Poštnina plačana t» gotovtnt. Itev. 1. V Liublfani lanuarla 1934 Upravnišlvo ..Domovine" v LJubljani, Knatiova ulica 5 s-i-i-i. Nirofata« » t««ra«n»: (etrtiet.o * m«, »iicta« it Din, celoletno »» Din; m n*. II . • •» _ .. „ .. ,. _ „. . . . . .... Si£s/l<3ie3 V5 S4 W Eglarf S JJ lenstvo fazen Amerike i četrtletni) li Dla, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla. Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3I2S »«.»« »t » Ulllkl lttl, , dol,r. _Rl(aa voš„t )ruflul^ podrai,iet f Liobifam.it 10711 Citateiji »Domovine44 rešujejo rudarske otroke iz gladu Kakor smo napovedali v svoji božični številki, bo uredništvo «Domovine» v prihodnjih dneh izvedlo med čitatelji lista zbirko živil v pomoč kuhinjam za gladujoče rudarska otroke v Trbovljah, Zagorju in Hrastnika. Za trdno upamo, da v vsej Sloveniji ne bo vasi, ki bi hotela izostali od plemenite tekme, katere edini namen bo: rešiti v črnih rudniških revirjih nekaj otroških dušic pred propastjo od gladu. Okrog 40C0 otrok gladuje v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku in komaj nekaj sto izmed njih je deležnih brezplačne hrane v šo-larskih kuhinjah, ki se vzdržujejo iz javnih in zasebnih podpor, ki pa jim grozi nevarnost, da se zaradi domala izčrpanih kreditov danes ali jutri zapro. Geslo na.:e zbirke je- šolarsKe kuhinje v premogovnih revirjih se ne smejo zapreti, temveč morajo nuditi vsaj skromno prehrano slednjemu rudarskemu otroku, ki strada. Po dogovoru z akcijskim odborom za pomoč gladujočim rudarjem v Ljubljani, s katerim v sporazumu podvzema «Domovina» to akcijo, bomo poizkušali zbirko izvesti s pomočjo našega gasilstva, ki je bilo še zmerom požrtvovalno na mestu, kadarkoli je bilo treba človekoljubnih dejanj. Vsakdo, ki je pripravljen prispevati k nnSi zbirki, naj doma premisli in poišče, kar bi lahko pogrešal: malo krompirja ali fižola, moke ali žita, kaše, ješprenja, masti, selja, repe ali česarkoli. Vsak, tudi najmanjši dar bo gladnim rudarskim otrofi-čem dobro dojel in bodo iz vsega srca hvaležni zanj. Darovani prispevki se bodo v vsakem kraju stekali pri domačih gasilskih društvih in četah, ki jih bodo nato po železnici odpremiIe v središče rudarske bede — v Trbovlje. Podrobna navodila bomo objavili v prihodnji številki. Zločinski plaz čez našo deželo Andrej Mali še čaka na zasluženo kazen, tro- J Kakor so poboji pijancev žalostni in vsega ob-janski morilci bedo stopili šs ta mesec pred pra-' sojanja vredni, vendar niso neodpravlijvi, zlasti vico, umor v Krškem je še nepojasnjrn pa je že če bodo storile tudi naše organizacije, na čelu jim padla tam pri Ormožu nova žriev pod morilčevo seveda naša mlada krepka in zdrava Jugosloven-sekiro. Kakor krvavi piazavi drvijo preko naše ska nacionalna strarka, svojo dolžnost in delovale lepe domovine ti zverinski zločini, ki jim delajo ^za narodovo treznost. Tudi duhovščina mora z vso druščino uboji in pokoli pijancev. Za izboljšanje marijadvorske govedi Teh zadnjih smo se žal že tako navadili, da jih imamo skoro za nekakšne nesreče pa naključju. Povsem smo pozabili, da gre pri veliki večini pokolov v pijanosti v resnici za premišljene umore. Morda več let premišljuje zločinec, kako bi zaklal svojega sovražnika ali protivnika. Ves naklep je pripravljen, le poguma manjka, zato ga je treba poiskati v alkoholu. Res, alkohol vodi nože, kole in sekire, toda spočeto je bilo de;anje premnogokrat v treznosti in ni vedno alkohol oče teh zločinov, temveč komaj ubogljiv hlapec. Proti tem zločinom imamo potemtakem le nekaj obrambe v rokah, in sicer kolikor lahko omejimo alkoholsko poplavo. Delati mora vsak od nas za treznost našega naroda. Predvsem ljudje, ki so na vidnih mestih, morajo dajati dober zgled. Žal zgledov pri nas vedno bolj pogrešamo. Pa še več moramo zahtevati: do izvestne meje strogo uradno nadzorstvo nad mamilom alkoholom. Narod tone v alkoholu in izgublja v napredujoči otopelosti zaradi prevelikega uživanja alkohola razsodnost in čut za nravstvenost. Vinogradniška dežela smo in vemo, da zmerno uživanje vina ne škoduje odraslim, mladino pa vsaka množina alkohola zastruplja tako rekoč v osnovi in prav to je treba preprečiti ali vsaj omejiti, če nočemo, da ne bo naš narod čez kakega pol stoletja le še pomilovanja vredna druščina izrojen-cev. Vsi drugi oziri so spričo takega dejstva neumestni. Nedavno je bila v Mariboru na vinarski in sadjarski šoli ustanovna skupščina Zveze selekcijskih organizacij za belo slovensko (marijadvor-sko) govedo, ki jo je sklicala banska uprava dravske banovine. Kako velika je bila potreba po ustanovitvi take zveze in kako veliko zanimanje je vladalo pri živinorejcih za ustanovno skupščino, jasno kaže dejstvo, da so se odposlanci o'o-! stoječih živinorejskih organizacij in tudi ostali povabljenci udeležili skupščine polnošteviln i. Skupščino je vodil načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek. Po poročilih o stanju živinoreje in o dosedanjem selekcijskem delu v okrajih, kjei se redi belo slovensko govedo, ki sta jih podala okrajna kmetijska referenta Martin Zupane in Franc VVernig, je banovinski referent za živinorejo inž. Wenko obrazložil pravila in jih prečital. Bila so sprejeta z nekaterimi manj važnimi izpie-mombami soglasno. Pri volitvah je bilo izvoljeno naslednje načelni-štvo: načelnik Anton Pogina, Podgorje; poduačel-nik Martin Zupane, živinorejski referent, Maribor; tajnik Emerik Šiftar, Maribor; blagajnik Peter Škofič. Maribor; odborniki: Matija Goričar, Mo- odločnostjo stopiti na plan v borbi proti prevelikemu uživanju alkohola. V glavnem pa je seveda vojna tista velika mati današnje podivjanosti. Mladina, ki je tedaj med vojno doraščala ob nezadostni vzgoji, saj očetov ni bilo doma, je morala dati velik odstotek nepridipravov. Pokvarili so so tudi seveda mnogi mladi udeleženci vojne, predvsem pač značaji, ki so bili že po prirodi slabotni. Najstrašnejša rana na našem narodnem telesu pa so množeči se roparski umori. To so v treznosti pretuhtani zločini. Učiteljica jim je še bolj kakor pobojem sirova vojua. Dokler je vladalo povojno blagostanje, ni bilo povoda za okoristitve na račun premožnih žrtev; ko pa je postal denar pičel, prilika za zaslužek pa redka, se spet drami krvi navajena zver v ljudeh z netrdnimi značaji. Pomagali so kvariti ljudi sem in tja tudi razni krivi nauki o ureditvi človeške družbe in o lastnini, da naglasimo predvsem komunistične zablode, ki naravnost priporočajo umor posedujočih, češ, da so si pridobili svoje imetje krivično. Kaj bo rekel pameten človek k izreku učitelja komunizma: cLastnina je tatvina.* Zdrav in razsoden človek ne bo sedal na tako nespamet. Kdor pa je slab, bo prisluhnil in zašel v zločin, da bi si brez dela pripravil udobno življenje. Treba je narodove preroditve, da bodo znali ljudje ločiti pleve od zrnja. Za zločince pa ne sme biti milosti, da bodo k zločinu nagnjeni izgubili pogum za prelivanje krvi. V boj proti zločinskemu plazu morajo oblastva, društva, učitelji in duhovščina. Ni to lahko delo, saj so posledice vojna vkoreninjene v narodu, kakor je vse preveč vko-reninjen pri na*s tudi alkoholizem. zirje; Pavel Glanenik, Pragersko; Simon Kitek, Studenice; Franc Lobe, Slovenjgradec; Ivan Ko-šan, Šoštanj; Jože Barth, Št Janž; Janko Šinarčan, Jareniua. V nadzorništvo so bili izvoljeni: predsednik ing. Primož Simonič, profesor v Mariboru; tajnik Franc Wernig, sreski kmetijski referent v Celju; Vladimir Kuret, sreski kmetijski referent v Mariboru. Vse zborovanje je poteklo v slogi in v eno-dušni želji, da bi novo ustanovljena zveza čim krepkeje delovala za napredek naše živinoreje. Da smemo upati na plodno delo nove zveze, jd pokazala tudi prva seja načelništva, ki se je vršila še istega popoldneva. Na seji se je v vseh podrobnostih sestavil načrt dela za prvo dobo obstoja to velevažne organizacije. Tako se je uvrstila Zveza selekcijskih organizacij za belo slovensko govedo kot zadnji člen v verigo ostalih živinorejskih selekcijskih zvez naše banovine. Ker je v živino* reji napredek samo z vztrajnim in smotrnim delom, smemo gledati z zaupanjem v bodočnost živinoreje v naši banovini. illi si to član Vodnikove družbe? Politični pregled Dne 29. decembra je bil na postaji v Sinaji izvršen napad na rumunskega ministrskega predsednika dr. Jona Duco, ki se je, zadet od štirih revolverskih strelov in drobcev bombe, zgrudil mrtev na tla. Njegov spremljevalec, bivši bukareški župan Costinescu, je pa bil nevarno ranjen. Napadalca, dijaka Nikolaja Constantinesca, člana razpuščene rumunske fašistične organizacije tako zvane Železne garde, so aretirali. Dr. Duca je bil prišel iz dvorca Pe-leša, kjer je kralju Karlu p ir^čal o položaju po izvršenih volitvah. Za pokojnim državnikom žaluje vsa Rumunija. Spričo nasilne smrti dr. Duce, uglednega ru-munskega državnika, je kralj Karel poveril predsedstvo vlade najstarejšemu članu Ducove vlade, dosedanjemu prosvetnemu ministru dr. Angelescu. V tej začasni vladi so ostali vsi dosedanji člani. Grdi zločin strahovalcev je dovedel vlado do strogih ukrepov. Oblastva so z vso odločnostjo uvedla preiskavo in ugotovila, da je umor uglednega državnika delo široko razpredene zarote Železne garde in da je bil dijak Constantinescu skupno z dvema zarotnikoma določen, da izvrši napad. Bila sta to kavaruar Calimaci in dobruški naseljenec