaravnatelju pomagali. Kadar se zgodi, da mora stolaravnatelj oil mizo oditi, prevzamo nje;' iv fiškus začasno društveno vladanje, iu s tem se redu pogubnemu interrogriuniu v okoin pritle. Navadno se za liškuse postavljajo najmlajši gostje , iu v tem obziru itua fiškus mnogo analogije s „faksom" nemških biirSev, l'o kMeui želji se začno napitnine. Stoiaravna-tclj nazdravi prvega domačinu, in poteši vse goste po tistem redu, po klorom okoli mize sede. Vsako naz,dravljeujo mora v vedi govor vplesti. Napitemu, — „da sani no ho živel na tem čslumem svetu, nego da se bo veselil" itd, — se pridoduje „družica ali pajdašica." Tudi duhovnim se pri-dodajejo v napitiiicali družice. To jo tako navadna fraza, da pod njo decorum revet'oiidae nič ne zgubi, ltil sem v društvih , v kterih so so sivolasim Zagrebškim kanonikom mlndo gospico kol družico v napitnicah pridodajale. Pri vas v Cislajtauiji hi bilo kaj takega nočuvenost, in bi bog vo kako vse nepovoljno nasledke imela, če bi se v lcon/.istorialni kancelariji zvedilu. Navadno slohiravnatelj nazdravlja, fiškus jm nazdravljeuciuu družico izbere, Z nazdravljenim gostom trkne celo društvo. (Ju so mora malo kesiiejo v ime njemu pridodaiio družice , in su ve tla tudi v svoje za napitn zdravico s teui zahvaliti, da polno kapico suhega vina izpijc. Viškiis ima paziti: ali ju hita kupica d» roba polna, ali ni bilo morebiti vino vodeno, in ali se je do zadnjo Impljco izpilo, l'ri zalivali so iimlokteromu prizanese, da mu ni treba polne ku;iieo suhega vina izpilil. Potem ko so se ua lak način vsi goslje nazdravili, napije nazadnje fiškus i: stolar.ivnatnlju. Od sedaj so /učno občo napitniie i. pr. domovini, narodu, svobodi, napredku iu enake. I'u sc moril Hrvatom pustiti, da ga ni večega društva med njimi, v kteroui ne hi take, donioroduo mišljenje pričujoče zdravieo impivnle. Nf.1 sc torej nikdo ne čudi. da se Slovenci in spini, vsi avstrijski Slovani - Naj primeri «Ir. Bleiwwsov organ Slovencev stanje s hrvaškim v narodnem, " * ... i »•«•■. ...i________________________«...i», <> 1 • t-liioani l.'.ili fil.vini • mil nrimnr zdaj žo toliko let v Avstriji vladajoče ustave veseliti nc moremo, in dn, uas zlasti sedanja dualistična ustava v opozicijo sili, kajti ona jo Ogrom vse po volji storila, nam pa nova, še veča bremeni, naložila, pa mesto da bi nam v plačilu za to stare, po nemškem absolutizmu nam zasekano krvavo rano celila, nam jili pomnožuje, ker njeni toliko hvalisaiti liberalizem v tem obstoji, da sedanji liberalni Bachi čez naj pravičneje in najpolilcvnejo želje aaše prav zaničljivo in demonstrativno na dnevni red prestopajo, /u tako neli-beralno ustavo se lehko nemški in magjarski pijoniri, po slovenskih deželah gospodujoči slovanskoaen.ški iu slovnnsltomngjarski odpadniški svoj začasni dobiček več obrajtajo, nego obstanek Avstrijo, navdušujejo it. „verfnssnngs-bankette" nnpravljajo. Slovani pa so za tako ustavo navduševati no morejo ia so nikdar navduševali ne bodo.