Bale-mace, ki sta oba pobegnila, a so ju kmalu prijeli. Vse tri napadalce neprestano zaslišujejo. Aretiranih je bilo doslej že nad sto članov Železne garde. Kakor vse kaže, bo vlada z Zele?no gardo temeljito obračunala. Francoski listi so napovedali, da bo francoska vlada v tem mesecu predložila razorožitvf ni konferenci nov razoro-žitveni načrt, ki ga bo dostavila tudi nemški vladi. Načrt določa med drugim postopno nihanje obrambnega orožja, tako da bi se v osmih letih dosegla popolna enakost v oborožitvi posameznih držav. Dalje določa uničenje vseh vojnih letal in ustanovitev mednarodne letalske policije. Važno je zlasti, da se je francoska vlada odločno izrekla za to, da se vprašanje razorožitve reši v okviru Društva narodov, . kjer poleg velesil lahko tudi manjše države enakopravno izrečejo svoje mnenje. Razorožitvena konferenca v Ženevi, ki ima za smoter razorožitev vseh držav, se ne more zaključiti s ponovno oborožitvijo Nemčije, kar zahteva Hitlerjeva vlada. O vseh zadevnih vprašanjih, ki jih je sprožila Hitlerjeva vlada, je mogoče razpravljati samo v Ženevi, kjer se mora dokončno rešiti vprašanje razorožitve in zagotoviti mir. Nadaljnji razgovori o tem vprašanju med Francijo in Nemčijo se ne bodo vršili samo med njima, temveč morajo postali splošni ob sodelovanu vseh prizadetih držav. Nov korak za pomirjenjc balkanskih narodov pomeni napovedani sestanek bolgarskega kralja Borisa z rumunskim kraljem Karlom, ki bo v dneh od 21. do 24. t. m. v Bukarešti. Na sestanku bosta vladarja nadaljevala posvetovanja, ki sla jih imela pri nedavnem srečanju. Kakoi piše sofijsko «Utro>. bo v razpravi tudi spomenica bolgarske vlade glede zaščite bolgarske manjšine v Dobrudži. Spomenica se nanaša pred- svojega dela, za kar ima zaslugo tudi tukajšnji šolski odbor, ki je dal potreben znesek za nabavo zdravil ter obeta tudi v bodoče po možnosti podpirati naše gibanje. Ob praznikih smo priredili lepo božičnico za šolsko mladino, ki smo jo ol> darovali z blagom. Ob tej priliki čutimo prijetno dolžnost, izreči iskreno zahvalo banski upravi, odnosno g. banu in našemu poslancu g. Mravljetu za podporo v preteklem letu in letos v znesku po Din 500-— za prireditev božičnice. Odbor PRK. IVANJKOVCI. Dne 1. januarja sta pripadli k tukajšnji pošti bivši upravni občini Litmerk in Lahonci. Prva je bila do sedaj pod poŠto v Ormožu, druga pod pošto pri Sv, Tomažu pri Ormožu. S tem se zdaj krije okoliš tukajšnje pošte z območjem upravne občine Ivanjkovcev. 'Nastavljeni so trije pismonoše, ki dostavljajo pošto po vsem okolišu vsak dan razen nedelj in poštnih praznikov. NOVA SELA PRI KOČEVJU. Naša mlada so-kolska četa lepo deluje. V začetku novembra je starosta br. Dolfe Prešeren predaval o bratu Gan-' glu in je bilo predavanje častno obiskano. S pro- vsem na šolstvo in zahteva za bolgarske manjšine 8vetn0 golo< ki se je vrgila do 7. decembra, se je v Dobrudži primeren šolski pouk v materinščini. pogiobiia sckolska zavest članstva in naraščaja. Nasprotno pa bi Bolgarija dovolila primeren pouk v tečaju so predavali s. Milka Kajfeževa, br. sta-v rumunščini v 3 rumunskih vaseh pod Bolgarijo. rost£lj podstarosta br. Anton Curl, s Olga Oračeva Kakor poročajo iz Sofije, se bodo v kratkem pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sofijski «Mir> piše glede na bolgarsko zunanjo politiko v starem letu, da je zbl'žanje med Bolgarsko in Jugoslavijo zelo koristno dejanje za ohranitev miru in neodvisnega Balkana in načelnik br. Jože Klarič. Sporedno s to se je otvorila tudi prosvetna šcla za naraščaj in deco. Šolo je vodil br. starosta sam. — Sokolska knjižnica lepo napreduje. Šteje 160 knjig, ki si jih pripadniki prav marljivo izposojajo. Dne 1. decembra se je vršila slavnostna seia, ki je bila združena s predavanjem br. staroste, dne 3. decembra pa je bila akademija v proslavo 151etnice narodnega uedinjenja. Kako je sokolska misel že ! prodrla med preprosto ljudstvo, nam je bila dokaz prav ta prireditev, ki jo je posetiio okrog 30G gledalcev. Pester je bil tudi program. Po na^ i govoru br. staroste se je vršil pevski telovadni I nastop «Gor čez izaro> po zasnovi br. Prešerna. DOLE PRI LITIJI. Podmladek Rdečega križa i Nato je sledila deklamacija «Golgota». Prav srč-je priredil v nedeljo 3. decembra lepo uspelo kana je bila telovadna skupina moške dece. Ob mladinsko igrico «Šivilja Klaram v tukajšnji šoli. tej priliki je prvič nastopil tudi mladinski pevski Obisk je bil kljub slabemu vremenu zadovoljiv.1 zbor, ki je cdpel nekaj prav mikavnih pesmic. K uspehu je mnogo pripomogel tudi šolski oder,! Dramski prizor Engelberta Gangla — čeprav je on grof Ennski, ona pa Platterje\a. Toda če vzame mladi gospod grof Juditko s Platlarjeve domačije, ne pojde v Rim; in če ne pojde v Rim, tudi ne bo duhovnik... Nisem vedel, kako se je mati z vsem tem v svojem srcu pomirila in tega tudi nisem dosti premišljal. Na večer velikega dne smo sedeli vsi v dvorani, kjer smo tudi večerjali. Ker ped visokimi oboki še ni bilo pomladansko toplo, je gorel v kaminu velik ogenj Ob tem kaminu. je bil tako visok, da bi bili v njem lahko pekli vola na ražnju, je sedel že cesar Maksimilijan, ko je prišel na lov v Br ksen. V zgornji dvorani smo imeli še naslanjač — pokrit je bil z rdečim, že davno obledelim žametom — ki je na njem priljubljeni visoki gospodar Avstrije počival pri grofu Ennskem. Danes sva imela midva rešenca časten prostor blizu ognja, katerega drhteči odsev je padal po slikah na stenah, ki kažejo samo slavna dejanja ennske hiše in ohranjujejo njih spomin za sinove in vnuke tega plemenitega rodu. Vendar pa takega poročnega potovanja, kakor ga je imel mladi gospod Rok. ni med njimi... Moja ljuba mati je velela prinesti na mizo vse, kar premore shramba dobrega, in moj strogi gospod oče je šel prav sam v klet, da bi prinesel iz nje kapljico, ki še ni bila preveč kisla in je bila najplemenitejše vino v naši hiši. Toda tako, kakor mastna zlata pogača gospe krčmarice včeraj zjutraj, mi vendar niso dišnle prekajene postrvi moje matere in na ražnju pečena ovca. če veliko pozornost S prav istim veseljem so bile sprejete tudi proste vaje na.aščaja in članov, ki jih je izvežbal načelnik br. Klarič. Prav posebno so ugajale telovadne skupine moškega naraščaja in članov. Telovadba na bradlji je kazala na vestno in vztrajno urjenje članov. Po proslavi je bila zaobljuba 30 članov in 3 članic. — Dne 10. decembra je priredil br. starosta razstavo sokolskega tiska. Ob tej priliki je imel tudi predavanje o važnosti sokolskega tiska. Razstavo so si ogledali navzočni z zanimanjem. — Prav marljivo se udej-stvuje tudi smučarski odsek. MOZELJ. Pred nedavnim časom ustanovljena sokclska četa je priredila 1 decembra v proslavo 151etnice uedinjenja na narodni šoli prav lepo uspelo akademijo sokolskega naraščaja. Starosta br. Lovšin je imel lep nagovor, nato pa sta bili zapeti pesmi cjugoslovenski Sokoli* in «Oj, letni sivi sokole*. Sledil je prizcr «Na dan uedinjenja> in nato dve telovadni točki sokolskega na-aščaja. Jugoslovenska himna je zaključila prisrčno akademijo. — Prav tako lepo je uspela proslava kraljevega rojstnega dne. Skrbno in pestro izbran program je zadovoljil vse občinstvo. Po proslavi je bil občni zbor čete, katereg». se je udeležilo tudi odposlanstvo matičnega društva iz Kočevja. Sestre in bratje, le tako naprej sebi v korist, domovini, narodu in kralju pa v čast! PTUJ. (Smrtna kosa.) Na Štefanovo smo spremili k zadnjemu počitku 591etnega Antona Brumna, šolskega upravitelja v pokoju, ki je bil znan kot pošten, plemenit mož. O spoštovanju do njega je pričala izredna udeležba pri pogrebu. Prihiteli so stanovski tovariši celo iz Maribora in Slovenskih goric, kjer je pokojnik služboval skoraj 30 let. Pred hišo žalosti so zapeli stanovski tovariši, nato pa se je razvil sprevod na mestno pokopališče, kjer se je od tovariša poslovil v gen-Ijivih besedah šolski upravitelj g. Hren iz Studencev. Kot njegov bivši sosed na Tez nem je govoril g. Tomažič, uradnik Mestne hranilnice iz Maribora, a v imenu občine Tezna, katere častni občan je bil pokojnik, g. Vitez. Zadnjo žalostinko so spet zapeli stanovski tovariši. Naj mu bo lahka žemljica, ki jo je tako goreče ljubil! ROGAŠKA SLATINA. Letošnji 1 december, 15. praznik uedinjenja, smo proslavili zelo svečano. Člani gasilske čete in drugih društev so se polnoštevilno udeležili šolarske maše, ki jo je spremljalo grmenje topičev. Enako slovesno smo proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja. — Sv. Miklavž nas je bolj skromno obdaroval, ker se je tudi njega lotila tetka stiska. Prav tako je bil siromašen božiček. — Delavci, ki so zaposleni pri zdravilišču, komaj životarijo ob skromnem zaslužku, kajti od štirih do petih ur dnevnega zaslužka jim je pač nemogoče, da bi preživljali številne družine. — Pri nas se je poleti ustanovila strelska družina. Želeli bi, da še v doglednem času odpre lokal za sobno streljanje. — Prijateljem in prijateljicam naše priljubljene «Domo-vine» želi prav srečno novo leto A. K. SV. BARBARA V HALOZAH. Ze dolgo niste ničesar slišali o na3 Haložanih, vendar se pri nas gibljemo v vseh naših društvih, tako pri Bralnem društvu cNaprejui, pri Tamburaškem in pri Pevskem društvu. Zdaj se je pričel tudi gospodinjski tečaj za naša dekleta, kar je prav koristno. Dne 1. februarja dobimo v Pristavi drogerijo. Nam Barbarčanom bo ustreženo, da ne bo treba za vsako malenkost v Ptuj. SV. VID PKI PTUJU. Prosvetno društvo je priredilo 24. decembra zvečer igro «Na betlehem-skih poljanah?. Vstop je bil prost in se je udeležilo igre nad 400 gledalcev, kar je za vidovsko faro zelo lepo število. Na božič pa so podali igro v treh dejanjih «Mati in sin>, ki je gledalcem prav ugajala. Vse priznanje pobreškim in lancov_ skim fantom za njihov trud! STRAŽISCE PRI KRANJU. Tukajšnji tovarnar >g. Artur Ileller je podaril za božič občinskim 'siromakom in brezposelnim 5(XX)kg moke, ki jo je občina razdelila 354 družinam, ki so bile tako preskrbljene s kruhom /a praznike, za kar se mu občina v imenu občinskih siromakov jiajtopleje zahvaljuje. ŠT. ILJ PRI VELENJU. Naša gasilska četa priredi 7. januarja ob tretji četrti na 15. v prostorih osnovne šole Golarjevo veseloigro «Dve nevesti». Nastopi tudi pevski odsek naših gasilcev pod vodstvom vrlega pevovodje g. Davorina Jelena. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, sle domačini in sosedje vljudno vabljeni TRBOVLJE. (Smrtna kos a.) V Trbovljah so na Štefanovo pokopali 451etnega rudarja Alojzija Šarlaha. Žena mu je umrla pred šestimi leti. Zdaj je umrl še sam in tako je ostajo pet nepreskrbljenih sirot. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal njegov velik pogreb. Na zadnji poti ga je spremljala rudarska godba in njegovi tovariši so mu v slovo zapeli dve žalostinki. Bodi mu ohranjen blag spomin! na pijačo sploh ne pomislim: tako pogačo jč in tako vino pije človek pač samo enkrat v življenja. Srečen je tisti, ki lahko takrat tako kraljevsko obeduje. Po kosilu je smela priti služinčad v dvorano. Moški so dobili vina in tobaka, kakršnega je kadil gospod grof; žene in dekle pa so dobile k pijači sladko pecivo, ki ga je gospa grofica vsakega prvega napekla in skrbno spravila, če bi prišel na ennski grad kakšnega lepega dne nepričakovan obisk. Toda dobro potico je zmeraj zadnje dni v mesecu, ko je bila že stara, pojedel mladi gospod Rok: na grad Enno niso prihajali gostje, ne pričakovani ne nepričakovani, kajti Juditka ni bila nikakršen gost. Toda pecivo je moja mati redno vsakega prvega v mesecu sama zamesila in spekla. Še nekaj moram jaz, veliki, otročji fant poročati: kako imenitno je neki mladi gospod Rok spal tisto noč na trdi postelji v svoji visoki sobi v stolpu. Sanjalo se mu ni niti o ueki mladi gospodični, ki je imela na prstu oZek zlat obroček. Drugi dan sem takoj opazil, da je moja mati govorila z očetom o tisti stvari — namreč o zgodbi s prstanom — in da ga je prosila, naj misli, da je vse to samo otroška igra. Zato je molčal moj strogi gospod oče, kar mi je bilo prav všeč, ne morda iz strahopetne bojazni, ampak še dosti bolj iz nekakšne plašnosti, da bi se pustil do^ takniti nečesa posvečenega. , , Že dopoldne se je hotela vrniti Judita v spremstvu gospe Leitnerjeve na Platterjevo domačijo k svojemu zverinjaku. V prejšnjih časih je moji starši ne bi bili pustili stran, ali pa bi jo bili vsaj dolgo prosili, naj še nekaj časa ostane; danes je niso silil in prosili. To sem dobro opazil, toda ničesar si nisem iz lega storil. To je bilo najbrž zato, ker napravi sreča sedemnajstletno srce tako prevzetno in ker je mlada ljubezen tako polna sijaja, da žari še skozi sive oblake. Tudi Judi te nI preveč bolelo, ko so jo tako prijazno in mirno poslali domov. Že takrat sem mislil v svoji domišljiji: «Docela drugačne in zelo hude morajo biti tiste reči, ki bi lahko zmedle mojo nevestico.* Tako dobro sem poznal to ponosno In močno dušo že takrat. (Ta zadnji stavek sem prej napisanim dodal po mnogih letih, ko sem že vedel, koliko moči je bilo treba, da se je ta ženska odtrgala od duše, ki se ji je docela vdala.) Sladkosti majskega časa so se še nadaljevale in trajale vse poletja. Judita je bila na Platter-jev domačiji in jaz na gradu Enni. Vendar pa ni minil niti dan, da ne bi pnšel obiskat Platterjevo domačijo ennski grad v osebi svojega mladega gospoda. Kadar sem sedel na konja in se pripravljal, da bi zdrvel proti zelenemu, zelenemu Vahrnu, me je gledala mamica z velikimi, prestrašenimi očmi, kakor bi jezdil nekam, kjer me bodo spravili ob večno blaženost — čeprav me je plaveč VELIKI DOLENCI. Sokolska četa je uprizo« rila 26. decembra otroško igro cCudežne gosli* z božičnico. Obdarovanih je bilo 60 otrok delno z oblekami, delno s šolskimi potrebščinami. Družbi sv. Cirila in Metoda prisrčna hvala za izdatno pomoč pri božičnici. Poset igre je bil piav dober. Občni zbor naše čete bo na dan Treh kraljev ott 15. uri. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na ptujskem živinskem sejmu pred prazniki so bile cene za kilogram žive teže: kravam 2 do 3.50, telicam 3 do 4.25, volom 3 do 4, bikom 2.50 do 4 Din. Konji so se prodajali po 500 do 2850 Din. Prihodnji živinski sejem bo v torek 2. januarja. — Sejem za svinje je bil dan pozneje. Cene za kilogram žive teže: prolenkom 5.50 do 6, polpitanim svinjam 6 do 7.50, pitanim 8 Din. Prasci, 6 do 12 tednov stari, so se prodajali po 125 do 250 Din za rilec. VINO. V vinski kupčiji se ne kaže nikako izboljšanje položaja. Enako kakor v dravski banovini je tudi v drugih banovinah in v sosednih državah. Le Banat se še nekako živahno giblje s svojimi cenenimi, 9- do lOodstotnimi vini po 1-80 do 2 Din za liter. Cene za boljša sortirana vina v naši banovini so stalno visoke: 5-50 do 7 Din, pa tudi do 8 Din, medtem ko so za nižja mešana nova vina nekoliko nazadovale in se gibljejo med 3 in 4 Din. Jako kisla, kon.aj 8odstotna haloška nova bela vina se dobijo v kiajih, zelo oddaljenih od železnice, še izpod 3 Din liter. Sejmi 8. januarja: Nova cerkev, Šmartno pri Litiji, Krka (litijski srez),. Žerovnica, Šmarje pri Jelšah; 9. januarja: Metlika, Kamnik; 11. januarja: Planina (brežiški srez); 12. januarja: Ljutomer. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (k tečaju je "prišteti še premijo 28.50%): nesel naravnost vanjo! — in moj gospod oče sa je vselej pripravljal, da mi bo povedal nekaj krepkih besed. Toda po prestrašenem, prosečem pogledu moje matere je že po prvih besedah vselej umolknil. Moja mati namreč ni znala prositi z besedami, ampak samo s pogledi. Nema je bila njena govorica in nihče se ji ni mogel upreti. Samo njen lastni najmlajši je to storil zaradi Ju-d!tke. Da sem se prestrašeno moledujočim očem svoje matere dan za dnem up>ral in dan za dnem jezdil na Platterjevo domačijo, je zmogla med mano samo ena sila, ki je bila podobna čarovniji: štel sem se pač z dašo in telesom k Juditinemu zverinjaku — če sem hotel ali ne. Kaj le zmore takšen fantič v boju s pravcato čarovnico? In še celo, fe ima take zlate lase, take črne oči in rdeče ustnice! Tuko sem bil na čudovito lepi Platterjevi domačiji več kakor na svojem ljubem gradu EnnL Saj tu tudi nisem imel skoraj nič dela. Za tistih bore nekaj njiv, ki smo jih zasejali s turščico, in za košček vinograda na prisojnem pobočju onstran Eisacka je skrbel stari Florijan vsako leto enako dobro in slabo. In on je skrbel za zelenjavo v grajskem vrtu, kjer so prijateljsko rasle cvetico skupaj s plevelom. Jaz tudi ne bi bil maral imeti okoli sebe drugega nego to pisano divjino okoli naših častitljivih zidov. Samo če je bila Judita pri nas, sem videl razen vseh drugih poškodb pri splošnem propadu našega gradu tudi cvetočo goščavo, ki smo jo blagovolili imenovati grajski vrt. «DOMOVINA» št. 1 r — -— Stran 4 = 1 holandski goldinar za 23.02 do 23.14 Din; i 1 nemško marko za 13.65 do 13.75 Din; i 1 angleški funt šterling za 185.87 do 187.46 Din; 1 dolar za 35.86 do 36.14 Din; /100 francoskih frankov za 224.32 do 225.44 Din; VlOO češkoslovaških kron za 170.23 do 171.09 Din; 100 italijanskih lir za 299.90 do 302.30 Din. Vojna škoda se je trgovala po 296.50 Din. '■Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 9.32 Din. ____ Kratke vesti — Hmeljarski upi za prihodnjo letino. V «Pra-ger Tagblattuj. smo brali članek, ki govori o na-jdah glede kupčije s hmeljem v prihodnji letini. ■Članek pravi med drugim: Ugodno presojanje položaja o pričetku minile hmeijske sezone se je naslanjalo na dvoje: prvič na dejstvo, da je bila 6vetovna hmeljska letina manjša kakor lani, drugič pa na upanje, da bo nastopila Amerika kol kupovalka večjih količin letošnjega pridelka. Pri presoji upov za prihodnje leto je predvsem upoštevati, da so v treh največjih evropskih hmelj pridelujočih državah, v Angliji. Nemčiji in Češkoslovaški. z zakonom določili, kako obsežna sme biti površina hmeljskih nasadov, kar bo gotovo ugodno vplivalo na kupčijo. Pri presojanju vseh v poštev prihajajočih činiteljev ni povoda za neugodno presojanje položaja. = Luksuzni davek na izgotovljene obleke. Glede luksuzne-a davka na izgotovljene obleke je izdalo finančno ministrstvo naslednji odlok: A ko izdelujejo krojači obleke iz blaga, ki je podvržen luksuznemu davku, za stranke, odnosncJ naročnike, ki so obenem potrošniki, torej za osebe, ki bodo nosile obleko same, potem na obleko ni plačati luksuznega davka. Ako pa je naročnik trgovec, ki daje snov krojaču le v svrho konfekcioniranja in to konfekcijo naprej prodaja, je obleka iz luksuznega blaga podvržena luksuznemu davku, od katerega se odbije iznos davka, ki je bil že plačan za porabljeno snov. Stare rane na nogah, rokah itd. zaceli zanesljivo in naglo preizkušeno zdravilo del s palico trebuh. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman in je nesrečna žrtev sicer lepega in zdravega smuškega športa umrla za poškodbami. Primer naj bo v svarile mladim smučarjem začetnikom, da je treba biti previden, dokler nisi zadosti izurjen. * Pod oknom izvoljenke si je vzel življenje. Posestnikov sin 211etui Jakob Pernek iz ltabelč-jeve vasi pri Ptuju se je napotil nedavno zvečer na obisk k svoji ljubici, ki služi v Mestnem vrhu za deklo. Pernek je imel z dekletom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Usodnega večera mu mladenka ni hotela odpreti okna, čeprav jo je prosil. Ko so domači zjutraj zgodaj vstali, so prestrašeni opazili viseti na križu okna nesrečnega mladeniča. Fant je bil prejšnjega dne dopoldne še v Ptuju, kjer je obiskal tudi svojega botra, kateremu je še prav vesel voščil novo leto. Na fantu ni bilo opaziti kake potrtosti. * Plin iz motorja je strupen. Plin iz avtobusnega motorja bi bil nedavno v Kamniku kmalu povzročil smrt treh mladih šoferjev. Emil Vidmar, ^nton Verdnik in Lev Peterim, vsi usluž-beni pri tvrdki Rode, so v zapiti garaži poprav ljali neki avtobus. Pri preizkušnji so pognali motor. Plin, ki je iz njega uhajal, je kmalu napolnil zaprto garažo in vsi trije so onesveščeni popadali na tla. Emil Vidmar, ki se ;e še malo zavedal, se je s skrajnim naporom priplazil do vrat in jih za silo odprl. Sveži zrak jih je po skoro dveurni omotici spet spravil k za esti. * Ljubezenska žaloigra zagrebške Slovenke. Mlada Slovenka Štefica Zalokarjeva v Zagrebu je imela ljubezensko razmerje s 331etniin istrskim beguncem Antonom Vadiničem, katerega se je pa nedavno naveličala in začela novo razmerje z nekim Markom Važičem. Vadinič ji je večkrat pisal in jo tudi nagovarjal, naj se vrne k njemu, toda Štefica je bila za vabljive ponudbe gluha. Nedavno zvečer je š!a Štefica z ijubikom po Selški cesti. Srečala sta Vadiniča. Še preden sta se zaljubljenca prav zavedla, je Vadinič potegnil iz žepa samokres in pričel streljati. Oddal je tri strele, od katerih sta dva zadela Štefico, eden pa Važiča. Oba so morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Štefica ranjena v nogo, Marko pa v roko. Vendai ni nevarnosti za njuno življenje. Vadinič je po zločinu pobegnil. Boječ se policije, Je vso noč taval po mestu in bližnji okolici, zjutraj je pa najel sobo v hotelu «Zaječarju» na Paromlinski cesti. Naročil je sobarici, naj ga nikar ne budi. Sobarica ga res ni budila, ker se pa gost le predolgo ni javil, je potrkala na vrata njegove sobe. Ker se ni nihče odzval, je vstopila in vsa prestrašena zagledala Vadiniča na postelji mrtvega s prestreljeno glavo. Pozor na priložene položnice! Današnji številki smo priložili položnice za vse naročnike, da lahko takoj plačajo naročnino za leto 1934. Ker je naročnina malenkostna, prosimo cenjene naročnike, naj jo plačajo že prve dni meseca januarja po možnosti za vse leto naprej. Tako ne bodo rned letom imeli opravka z novimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena. Naročnina ostane neizpremenjena: za domačo državo vseletno 36 Din, polletno 18 Din, četrtletno 9 Din; za tujino vseletno 48 Din, polletno 24 Din, četrtletno 12 Din, za Ameriko za vse leto en dolar. Kdor po pomoti ne prejme položnice ali če se mu pokvari, naj piše upravništvu, da mu pošlje drugo. Oni naročniki, ki so plačali naročnino za leto 1934. že pred koncem leta 1933., naj izroče položnice znancem, ki še niso naročeni na naš list, in naj jim prigovarjajo, da se na cDomo-vino*, ki je vsem, ki jo poznajo in bero, najpri-Ijubljenejši list, naroče za no- o leto. Kdor je v minilem letu zaostal z naročnino, naj s položnico ali pošteno nakaznico tudi zaostanek hitro poravna, da ne bo presledka pri pošiljanju lista. Upravništvo «Domovine*. * Čistost je pol zdravja, a samo tedaj, kadar jo dosežemo z zdravju koristnimi sredstvi. Ostra mila, izdelana iz sestavin, ki dražijo kožo, morejo s svojim učinkom več škoditi zdravju, kakor mu koristi čistoča. Pogoj torej je, da se uporabljajo samo blaga, medicinsko zanesljiva mila, kakor so Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote, ki so povsem neškodljiva, prijetno diše in se odlično penijo do zadnjega koščka. V premetu so sledeče vrste: Elsa-lilijino mlečno milo in Elsa-milo lili— jine kreme, fina cvetlična mila, Elsa-rumenjalcovo milo, blago in prikladno tudi za najmanjšo deco, Elsa-glicerinovo milo, zlasti za razpokano kožo, Elsa-boraksovo milo, izborno tudi zoper solučne pege in druge kožne nečistosti, Elsa-katranovo Melhijor Gašperič: Zvijača posestnika Srakopernika Gospodar, ki ga je prihod Špelce zmotil v njegovih mislih, je vprašujoče od strani pogledal Špelco. Ta je potegnila nazaj pestro svileno ruto, ki jo je imela daleč čez čelo privezano, da si je delala senco pred solncem, ponesla svoje rdeče ustnice tik k stričevemu ušesu in za vpil a: cStric, kaj res tako hrepenite po pre« užitku ?> Možak jo je presenečen pogledal. Kako je to, da je dekle začelo govoriti prav o tem, kar je hotel obravnavati z Melhijorjem? Ker ni odgovoril, je Špelca nadaljevala: «Jaz sem še tako mlada in lahko še počakam. Tudi Melhijor še lahko počaka. Če nočete, lahko ostane vse pri starem.* Gospodar je zavzdihnil in s« odločil za odgovor. «Vse pri starem! Dobro, toda učitelj...» je prenehal govoriti, zakaj po njegovem mišljenju se ni dalo v tej zadevi prav nič več napraviti. Toda Špelca je že imela pripravljen odgovor. «Govorila bom z učiteljem. Prijazen je z menoj, ker sem bila najboljša v šoli. Kako bom opravila, vam povem jutri zvečer tu na travniku. Ali je prav ?> Srakopernik je lahno prikimal in obsedel s sklonjeno glavo. Tuhtal je, ali naj k tej važni zadevi še kaj reče, toda mislil si je: «Kar mora priti, pride, zato govorjenje nič ne koristi!* Zaradi tega je molčal. «Tako torej,* je nadaljevala Špelca, «vi ne marate, da se Melhijor že zdaj oženi in prevzame kmetijo, a jaz S3 tudi ne maram omožiti, ker sem še premlada.* Zdaj je Srakopernik odločno prikimal njenim besedam in ko je Špelca ponovila, da mu bo jutri zvečer tu na travniku povedala, kaj bo bila izvedela pri učitelju, je ponovno prikimal. Špelca je vstala in oba sta se skupaj napotila proti domu, ne da bi izpregovorila še kako besedo. Namesto z učiteljem je govorila Špelca popoldne z učiteljevim sinom, ki je bil na počitnicah doma in ki je bil kot prijazen mladenič priljubljen v vsej vasi. Dejal je, naj Špelca kar njemu pove svoje želje, ker je oče odsoten, in da rad pomaga mladim dekletom, posebno lepim. Špelca je zardela, malo oklevala, nato pa povedala svojo zgodbo. Mladi gospod je napravil resen obraz. «To je prav lahko*, je rekel. cPred oblastvo že morate iti, ker ste se najavili. No, Če staremu gospodarju zapeček še ni v^eč, naj pri sodišču ne da svojega dovoljenja. Poznam Srakopernika in vem, da ne govori rad. Naj torej v četrtek pred gospodo ne odpre ust. Tako sodnik ne bo moge! milo, zelo koristno za kožo ua glavi in za lase ter naposled Elsa-milo za britje. Po pošti pošlje 5 kosov za 52 Din brez drugih stroškov lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina). * V bedi je začel kovati denar. Orožniki v Leskovcu v Halozah so aretirali kovača Mihaela Mlakarja iz Male Varnice, ki je ponarejal v svoji kovačnici 20dinarske kovance. Pred nekaj dnevi je zanesel en tak novec v Pintaričevo trgovino, kjer je kupil zanj neke malenkosti. Trgovec Pin-tarič je šele pozneje ugotovil, da je prejel ponarejen novec, vendar ni mogei nikogar osumiti. Čez nekaj dni je Mlakar spet prišel v trgovino ter hotel plačati s ponarejencem, ki ga je trgovec takoj spoznal. Zadevo je ovadil orožnikom, ki so kovača trdo prijeli in je kmalu skesano priznal, da je kovance sam izdeloval. Mož se izgovarja na veliko bedo. * Vlom v blejsko lekarno. Na božični dan zvečer je bil izvršen vlom v lekarno cZlatorog* na Bledu. Vlomilec je odtrgal omrežje na oknu in se splazil nato skozi okno v poslopje. Kar je našel denarja, je seveda vsega odnesel. Vlom je opazil še istega večera magister g. Lubič, ki je prišel v lekarno, da bi neki stranki postregel z zdravili. G. Lubič je takoj telefonično obvestil o vlomu lastnico lekarne, gčno. Zamidovo, ki je bila tedaj v Ljubljani. Domače orožništvo je pridno na delu, da izsledi vlomilca. * Bolnik je v razburjenosti ustrelil dva brata. Pred velikim kazenskim senatom se je zagovarjal olletni ubijalec dveh ponarejevalcev denarja Alojzij Petek. Obtožnica mu očita, da je v noči na 12. oktobra v Braslovcih s karabinko ustrelil brata Antona in Franceta Lajha, ker je s tem hotel preprečiti uboj svojega očeta, s katerim sta se brata bila sprla in ga pretepala. Usodne noči sta prišla Lajhova k Petkovim in sta od gospodarja Martina zahtevala 1000 Din posojila. Stari Petek jima ni ugodil, pač pa ju je gostil s pijačo. Ko sta se napila, sta zahtevala še žganja. Ker sla bila že dosti vinjena in se je staremu Petku mudilo spat, jima žganja ni hotel dati. Oba brata, ki sta bila znana delomrzneža in ponarejevalca denarja, sta se ujezila in začela Petka psovati, nato pa sta postala celo nasilna. Eden je pograbil grebljico v kuhinji in začel tepsti starega Martina po glavi. Oče je klical na pomoč, nato pa je sin Alojzij vstal in potegnil izpod postelje nabito vojaško karabinko. Stopil je v vežo, kjer sta brata Lajha pretepala očeta. Hoteč pomagati očetu je Lojze dvakrat s karabinko ustrelil proti Lajhoma. ničesar opraviti, poslal vas bo vse skupaj domov in vse bo ostalo pri starem.