čo se prav znrad lega zlobno sovražnikom ustavnosti mračnjakom in rcakcijouarjcm prištevajo. Ustava je lepa in vse hvalo vredna reč in bas Slovani smo ustavne svobode najpotrelmeji; pa med ustavo iu ustavo je velikansk razloček, Ncsvobodna svobnda „osrečuje" v dualizmu vse avstrijske Slovane, iu jih ho osrečevala, dokler so dualizem federalizmu ne umakne, kajti dokler koli se to no zgodi, morali bodo Slovani Io grenko lupine grizti, jedrca pa Nemcem io Magjarom prepuščati, kteri bodo po stari navadi le slovanskim odpadnikom kaj privoščili. Slovenskih drž. poslancev sveta dolžnost je nemškim gospodom v re.hsmthtt še enkrat vso to razložiti, potrebo federacije in zedinjone Slovenije dokazati, povedati jim, da ni ene minute več krive politike podpirati ue morejo, ktera v svoji slepoti iz. sloveiisko-lirvnškega Priinorja v pogubo Avstriji raji „novo Benečijo" ustvarja, nego do bi od pnmtiveka zvesto Slovenec v celoto zedinila ter iz njili najmočneje trdnjavo zoper garibnldizem in bismarkizem si napravila: in če vse Io nič nn izda, je njih sveta dolžnost, od roilisratha s Poljaki nli tudi brez Poljakov za vselnj se posloviti, eo jim se prav sovraživa ustave, šuntarija, puntarija ali Bog vn kaj šo vse očita. Kiat justia et perent muudus • Izstopa iz takovoga zbora jim po pravici nikdn v greh prištevati 110 ho mogel najmonj pa Nemci in ueinškutarji naši, kteri slovenski Ljubljani še pnst .vno izvoljenega slovenskega župana privoščili niso, ker ji.n jo bila že nnroduost njegova, dasimviio je bil pravičen tudi ljublj. Nemcem, vzroka dovolj, da so sklenili, sej postavnega mestnega zbora se ne vdeleževati, dokler jim bo 011 predsedoval. — Toliko poslancem slovenskim. — l'a tudi naše „učiteljico in voditeljico1' naj vendar enkrat žo spoznajo, in ako spoznajo, nuj nikar več ue tajö, da njili postopanje od nesrečnega dne (i aprila 1807, kterega ju ljublj. dež, zlmrn volitev v „neustavni" reih.srat.li vršila, nli oil še bolj nesrečnega dno п. junija, v kteroui so slovenski drž. poslanci tako lepo soglasje s Slovenci razkopali, zato, i seglo, ko bi hoteli dokazati, kedaj in znkaj ji: naša iz tolik» krmioviu iu dežel sestavljena država bila zmagnnostiii proti velikim in mogočnim sovražnikom, kedaj pa i» zakaj tie; pa že v prejšnjem stoletji hi zadeli ua dobo, ko Francija ni napovedala vojske „Avstriji", ampak kralju ogerskemu iti češkemu, in ko sto se to deželi r. drugimi kronovinaini iu deželami vred vojskovale. Gospoda! Ako trdite, da nasprotujemo temu, da Iii so sinovi naših narodov esentirali pod avstrijskim orlom, temu ni tuko. Nam jc gotovo toliko lin t cm, da se Avstrija ohrani, kakor enemu narodu, čegur govorniki so poprej avstrijski patrijotizem posolmo v zvezi z. njihovimi mislimi o deželni hrambi povdarjali, kakor tla hi bil vsakdo, ki ima o tej stvari drugačno prepričanje, brez tega avstrijskega patrijotizina; nam je ravno toliko do Avstrije, ker je naša eksistenca zvezana z. eksistenco Avstrijo, ker čutimo da jc naša eksistenca v nevarnosti, ko bi se pogubi la Avstrija. Tudi denes slovanski narodi tako mislijo, kukor so nekdaj mislili: kn Iii Avstrije no bilo, morali bi jo napraviti. To vam smem z vso murnih» povedati. Ako pa jo knj resnice v tej stvari, ntio se ima preiskavati, keduj je Ijjlo zinagonosno avstrijsko orožje od I. I Ml I som — ktijti šolo od tega risu sem su sme govoriti avstrijskem cesarstvo - in kedaj ni bilo zmngonostio, in knj so vojaški strokovnjaki sami iz teh okoliščin sprevideli, uitj Vam bo povednim, da sn pn zgubljenih bitnih pri Sulterini iti Mažcnti dolini spoznali, dajo ravno raznnmdeiijo v armadi, t. j. mešanje vseli elementov tir-inailnih bilo krivo teli nesrečnih bojev in rezultatov, iu da su joli