* «Ali je res tako?» je vprašala Špelca. «Prav gotovo*, je potrdil mladi gospod. Zvečer pozneje je tekla Špelca še k Štrmelji v sosedno vas. «Ali je Matija že prišel?* je vprašala. Starka je odkimala. «Še ne, Špelca. Morda pride šele prihodnjo nedeljo.* «Takrat bom morda že oklicana z Melhijorjem, čeprav je Matija v pismu povprašal po meni*, je mislila Špelca in globoko vzdihnila. V četrtek pojdejo pred oblastvo in če bo Srakopernik molčal, ne bo z oklici nič. Melhijor je prišel ponoči pijan domov in Urša ga je zmerjala, kakor bi že bila njegova tašča. Gospodar ni dejal ničesar, a zvečer naslednjega dne je prišel na travnik. «Ničesar ne bodo opravili, če ne boste pritrdili*, mu je zakričala Špelca v uho. «Vi morate samo molčati! Niti ust ne smete odpreti! Ali ste razumeli?* Gospodar je prikimal. Naslednjega dne se je zgodilo nekaj posebnega. Gospodar je nagovoril Špelco. cKupil ti bom zlato ovratno verižico z obeskom*, je menil. Zdaj je Špelca vedela, da ima v Srakoperniku zvestega zaveznika, na katerega se bo pred sodnikom lahko zanašala. grafu v Ljubljani. Lampreht se je po begu v Črni znova pripeljal v Ljubljano, kjer je imel prijatelje. Izmed teh so bili nekateri z njim v kaznilnici v Mariboru in so imeli zatorej drug v drugega popolno zaupanje. Pričeli so vlamljati po Ljubljani in okolici, večkrat pa so se napotili tudi na Hrvatsko. Zlasti radi so se zadrževali v Kar-lovcu in v Zagrebu. Tudi tamkaj so izvršili več vlomov pod Lamprehtovim vodstvom. Dne 26. novembra je ustavil stražnik na Tržaški cesti neznanega kolesarja, ki je vozil po pešpoti. Kolesar se mu je legitimiral kot Franc Magrič in sledil stražniku na njegov poziv na stražnico. Malo pred stražnico pa je naenkrat odvrgel kolo in pobegnil. Bil je to spet Lampreht, ki ga je aretiral še tisti dan neki drugi stražnik, a mu je spretni postopač spet pobegnil. Nato se je klatil dalje časa po deželi, dokler ga niso zdaj prijeli orožniki v Medvodah, ki so zaplenili pr: njem tudi kolo, katerega lastnik je posestnik Filip Jančar iz dobrunj-ske občine. Pri Lamprehtu so našli najrazličnejše predmete. Drznega vlomilca še zaslišujejo, vendar je Lampreht zakrknjen in uoče izpovedati vseh svojih grehov. Najcenejše in najprimernejše darilo je pretresljivi Toman «Prokletstvo ljubezni* to, po splošni sodbi, eno najboljših del naše prevodne literature. Oba dela tega nepozabnega romana dobite pri upravi »Slovenskega Naroda Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5, za znižano ceno 20 Din, v platno vezana 40 Din, s poštnino 3 Din več. * Aretacija podjetnih postopačev. Te dni so privedli v zapore okrajnega sodišča v Škofji Loki štiri nepridiprave, ki se sumi o njih, da imajo na vesti različne grehe. Najprej so zaprli delavca Ivana Guzeja, ki se je potikal okoli. Potem je romal v celico neki France Slugovee. Dolže ga hude telesne poškodbe. Nekaj dni poprej so prijeli orožniki Karla Pintarja iz Selc. Zapisanega imajo za vlačugarja. Pintarja, ki je bil že 34kral kaznovan, iščejo tudi zaradi tatvine. Aretirali so ga v Zabnici in mu odvzeli nahrbtnik, napolnjen s kašo in fižolom. Tudi Marija Pruškovičeva bo morala pred sodnike. Prodajala je po Škofji Loki razno blago, ki sumijo o njem, da je bilo ukradeno, a niso lastniki oblastvom znani. 0'olastva so nadalje na sledu tatovom, ki so odnesli Silvestru Buhu v Črnem vrhu zimski površnik in nekaj denarja. • Matevž je kradel krave. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal 291etni Matevž Dob-nik iz Podloža, obtožen, da je ukradel dve kravi. Šele nedavno je bil izpuščen iz mariborske kaznilnice, takoj je pa zopet segel po tuji lastnini. V noči na 10. novembra je ukradel posestniku Jakobu Beraniču iz hleva v Dobroncih kravo, jo odgnal v Maribor in tam prodal na sejmu. Drugo kravo je odvedel ponoči 13. junija v vasi Grajen-šaku. Izkušal jo je prodati na prav drzen način v Slovenski Bistrici, kjer so ga pa spoznali in izročili sodišču. Lepega dne je ušel iz sodnih zaporov in v Košnici ukradel nekemu posestniku srebrno uro z verižico in nov površnik. Seveda vse taji, ali na sodišču je znan kot nepoboljšljiv tat, ki je bil že petkrat kaznovan. Obsojen je bil na leto dni in štiri mesece robije ter na triletno izgubo častnih državljanskih pravic, po prestani kazni pa bo najbrž oddan v prisilno delavnico. * Žalosten zaključek domafe zabave 8 sirorim pretepom. V gostilni Franca Pernata v šikoljah pri Cirkovcah se je vršila na Štefanovo domača zabava. Med drugimi gcsii so bili tudi domači fantje Alojz, Maks in Štefan Berglez, Franc in Alojz Dobrajc, Adolf Kancler, Štefan Pepelnjak in Simon Trčko, ki so sedeli skupaj pri mizi. Pri drugi mizi pa so bili posestniški sinovi Mihael Pernat, Janez Saltnik in Simon Herga, prav tako vsi iz Šikolj. Fantje so se izpočetka v mini zabavali, dokler ni na lepem izzval prepira štefau Pepelnjak, ki je pristopil k omizju Mihaela Pernata, pograbil kozarec ter ga vrgel v Saltnika. Nato je pograbil še litrsko steklenico in hotel z njo na- j valiti na Mihaela Pernata. Kakor dogovorjeno, se je Pepelnjakova družba med tem časom odstranila iz gostilne in se zunaj oborožila z raznimi predmeti. Pernat, kateremu je bil napad namenjen, je med tem časom zbežal iz gostilne, a zunaj so sirovo nanj navalili Pepelnjakovi pajdaši. Per-natu se je posrečilo, da je zbežal v kakih 200 korakov oddaljeno hišo posestnika Mihaela Fran-j ca, kjer je gespodinja, videča nevarnost, takoj za , njim zaklenila vezna vrata. Med tem časom pa je i že prihrumela oborožena tolpa pretepačev, ki so enostavno vrgli zaklenjena vrata iz tečajev lei navalili na Pernata, ki je pred njimi pobegnil v kuhinjo. Fantje so razvili v kuhinji pravcato j bitko, iz katere je Pernat ves krvav komaj ulekel j na dvorišče, kjer so ga pono"no napadli. Pernat i je imel še toliko moči, da je zbežal do konca go- Prvi strel je zadel Antona in mu raztrgal drobovje, da je kmalu nato izkrvavel, druga krogla |e pa zadela Franca v kolk. Smrt je nastopila nekaj ur po poškodbi. Lojze Petek je dejanje skesano priznal, zagovarjal pa se j 3, da je vse storil v trenutnem strahu in trenutni živčni raz-rvanosti, ker je neozdravljivo jetičen. Ze osem let boleha za jetiko. Sodišče je izreklo najmilejšo kazen, ki pa je vendar znatna: štiri leta ječe. Kazni obsojenec gotovo ne bo mogel prestati. * Brezsrčna gospodinja je zakrivila pastirčko-yo smrt. Pri neki posestnici v Juršincih je bil zaposlen kot pastirček Sletni,posestnikov sin Jože.' Matjašič. Pred nedavnim je gospodinja poslala pastirčka v najhujšem mrazu bosega pred hišo sneg kidat. Ubogemu fantku so takrat noge zmrznile, a delodajalka ni poklicala zdravnika, temveč je ubogega dečka zaprla v hišo ter ni nikogar pustila blizu. Šele ob praznikih je prišel sina obiskat oče in ga je našel popolnoma premraženega. Oče je takoj spravil siromaka v ptujsko bolnišnico, vendar ubogemu fantku ni bilo več pomoti in je kmalu nato v hudih bolečinah izdihnil. Fant je še pred smrtjo izpovedal v bolnišnici vpričo očeta, da mu brezsrčna delodajalka kljub prošnji ni hotela dati čevljev, da bi se obul. * Vlomilske pustolovščine po beg« iz kaznilnice. Medvodski orožniki so prijeli na Štefanovo sumljivega mlajšega človeka, ki je trdil, da se piše Lovro Tadič. Našli so pri njem razne predmete sumljivega izvora, zato so se orožniki odločili, da ga odpravijo na ljubljansko policijo. V Ljubljani se je ugotovilo, da mož ni Tadič. Na podlagi prstnih odtiskov so spoznali, da imajo v rokah skrajno drznega in nevarnega vlomilca Jakoba Lamprehta, pristojnega v Poljane nad Škofjo Loko. Lampreht, ki je odsedel že devet kazni, je bil zadnjikrat obsojen na pet let ječe ter je bil poslan v kaznilnico v Mariboru. Tam je odsedel že nekaj let, v poslednjem času pa so ga pošiljali z drugimi kaznjenci vred tudi na prosto delo. Dne 31. avgusta je delal v vinarski šoli kakor že nekajkrat prej. V tistih dneh se je tam seznanil z neko žensko, ki mu je pomagala, da je omenjenega dne pobegnil. V svobodi je 8. septembra ponoči vlomil v Planinski dom v Logarski dolini. Orožniki so ga zasledovali zaman. Precej časa nato je bil v črni aretiran neki moški, ki se je izdal za Štangla. Neznancu pa se je posrečilo pobegniti, a orožniki so našli v aktovki, ki jo je pustil na mestu, sliko ubežnika s podpisom Štangl. Bil je to seveda Lampreht, ki je zlorabil Štanglovo ime in se dal slikati pri nekem foto- Vendar ji je srce močno tolklo, ko se je v četrtek zjutraj zbudila. Bilo je še zgodaj, a je ni več strpelo v postelji. Vstala je, da bi nakrmila živino. Ko je delo dovršila, je natrgala cvetlic, da jih položi v vaški kapelici pred padobo Matere božje, ki naj ji pomaga v tej stiski. Ko je stopila z dvorišča na cesto, jo je oddaleč pozdravil z zamahom klobuka krepak mladenič. Mladenki so od veselega presenečenja padle cvetlice iz rek. ^Pozdravljena Špelca>, je ztkiical mladenič, a špelca je samo zajeciiala: «Matija!