skrbeti, Itako bi se popravilo, liar so bili pregrešili iln leta lM!i!) in da bi se bili pri „Sadovi" drugače obneslo, ko bi se to pnito 'poznanje poprej no lolo toliko iasu tako žaljivo zanemarjalo. Gospod» I Ne satno poil nemško zastavo so se bili srečni boji zu Avstrijo, llavim gospodje na drsni struni te zbornice bi mogli povedati, tla je prišel Sobioski poljsko zastavo iu rešili Dunaj Turkov, in nit bi mogli reči, du smo cela stoletja oilgunjiili Turlio od avstrijskega osrčja in ravno z deželno hrambo, ktero .1110 sestavljali v Krniij-ski, Korušlii in Stirski. In uli» denes trdim», du hi bila deželna bminlia mnogo bolje vrejeim. ko hi bila tcritorijtilu« in dn tnko rečeni tmli narodno samostojna, izvira to iz prepričati'.!, da se ila njaeiii in navdušili h» vojska, ktero voditelji nngovurjnjo v jeziku, kterega ona iium, tako da se Ijinlje, rekel bi prav za prnz za svojo domovino vojskiijejn. Nisem bolel govoriti o leni, pa izgovorite 1110, eo pu vsem prejšnjem omenjani naj slubejsc strani v avstrijski armadi iti organizaciji. Kaj j« vzelo avstrijski armadi vso moč V To, ila so jo sprejemalo mnogo tujih, posebno nemških elementov v avstrijsko, večidel netioroško armado, in ti olomniU sn brtouitv postali čftštniki ill prišli do vseh drugih poslov in služeli, drugi pa s» se prezirali. V mirnih časih se mogli taki tujci enoto armade dobm lOjiresentirati, ob vojski pa, ko jo treba vojak« v jeziku nagovarjati in iinvdučevati, kterega uniejo , takrat ni bilo naj potrobiiejših elementov, ker voditelj ni znal govoriti z vojakom v jeziku , temurazumljiveni. Nimam nič proti tujim elementom, a urmftda brez niivodnostiiie 1 jO nikdar ziiiagn-uosrtii; iti če nas tudi avstrijska ideja navdušuje, iu eo tudi želimo ila bi ta vkupua itlejn navdiičcvala tudi posamezno oddelke in deželno hrambo, vendar no hotno vetvartli močne deželno hrambe, ako ne tako , kakor jo »če vstvarili in jo nasvetuje ndborova manjšina: Moči nu dajo enota, ktero vstvarja kaka sistema, ampak, gospoda moja: Zailnvolilo vsem narodom avstrijskim, potem se Vam tudi ni bati unsvetn odborovo manjšine in reči moram, da so čudim, kako so mor» do-želna hramba, kako se more črna vojska v Avstriji nasvetovati, predno jo resuii'u postala spravn re d avstrijskimi n.-tr»di. Zuilnvolito avstr. narodom, potem se Vam ni bati tenaravue pntllago z» krepko deželno hrambo. (Pravo! Pravo ! v desnem središči. K o ji i s i. Iz Hrvaükegr. IT. marca jI/v, dop,| Nj, Veličanstva kralj in kraljica sta odpotovala, svečanosti so pri kraji, v Zagrebu in drugod so ruztle-vajo slavoloki, so podirajo mlaji, se shwnjovajo razobešone zastavo, ili čez nekoliko dni bo ta previsoki kraljevi obisk samo šo v našem spominu živel! Iz Belovara smo čuli, ila jo Nj, Veličanstvo kralj prosto krajišniko vprašal, kaj Id raje: ali vojniki oslali, ali ji» so s „civilnom bračoni" pod eno upravo zediuili? Krnjišuiki s» mu na to odgovorili, da hočejo pri deuušnjih zadevali rajo ostali vojniški krajiSnici , ker 110 bi mogli tolikega davka zmagati, kolikor gu morajo Hrvatje pod civilno upravo stoječi plačati. Ta odgovor hiiš ni kompliment z» itcnašiijo uprava civilne Hrvaške. Culi smo nadalje ludi t», d.i jo linš kralj krujišttiUuiu obetal, da se bodo v Belovuru iu v tin-poll gimnazijo osnovalo; samo ila Iii to skoro bilo! V Zagrebu se je Nj. Velie.