> Ustopil se je tik pred rjo in se je videl tako imeniten in postaven, da si je Špelca v zadregi poravnala predpasnik in rekla: «Se še nisem oblekla; prišla sem pravkar i'- hleva.» «To mi je všeč,» je meni!, «že vem od matere, kako dobra si bila in kako ?i vpraševala po meni. Ljudje govorijo, da se hočeš omožiti z Melhijorjem ...» Tedaj se je pričela špelca jokati in pripovedovati. Ker se je zelo solzila, jo je moral Matija tolažiti, česar pa ni mogel drugače strriti, kakor da jo je prijel za reko-in jo slednjič celo objel okrog pasu. Špelca ni nič nasprotovala. Izvedel je, da bo danes razgovor pred sodnikom glede prevzema posestva po Melhijorju. Nato pa da se bodo naročili pri župniku oklici. Vse to da se ne bo igodilo, če bo Srakoperuik vztrajno molčal. «Oh, da bi mogel iti ti z menoj in mi pomagati v stiski>, je tožila Špelca in se vedno tesneje stiskala k Matiji. «Zakaj pa ne!» je menil Matija, <če poprosim Srakopernika, me bo gotovo vzel s seboj. V mestu imam itak opravke. Če bo tvoji mati Srakopernika naposled le pregovorih, bom še jaz rekel svojo besedo, saj sem prišel semkaj samo zavoljo tega, da ti povem, kako te imam še vedno rad. Zdaj tudi vidim, da si mi ostala debrab Matija je prisrčno poljubil špelco prav na tista češnjeva usta in Špelca se je vrnila vsa potolažena na dvorišče. Matija je stal še nekaj trenutkov pred vrati, potem pa je tudi sam stopil na dvorišče in v nagli domislici vprašal Srakopernika, ki se je pravkar prikazal iz hiše, ali bi mu merda ne prodal svoje kmetije. Denarja da ima dovolj in da zaradi tega išče lepo kmetijo. Kmet se je nasmehnil in odkimal z glavo. Urši, ki je prišla poslušat razgovor, so kar na ustnicah zamrle strupene besede, ki jih je imela pripravljene za pntepenca, ko je čula govor o toliki množini denarja. Melliijor je malce pogladil Špelco, da bi pokazal, kako velika je njuna ljubezen, in je zahičljivo pogledal vsiljivca Matijo, ki pa se je omalovažujoče zasmejal Melhijorju v brk. Tedaj se je pripeljal voz, na katerem je že sedel učitelj. Vsi so se zdevali na voz in ker je bil poleg hlapca, ki je vodil kouja, še prostor, je lahko prisedel tudi Matija. Pred sodiščem v mestu so vsi stopili z voza. «Ne zapusti me!j je prosila Špelca Matijo. Napotili so se v sodiščno poslopje. Na hodniku pred sobo, kamor so bili klicani so počakali. Sodni sluga jim je z važnim zamahom roke odpri vrata. «Kaj bi ti ljudje radi?» je vprašal sodnik. Sodni sluga je imenoval imena prisotnih in njihove želje. cPrav. A kaj bi vi radi?» se je obrnil sodnik proti Matiji. Matija se je vljudno priklonil in r-kel, da je prišel z njimi kot svetovalec. Sodnik je skomignil z ramami in vprašal: «Kdo je posestnik?> Učitelj je dvignil roko in pokazal Srakopernika: «To je tisti mož, a prosim vas za obzirnost, ker je nekoliko naglušen.» Ur?a je porinila Boltežarja Srakopernika pred sebe: «Reci, da želiš posestvo prepustiti-simu, mu je zakričala v "uho. Srckopernik pa je obstal pri miru in gledal okrog sebe, kakor da se ga vse skupaj nič ne tiče. «Torej, Boltežar Srakopernika je kričal sodnik, se je hudorala Urša, spodarskega poslopja, kjer so ga pretepati ponovno napadli in pretepli, dokler se ni zgrudil nezavesten na tla. Globoko nezavestnega Pernata so nato prenesli v hišo. Reševalni avto iz Maribora je nevarno ranjenega Pernata prepeljal v mariborsko bolnišnico. Tam so ugotovili nič manj nego 17 velikih ran na glavi, prizadejanih z noži in latami, in veliko zevajočo rano zadaj na glavi, prizadejano s sekiro. Vsi pretepači iz Pepelnja-kove družbe priznavajo udeležbo pri pretepu. Oddani so bili v ptujske sodne zapore. Orožniki so izročili sodišču tudi predmete, s katerimi so pretepli Pernata, in sicer: sekiro, ročico, težko kladivo, late, tolkač za svinjsko hrano in drugo. Precejšnjo škodo so napravili fantje tudi posestniku Mihaelu, ker so mu v kuhinji razbili mnogo kuhinjske posode. Sirov dogodek je razburil vse prebivalstvo. * S sekiro nad spečega moža. Zakonca Kel-harjeva v Krizah pri Kozjem se že od poroke sem nista razumela. Prepir in tepež sta bila pri mladih zakoncih česta gosta. Počasi je medsebojno sovraštvo tako naraslo, da se je žena Kristina v soboto pred prazniki odločila, da spravi svojega moža s sveta. Kelharjeva sta se prepirala tudi ta dan, vendar sta šla skupaj v spalnico. Tam je mož legel, a žena se je še česala. Pri tem pa je pazila, kdaj bo mož zaspal. Ko se je to zgodilo, je žena menda ugasnila luč in šla v vežo po sekiro. Oiit-no ni bila dovolj pogumna, da bi opravila zločin pri svetlem. S težko sekiro v roki je pristopila k postelji in trikrat zamahnila z ostrino proti moževi glavi. K sreči je moža zadela le v vrat in roko. Zaradi udarcev se je mož onesvestil, brezsrčna žena pa je šla v sosednjo sobo k svoji materi in peljali v krško bolnišnico, kjer se menda bori s prišel na pomoč tudi obtoženec. Na klice hišne smrtjo. Okrutna žena in njena sestra sta v kozjan- gospodinje, ki je prihitela na dvorišče, sta fanta skem zaporu. j zbežala po cesti proti Ormožu. Kmalu pa sta ge * Župnika so okradli. Župnik g. Ivan Sketa pri Sv. Marjeti je prijavil orožnikom pri Veliki Nedelji, da so vdrli neznani vlomilci v Slomškov dom, kjer so odnesli njegovo zbirko nad 1000 kg pšenice in rži. Orožniki so ugotovili, da so vlomilci odprli vrata s ponarejenim ključem. Izdal pa jih je robec, ki so ga orožniki našli v dvorani in so tako vlomilcem že na sledu. * lOdinarski ponarejenci so se pojavili v Ptuju. Policija je zaplenila pri branjevki Neži Požganovi lOdinarski kovanec, ki ga je prejela od neznanega odjemalca. Kovanec se spozna na prvi pogled, ker je bolj temne barve in slabšega zvoka. Policija zasleduje storilca. Živčno slabim. Znanstveno je dognano, da regulira ekstrakt iz življenjetvorne žleze zdrave in močne živali (Kale-fluid), prihajajoč v organizem izločevalno delovanje vseh žlez, Krepi ves organizem in uravnovešča živčni sistem tako, da postane človek krepak, aktiven v življenju m sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. — Brezplačno pošljemo detajlno literaturo Zahtevajte jo od: Miloš Markovie, Beograd, Njeguševa 5. Kalefluid se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pod S. br. 10.557/33. * Bivši bančni ravnatelj Markovie obsojen na smrt. Te dni je bila pred okrožnim sodiščem v Beogradu razglašena sodba v obravnavi proti bivšemu Sodišče vrnila in počakala v zasedi Zamudo, ki je prihajal v spremstvu svoje žene. Prepir se je ;x»novil in; sta fanta naskočila Zamudo s koli. Obtoženec g& je udaril večkrat s kolom po glavi, da je nezave-j sten obležal sredi ceste. Po zločinu sta fanta zbežala, Zamudo pa so pripeljali v ptujsko bolnišnico,! kjer je kmalu podlegel poškodbam ter zapustili tri majhne nepreskrbljene otroke. Anton R. jeJ dobil dve leti robije. * Obsodba zaradi tatvin. Pred malim senatom novomeškega sodišča so se morali zagovarjati' štirje obtoženci zaradi raznih tatvin in dogovora, da bodo izvršili tatvino na škodo Ivana Kralja v« Karlovcu. Terezija Zoretova, ki je bila zaradi tatvine že večkrat obsojena, je Leonu Permozerju v. Gradcu februarja meseca izmaknila iz hlačnega žepa 400 Din gotovine. Meseca julija je obtoženka? prišla za nekaj časa v Karlovac. kjer je opazila,! da je krojačeva žena Marija Luketičeva zakopala-na svojem vrtu denar. Zoretova je denar od-; kopala in z njim pobegnila v Novo mesto, kjer ga| je zapravila s svojim fantom Alojzom Zoretom, s katerim se je pozneje poročila. Z ukradenim de-4 narjem 10.500 Din sta oba nekaj časa dobro ži-,' vela. Malo prej sta oba tudi vlomila v stanovanjej Ivana Prijatelja s pomočjo Prijateljeve dekle Jo-I že?e Rezko ve, ki se je zdaj tudi morala zagovar-j jati zaradi soudeležbe. Dne 12. septembra sta sej oba Obtoženca, Terezija in Alojzij Zore, po svojij poroki dogovorila, da se odpeljeta v Karlovac^ IU bančnemu ravnatelju Mihsjlu Markovieu.' kjer bo Zoretova se enkrat poizkusila siečo pri! išče ga je spoznalo za krivega, da je skupno Mariji Luketieevi, ako je še kaj denarja zakopa-j iilkom Milikovičem zvabil trgovca Stankoviča nega na vrtu. Za primer pa, da denarja ne b* - * " "bi'a Pra"eie P" * h K"«*«■ « —« * tamošnjemuj truplo odpeljal v Smederovo m ga vrgel v moč- krojaču, Ivanu Kralju, ki je že -.»ar in lezi vedno; virje. Markovie je bil obsojen na smrt in na pla- v postelji. Temu bi samo zagrozila, da bi dal ka* čilo Stankovičevi vdovi 69.000 Din, ki jih je vzel sam od sebe ključe na razpolago. Pri tem načrtuj pokojnemu Stankoviču, 4000 Din za odvzete reči, ki se jima je zdel nekam preveč drzen, sta pričela! ugibati, koga bi še pritegnila na pomoč. Odločiiaj 50.000 Din na račun odškodnine in 50CO Din pravdnih stroškov. ,sta se za Antona Jsrčka. Alojzij Zore je Jeričkaj ugotovila, da je mož še dihal, a vso noč in ves naslednji dan se ni nihče brigal zanj. Kakor je mož izpovedal, je prišla meotem k njemu žena s palico in ga tepla, čeprav jo je v onemoglosti prosil, naj ga pusti še živeti. Tolkla ga je s palico, tako da jo je prelomila. Proti večeru se je nesrečnik vendar toliko opomogel, da je ušel v sami srajci in spodnjih hlačah skozi okno k sosedi. Bil pa je tako zdelan, da ga tam niso spoznali. Kei v ^ ......——m vozu. Ta načrt so pozneje izpremenili v so pri sosednji h,si same ženske so se ga silno ; s,n Anton R. iz Moškanjcev, ki je o. avgusta s ko- J Re namcsto z v}akom odpei:ejo z avto. ustrašile. Zato je ,la domača hčerka h Kelharje-1 lom pobil posestnika Ivana Zamud« do smrti ' ge ,užm domačih vim vprašat, ali je Jožef Kelhar doma. češ, da je Omenjenega dne je spremljal obtoženec svojega tak8jj temvež je Zoretova avto telefonično prijatelja Franca Segulo na vasova ije v Formin ; > J v Mimo je prišel posestnik Zamuda, k, ,e nah uhl, * so se sestali v , „. i- i • r. j povabil k sebi, nato pa so se vsi trije dogovonlu * Obsodba zaradi uboja. Pred senptom trojice ' ' f J ® |i „ ., . 