-inslvti zmed vseh javnih zavodov naj bolj velika realka prikupila. Poleni l;o jo ji v v .seli njenih predelih pregledal bil, jo svojo zadovoljstvo s leni izjavil, iln jo je cvetoč zavod imenoval. Ta svoj izrok jo pozneje s leni djansk» potrdil, daje profesorju Ivanu S t o ž i r j u (Slovencu iz Sta-jursko) podelil «!:iii zaslužni križ. s krono. Gotovo bo vsakega Slovenca veselilo slišni i, da u» veliki zagrebški ceniki jo med profesorji šest Slovencev. Hodov in križcev pri nas ni bilo toliko porazdeljenih, kolikor se jo od noko strani pričakovalo, Mnrsikteri, ki sn že sanjali » pri petem nt! prsih znamenji iidhhovttinti. so bili celo osupnjeni, ko svojega imena med odlikovanimi iii-o na:'.!i. .Itilček :ii dobil nič. Vilčcl; nič, Cenek nič, Matek nič, Ante nič, M oh!........ od sitkro fauiilijo požežko nobeden nič. in šo mnogo kteri drugi nič, ki je zu gotovo računi!, tla bo litij, posebno čo jo svoje zasluge sto-i'-enu pri intiiiiovljcnji novo ero v obzir vzel. Naj bolj mastni öblfarb — Mitgjaroni do se u potrebi tn izraza pokojnega Pavlokoviču — so pri tej dulitbi rodov in križcev praznili rok ustali. Svet si pri lius tega z ničem raztol uničit i lic vč! Nemlliknvaiii ats čudno spoglotlovajo, na skrivnem Hauch» kolnejo, ker tih ni za odlikovanja proitložil, o iicznbvalnosti kričijo, in že o maščevanji mislijo. To bodo še lope komedije. — Tisti odbor našega sabora, ki jo pretresov: 11 osnovo ustrojstva našo avtonomno odgovorne vlade, ilogo-tovil jc že bil t ti svoj posel, in po njegovem elaboratu — so vo tla na ko-innndo Anilrti■'-i-Bnleknviča — Iii bil» vsa poza naše bodočo vlado položena liilu v naše, vsi oil nagodbe brozportefolno, ministerstvo v PoŠti, in 10 ice r liti škodo brniškega delokrožja. 'I'» elaborat jo bil ž.e za končni pretres v plc-inimn stihiir» gotov. Naenkrat pa pulmo drugi voter. Dotičui odbor je dobil »pH nalog, da ima osnovo vl»do talen premoniti, da vse prerogative, kijih ju bil v svojem elaboratu ž.e banstvii vzel iti niinisterstvu dal, zopet iiiinisterstvu odvzame in banstvii povrne, ali z drugimi besedami, d» osnovo vlado na temolji v. Mugjuri sldopljenu nagodbe nu pa izven njo postavi. — Drugi odbor hi so bil takemu zahtevan ju branil, iu svoje prepričanje, svojo neodvisnost povdnrjal; ali naš odbor jo lep» ulingnl, ker drugače nu more, ter brže hol ju vsn tako prametiil, kakor jo bilo zahtevano in zaukazano. Pravijo, iltt je to lieiistovo maslo; pravijo, da jc s leni hotel svojemu tek-niecu Andrašiju nos invihnti. Ce jo to res, potom jo očito, da še zmerom „Tuko srečna sem bita v druščini s teboj, kraljica jasna!" — iz-Jtisne na srce. Solza jej zidoskcče ua obrveh in bolesten smeh poigra okrog pregovori Vojakcij» prav ponižno iti pokorno, „in nadejam sn So več takih ust. „Jaz. srečna. . .!" ■ ■ šepeče tltilje, „kam mu to grešno koprneiije žouo ? veselih ur, d;i me ne bodeš zanietala, gospa kraljica," — razodene jej iu prikloni se. Huda hi roko poljubila kraljici,kraljica se migtio k svoji nekdanji tekmici, okrog vratu ovije jej roke, poljublja j» in jioliiglasiioopazi: „Bodi moja prijateljica, ti si modrejša. nego sem jaz, brez tebe '.i povsodi pravega potu v svojem življenji.• — Grešno?" — po vzorno in odmujtije z glavo. „Oli! S»j no morem drugače, ker se ljubezen zopet, vncmljo mi v srni. Menila sem, du je moje srce že mrtvo vsem nudum svoje mladosti, tih zopet e je kar nil enkrat vnel ne unšlaS v meni ogenj mladostnih let. Zopet vstajaj» iz groba željo in nude — oll, j sn j sem naj p o pre. j ljubila njega!" A umolkne iu molči nekoliko časa; veseli Obrne sc in hoče oditi. Vojcvodu litutič kleči pred njo. „Z Hogoru, kraljica, moja gospa!" poslovi so ginjeu, „z Bogom, da so rndostuejšn zopet vidiva I" Kraljica obstoji; ozre se po nazočem dvoruištvu, ki preži vu-iijo; srd in sramežljivost jej spreleti obličje in nideeica jiolije ga. „Bog bodi s teboj, vojvodu!" — ogovori ga in mogočno dvigne glavo, „gotovo tvoja služahnu zvestoet kralju in domovini lie butlu zastonj!" Segne mu v rok», Itiulič pat j» gorečo pritisne k svojim ustnim, leni gore-čejše, zato ker je začutil, da jo kraljica tudi stisnila mu roko, da-si Jc iz hvaležnosti. Z glavo mogočno po konci kraljica zapusti dvoruištvu ju odide iz ebednioe. Žo debelo uro je kraljica sama v svoji sobi. KukorSna jo prišla iz obodni«1, taka zdaj sedi tu pri mizi, kjot- gori voščena sveča vso um ucvtr-hjena. in rudečo sritlobo lije po sobi. V roki ima inolek in probira peric, ali, pozna so jej, dti no moli; tudi motiti nima v mislih, vse kaj drugega Uiotl njeno dušo in kali vsakoršno drugo misel. Celo — kmalu so jej pooblači, kmalu razjasni, in prsi — zdaj se jej grudijo tako, kakor so razburjeni valovi dvigajo h,t jezeru, goralt deli jej vejo iz ust, zdaj so zopet ožo. tako, da jej snpa zmanjkuje, zdaj na glas ječi, kmalu zopet pokojno dišo, kakošna misel jej obhaja dušo. To trenotje konj topot.no in pekoče nu dvorišči, Novnljna se vspm v oko, leskočo hln-jej zopet pooblači ljicu, bode spomini so jej privabili smoli na nbličj". žarko radost gost na čelo. Ali vomlar-le, kur mi enkrat se obličje, — „Prav kazen!" —jekm, „slušala som svojega oeotu, postal» krn-žena Aeljtlhljeua, ali blagostnega moža, ki mi spomin nanj zmerom v živi (testi. Ali šo k: umrl je, pil so ini že grešne misli vnotnljojo v srci — grešne," zajefi še enkrat, „in tc intdočas» še, p» uii do cela ugasne spomin nis-nj. Mati Božja, olil" — vklikno glasno, „pomozi mi, da su mi ne utrne ta spomin, d» ne onctestiin imena svojim prededom I" — iu kakor Iii se hotela izstohiti teli misli, jame brž glasno moliti na inolek, Na enkrat jo tili šuiiiot v ttiimiiatt od strnili oh zidu izdrami iz goreče molitve. Uudtit kako se giblje stena; zdtijei so duri odpro, da vidi ua dolgi, s plamenicami razsvitljeiii mostovž, in nek vo.jnik stopi v čuuiuuto. „Ilijn!" — vsklikne kraljica zavzeta iu trese so od strahu. „Za Boga vendar; nikdar tnko glasno 110 govori!" — posvari jo in nu p reinitiate sc z mesta. „Kodi pa si prišel k meni in zakaj zdaj?" - vprtna ga kraljic» z drhtečim glasom: ne more zatajili svojega strahu. ,Samo o]int in jaz —- lo uiiilva ztinva tti skrivni mostovž, pa kralj Štefan jo tudi vedel !" — odgtivori Jlijn, „in jaz sem pnskrhel tako rekoč, kpaiitnn u ,i.„ i c • , ii Г i ii i - , i'., ' ■ jasna kraljica, da si dobila I" i*b», ki jo tudi kralj Stefan imel jo, bivajoč v ktnljica, s p-luodprltiui usti gleda skozi okno, kakor In temo liotda prozreti. !■.■..,„ ,, P» kmalu Z. let strmi pred-se in vleču na uho. Že čujo konja peket pred ' 1 J'' prl samnstnnskii vrati in |Hit.lpj linijo iu d.'iljc, unposlud jiiik no — Spi!o zopet na Btoi „To jc bil on!B — беЈпш in ilosnioo, c>vitu z iiinlkcun, [ "i-