1 . . , . • , da se popeljejo z vlakom v Karlovac, ali vsak \> v Mariboru se je zagovarjal 17'etni posestnikov . F 1 1 J , '___, .,. „ J ^ ° 1 \;/Vyil T<-» nnert en nrt7nnio jrirpmpil t V' prišel k njim neki sumljiv tujec. Kelharjeva je mimo odvrnila, da moža ni doma. Isto je izjavila še nekaterim drugim sosedom. Skrivaj pa je le šegulo češ, da je še premlad za vasovanje. Fanta j pogledala v sobo in na žalost ugotovila, da je moz je to silno razkač.lo in za el je zmerjat, starega! £ * }n * y n_ Q ušel. Pri sosedu je mož ostal, dokler ga niso od-, Zamudo. Kmalu je nastal pretep. Prijatelju je, jer(fek zapu,tn družbo, češ, da ima še nekaj i opravkov. Ker moža dolgo ni bilo nazaj, šofer pa cženska naj molči, ker sicer ne razumem ne besedices, je vzrojil sodnik. «Govori vendar! Reci tistih nekaj besed!» je moledovala Urša. «Sluga,> je znklical sodnik, •fprimite tisto žensko, saj nesrečni mož ne more priti do besede. Gospod Srakopernik, povejte torej svoj« želje!* Boltežar je molčal. ^Oprostite, gospod sodnik, mož je naglušen ...» Sodnik je ponovil vprašanje in kričal pri tem, da so se zidovi tresli, ali Boltežar Srakopernik je molčal ko grob v puščavi in se ni zganil. Urša je začela glasno jadikovati, učitelj je na tihem klel in se ves potil v silni zadregi, a sluga je tolažil razburjeno druščino in še s svoje strani poizkusil ganiti otrplega Boltežarja. Pa je bil trud zaman, Boltežar je mirno stal pred sodnikom in ni odprl ust. Melhijor je gledal po sobi ko poparjen kužek. Le Matija in gpelca sta razumela ves položaj. cZdaj pa imam dovolj,> se je razhudil sodnik, «za norca me ne boste imeli. Sluga, postavite druščino pred vrata.* Zunaj na cesti so učitelj, Urša in Melbijoi planili v Boltežarja in ga izpovedovali. a odhod, sta se oba Zoreta odpeljala Urša. Tedaj pa je nenadno odprl Srakopernik . sama v Karlovac, kjer sta bila aretirana po na-usta. I logu novomeških orožnikov, še preden sta mogla cZdaj bom pa še jaz malo govoril. Pojdite, | izvesti načrt. Vsi obtoežnci so priznali svoja de-; kamor vas je volja, a jaz pojdem k zlatarju in janja. Obsojeni so bili: Terez:a Zoretova na 4 bom kupil Špelci zlato ovratno verižico...* j leta robije in 5 let izgube častnih pravic, njen Urša in učitelj sta kar okamenela in Melhijoi j mož Alojzij na 2 leti robije, 400 Din denarne je zazijal od presenečenja. Špelca in Matija sta kazni in na 5 let izgube častnih pravic, Jožefa se pridružila Srakoperniku in vsi trije so jo j Režkova na 5 mesecev strogega zapora pogojno za mahnili k zlatarju. 'dobo 5 let in Anton Jeriček na 3 mesece strogega * i zapora, ki pa ga je že odsedel v preiskovalnem Nekaj tednov pozneje se je preselila mati' zaporu. Oba Zoretova morata še poleg kazni pla-Štrmelja k svojemu Matiji, ki se je oženil s Špel- ?ati osebno odškodnino za predmete, ukradene co in si kupil čedno kmetijo. Med svojo zeleno Ivanu Prijatelju in Mariji Lultetičevi, 10.5C0 Din., hišo in modrim gospodarskim poslopjem pa je vlekel Boltežar Srakopernik svojo pipo s sliko narjev. Pretep z usodnim koncem. Ze nekaj nedelj pokojnega Radeckeaa. Duh posušenega repnega sem so prihajali fantje iz Senkovca onkraj Sotle zelišča, ki mu je nadomeščalo tobak, sicer ni bil v Dobovo z namenom, da bi se tepli. V dveh go-j prijeten, a prijetne so bile njegove misli, ki so ' stilnah so preprečili poboje s tem. da niso mko-že ponovno in ponovno dognale, da je molčanje mur več postregli s pijačo. Na Štefanovo pa so koristna reč. (Konec). Požrtvovalen cerkveni pevec. V pozni jeseni je stal nekega hladnega jutra sosedov Jaka pri odprtem oknu popolnoma gol. Pri obhodu ga zapazi občinski stražnik in se začudi: «Jaka, ali si znorel?* si izbrali gostilno pri Kramarju, čakali so seveda noči, ko nepoklicani ne morejo vsega videti. Ko je nastopila noč in je bilo tudi razpoloženje pravo, se je našla prilika za ureditev računov. Kakor že običajno, je prišlo med domačimi in tujimi do spopada pred gostilno. Gospodaril je nož, katerega posledice bo čutilo več fantov Neki Šikoranja iz Jarkov pa je dobil z lopato po glavi tako močan udarec, da se je zrušil nezavesten na Jaka: «Nič nisem znorel. Na koru moram peti bas, pa bi se rad prehladil, da bi imel debelejši tla. S tem je bil sirov pretep zaključen, trda pre-, .* tepaških zmagovalcev ni bilo na izpregled, ker glas. nihče ne bi rad nosil nerodnih posledic. Pobitega so odnesli v gostilno, od tam pa v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je silni udarec razbil' fantu lobanjo. Nesrečnik se ni več zavedel in je že naslednjo noč umrl. Preiskava o sirovem pretepu je v teku. ; Houoletni pozčraui \Z POPOTNIKOVE TORBE \ Beograd. Fantje Slovenci v sokolski šoli žele vsem bratom in sestram srečno novo leto: Drobec Jakob (Turjanci pri Slatini Radencih), Rozman Janko (Vodice nad Ljubljano), Mu'ec Gustav t(Sv. Trojica v Slovenskih goricah), Turk Anton '(Št. Jernej na Dolenjskem). Marovt Anton (Boč-,na), Stepišmk Franjo (Trnava pri Gomilskem). 5 Bfzovac. Zaposleni v slavonskih gozdovih želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam, posebno fantom in dekletom: Anton Korošec, Jože Drobnič. Alojz Krašovec, Jože Ponikvar, Alojz Šlvec, Janez Mramor, Matija Hiti, Alojz Zakrajšek in Anton Hiti. Draglnac pri Šabcu. Srečno novo leto želi (vsem fantom in dekletom orožniški kaplar Franjo Zorle (Sv. Benedikt v Slovenskih goricah). Nova Topola. Srečno novo leto želimo vsem fantom in dekletom fantje, služeči v Bosni: Pote Avgust, Mirtič Josip, Pote Jožef, Slak Franc, Kokelj Alojz. Gosle Anton, Levstek Leopold, Krunpoh Franc. Vršac. Vsem slovenskim fantom in dekletom ,'elijo srečno novo leto gojenci vojaške glasbene /šole: Vargazon Karlo (Spodnje Krapje), Gril Ni-kola (Turiška vas pri Slovenjgradcu), Zorko Franjo (Senovo pri Rajhenburgu), Panek Janko ^Maribor). LeskovSek Jože (Celje), Potokar Alojz t(Rimske tonlice), Ančič Vojin (Maribor), Cokan Franc (Celie). Gregorič Franc in Kvaternik 'Anton (Cerknica). Bukovšek Ivo (Tišina), Markeš Anton (Sv. Lenart), Ribič Josip (Litija), Slemenik Stanko (Slovenjgradec), Savernik Miodrag (Ma-ibor), Ivnik Avgust (Sevnica), Hočevar Stanko (Kočevje), Senčar Emerik (Ptuj), Plavnik Alojz ((Šoštanj), Lovec Viktor (Maribor), Germ Stanislav (Pesje pri Velenju), Celik Cvetko (Slivnica (pri Mariboru), Berhaus Franc (Rogaška Slatina), flilagovič Vilko (Ormož) in Inkret Franc (Šmarje bri Jelš?h). - Liioraerlee (Češkoslovaška). Trije Slovenci Iživimo tukaj v Litomericah Zaslužek je bolj skromen, pa čakamo na boljše čase. Želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam «Dornovine», posebno onim v banjaloški župniji: Josip Marine (Banjaloka), Mihael in Josip Čolnar (Podstene). La Machine (Francija). Srečno novo leto želimo vsem bralcem in bralkam «Domovine», posebno pa našim sorodnikom: Mihael in Milka Marenčič (Sv. Peter pod Svetimi gorami), Ivan in Roza Gajšek (Sv. Jurij ob južni železnici), Pavel in Marija Anzelmi (Loka pri Zidanem mostu), Matevž in Marija Dragan (Novo mesto), »Marica Dragan in Franc Virč (Krško). Montfaucou (Francija). Slovenski fantje, zaposleni v francoskih gozdovih, želimo srečno liovo leto vsem sorodnikom, bralcem in bralkam ^Domovine*: Hitiko Prijatelj (Zamostec), Stanko Sterle (Iga vas), Anton Veber in Franc Fraka i(Babtio polje), Jožko Kordiš (Mali Log) in Ludo-(yik Žagar (Goraci pri Čabru). I Ronchamp (Francija). Tudi mi čitamo «Domo-Evino» ter se spominjamo rojstnega kraja. Tu smo samo trije Slovenci zaposleni. Tukaj so veliki rudniki premoga in več tvornic. Ljudje so zelo prijazni z nami. Kar se tiče dela, je seveda kakor povsod, ker se zahteva od enega delavca toliko, 'kolikor so včasih trije napravili. Zimo smo imeli 14 dni strašno, a je že spet popustila. Želimo srečno novo leto uredništvu «Domovine» in vsem Čitateljem in svojcem: Mihael Marčen (Prevorje), 'Alojzij Čop (Komlansko) in Valentin Verlič (Cmurek). Strasboarg (Francija). Tudi tukaj nas je majhna skupina Slovencev, ki želimo vsem bralcem in bralkam «Domovinc» srečno novo leto: Ivan Majcen (Moravč!), Ivan Jekovec (Jesenice na Gorenjskem), Gregor Zupan (Kranj). ŽENA JE PREGOVORILA LJUBČKA, DA JI JE , UMORIL SIOŽA. C a k o v e c, decembra. V vasi Okrugljači je bil te dni zavratno umorjen ugledni posestnik Nikolaj Ceh iz Pribislavca. Ceh, ki je nedavno v Okrugljači kupil nekaj oralov sveta, je tam odprl gostilno in trgovino, ki sta mu dobro uspevali. Zakonca bi lahko živela v miru in zadovoljstvu, toda žena Marija je bila precej lahkomiselna. Pred nedavnim časom je prišel v Okrugljačo 27Ietui Vojislav Stojilovič, kateremu je Marija kmalu zmešala glavo, čeprav je za deset let starejša. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje, za katero so vedeli vsi sosedje, samo mož Nikolaj ne. Bil je prepričan, da prihaja Vojislav zgolj kol prijatelj v hišo, in niti malj ni slutil, da ga žena vara, še manj pa, da nagovarja svojega ljubčka, naj moža ubije in se nato z njo poroFi. Nezvesta Marija je ljubčku celo ponujala 50.000 Din, za katere je bil Nikolaj zavarovan. Žena je sama redno plačevala vse obroke zavarovalnine, kajti bila je trdno prepričana, da se ji bo izpolnila njena želja, odkrižati se moža. Vojislav se je dolgo upiral vabi, naposled je pa podlegel vplivu zapeljive žensKe. Da bi laže izvršila peklenski načrt, je Marija pregovorila moža, naj vtihotapi na Madžarsko več kilogramov kave, ker jo tam lahko prodaja po 160 Din. Pri poslu da mu bo pomagal Vojislav. Ničesar hudega sluteč je Nikolaj pristal na to. Kupil je kavo in neke noči sta jo z Vojislavom ubrala čez mejo na Madžarsko. Komaj sta bila nekaj korakov čez mejo, je Vojislav ustrelil iz puške v Ceha in ga ranil v hrbet. Smrtno nevarno zadet je Nikolaj knknil: «Vojislav, kaj si storil?* Več ni mogei izgovoriti, kajti v naslednjem trenutku so mu štirje streli končali življenje. Truplo nesrečnega moža je Vojislav vrgel v Dravo. Pred dnevi je Drava truplo naplavila in ko so orožniki ugotovili, da je bil Nikola najprej umorjen, nato pa vržen v vodo, so aretirali Marijo, ki je priznala, da je pokojnika umoril njen ljubček Vojislav. Prijeli so tudi Vojislava, ki je umor priznal. Kako pokvarjena ženska je Marija, je razvidno tudi iz dejstva, da je že dvakrat najela morilce za svojega moža. Nekoč je pregovorila tri cigane in vsakemu obljubila po 500 Din, če ji ubijejo moža. Nikolaju je naročila, naj gre v bližnji gozd, kjer ga bo čakal nekdo, ki bo kupil več hrastov. Ko je prišel Nikolaj v gozd, je naletel na cigane, ki so si pa medtem premislili in mu izdali, kaj je nameravala njegova žena. Nikolaj je ženo zapustil. Ker pa je bil do ušes zaljubljen vanjo, se je kmalu v svojo nesrečo vrnil k nji. Oba morilca so izročili sodišču. ____ MORAVŠKE NOVICE. Občinsko gospodarstvo — Združitev mlekarn — Tretji primer ponarejanja denarja Moravče, januarja. Odbor velike moravške občine posveča složno vse svoje sile občinskemu gospodarstvu. Ker so dohodki v sedanjih hudih časih pičli, je treba gledati na to, da varujemo občino velikih izdatkov. Tako je stavljen predlog, naj otroci iz obmejnih vasi moravške občine obiskujejo domače šole, kar bi prihranilo občini lepe tisočake, katere plačujemo zdaj sosednjim šolam. Več pozornosti bo tre"ba obrniti na občinske ceste in poti, ki so ponekod v zelo slabem stanju. Predvsem bo treba skrbeti, da bodo naši ljudje imeli doma več zaslužka. V ta namen smo izvolili kot sreskega zastopnika za javna dela predsednika občine g. Ignacija Tomca, ki bo poskrbel s svojo vplivno besedo, da pride v moravško dolino za javne naprave čim več denarja. Mlekarstvo prinaša moravški dolini prav lepe dohodke. Čujemo pa upravičene pritožbe, da so cene mleku vsekakor prenizke. Sedanje vodstvo mlekarne je napravilo zaradi tega potrebne korake. Dogovorilo se je s sosednjimi mlekarnam in sklenilo zvezo, ki je bila pojasnjena zadružnikom na izrednem občnem zboru. Zveza, obstoječa iz mlekarn v Moravčah, Št. Vidu. Ra-domlju in Št. Gotardu, je pričela delovati v novem letu. Časi so hudi. Povsod manjka zaslužka in denarja. Ni ga za najnujnejše potrebščine, kaj šele za pijačo in cigarete. Pa so si hoteli pomagati trije mladi fantje z Limbarske gore. Izdelali so si preproste priprave in pričeli ulivati desetdinarske kovance. Delo se jim je posrečilo: iz lesenega modela so izluščili nekaj okroglega, kar je sličilo desetdinarskemu novcu; potem so napravili še več kovancev. Seveda jih je bilo treba spraviti tudi v promet ob pripravnem času. Nastopila je božična noč, ko si človek rad privošči kaj boljšega in ponarejeni denar se pri luči laže zamenja. Toda fantje so se zmotili. Nekaj svojih izdelkov so se srečno znebili ter izdali drobiž za cigarete in pijačo. Kmalu pa so jih pogruntali in veselje se je izpremenilo v žalost. Orožniki so jim takoj drugi dan pobrali priprave ter odvedli mlade nesrečnike v hišo pokore, kjer že prav bridko obžalujejo svojo iznajdljivost. Ta primer ponarejanja denarja je v moravški dolini že tretji in upamo, da bo poslednji. S I7 T A SRESKEGA ODBORA JNS ZA ŠMARSKI SREZ. Š m a r j e decembra. Te dni se je vršila v Rogaški Slatini v občinski pisarni seja sreskega odbora JNS za šmarski srp-z. pod vodstvom predsednika sreskega odbora go-skoda S k a 1 e t a in ob lepi udeležbi odbornikov, ki so kljub prometnim neprilikam zastopali več kakor polovico vseh organizacij stranke v srezu. Navzočen je bil tudi narodni poslanec g. Vekoslav Spindler. Zapisnik o zadnji seji, ki ga je prečital sreski tajnik g. Josip Drobne, je bil odobren. Sledilo je tajnikovo poročilo o Izvršitvi sklepov zadnjih sej. Zlasti je važno, da se na podlagi novih statutov stranke izvršuje v vsem srezu preosnova strankine organizacije po novih občinah, ki jih ima srez zaenkrat namesto poprejšnjih 62 komaj 14. Tajnik je nadalje poročal zlasti tudi o raznih davčnih zadevah in o načinu davčne pTakse v srezu. O tem predmetu se je razvila obširna in zanimiva razprava, v teku katere so bili izneseni mnogi podatki. Narodni poslanec g. S p i n d 1 e r je podal nato daljše poročilo, predvsem o stanju pritožb proti občinskim volitvam v nekaterih občinah, ki jih upravno sodišče doslej še ni rešilo, katerih reše-nje pa je pričakovati v najkrajšem času. Poročal je dalje o raznih zakonih, ki jih je narodno predstavništvo v teku zadnjih mesecev sprejelo in ki so delno že stopili v veljavo (gasilni zakon, zakon o nastanjevanju vojske, zakon o pobijanju spolnih bolezni, zakon o obvezni telesni vzgoji), v vladnih gospodarskih uredbah, ki pomenijo napoved vojne krizi in njenim posledicam, o predlogih za izpremembe raznih zakonov, zlasti davčnega zakona. Naposled se je dotaknil tudi vprašanja strankine organizacije v srezu in njene izpopolnitve v smislu novih pravil, posebej pa tudi še vprašanja mladinske organizacije. Sreski odbor je v smeri poglobitve in izpopolnitve strankine organizacije, zlasti pa tudi glede mladinske organizacije, sprejel važne sklepe. Občni zbori vseh občinskih organizacij in krajevnih pododborov se bodo izvršili v teku januarja ter se bo vseh po možnosti udeležil tudi gospod narodni poslanec. Daljša razprava se je vršila tudi še o raznih gospodarskih in socialnih vprašanjih sreza, zlasti o pomožni akciji in v zvezi s tem o javnih delih, ki se naj izvršijo v srezu na podstavi vladne uredbe o javnih delih. Sreska organizacija JNS bo v tem pogledu pristojnim oblastvom stavila predloge. Z zahvalo vsem udeležencem in zlasti narodnemu poslancu g. Vekoslavu Spindlerju je predsednik zaključil triurno sejo. PREKMURSKI GLASNIK j Izginila »e neznanokam slaboumna Ana Ra-cova, hčerka posestnika Jurija Raca v Gornjih Slavečih pri Rogaševcih. Nesrečnica je odšla od doma že septembra lani in se ni več vrnila. Stara-je 18 let, srednje postave in rjavih las. Bila je bosa, ko je odšla od doma. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči njenemu očetu na naslov: Jurij Rac, posestnik v Gornjih Slavečih, pošta Ro-gaševci. NASI NA TUJEM PISMO IZ FRANCIJE. Merlebach, decembra. Naj se še rojaki iz Merlebacha enkrat oglasimo v «Domovini». V nedeljo 3. decembra smo slavili izseljenski praznik, na katerem smo videli, da je nas slovenskih trpinov še mnogo tukaj, zakaj dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Spored je bil prav lep in obilen, saj je trajal nad šest ur. Peli so: zbor nad 60 otrok, «Triglav« iz Merlebacha, «Zvon» iz Jeanne d'Arca in slovenski cerkveni zbor iz Merlebacha. Prav dobro je bila podana žaloigra iz slovenskega izseljenskega življenja «Za srečo v nesrečo«. Igrali so jo rojaki iz Merlebacha-Freyminga. Za dobro voljo so poskrbeli igralci iz Jeanne d'Arca z veseloigro •Mutastim muzikantom« in pa otroci z živo sliko »Mladi Slovenci na dopustu v domovini«. Tudi slovenski orkester, ki je dovršeno, podal Jakljeve •Slovenske bisere«, je pripomogel k uspehu. Kakšen vtisk je napravila proslava, lahko presodimo iz besed tukajšnjega g. župnika, ki je na-glasil, da se kar ne more načuditi, da so Slovenci tako nadarjeni. Največ zaslug za uspelo prireditev ima duhovnik rojak g. Silvester Skebe, ki nepristransko deluje med nami, za kar mu bodi lepa hvala! Nedavno se je zgodila smrtna nesreča v tukajšnjem rudniku. Pod veliko plast kamenja je prišel naš rojak Martin Plot, doma iz hinske župnije na Dolenjskem. Pokojnik je štel šele 31 let. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, med njimi tudi zastopnik našega poslaništva. Lepa nagovora sta Imela ob grobu duhovnik g. Silvester Skebe in predsednik Jugoslovenskega podpornega društva g. Mažgon. Bodi pokojnemu rojaku ohranjen blag spomin! ____ IZ ŽIVLJENJA ROJAKOV V ZEDINJENIH DRŽAVAH. C1 e v e 1 a n d, decembra. Na železniškem tiru pri Duluthu so nedavno našli mrtvega 621etnega Petra Režka iz Elyja, po rodu s Krašnjega vrha pri Metliki. Domnevajo, da mu je na polzkih tleh spodrsnilo in da je med padcem z glavo udaril ob tračnico. Ker ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal, je siromak zmrznil. Strojevodja prvega vlaka je opazil truplo na tira in ustavil vlak, nato pa so mrtveca prepeljali v Ely, kjer so ga pokopati. Pokojni Režek je bil že več let brez dela. Pri njem so našli le 98 centov. V Perryvilleu je vlak do smrti povozil Jurija Červana, ki se je po brezuspešnem iskanju dela vračal domov. Nesrečneža je hudo razmesarilo. V Jolietu je v reki Desplainesu utonil Alojzij Roliha, v isti reki pa tudi 721etni Steve Vertin, doma iz Dragatuša pri Črnomlju. Pokojnik je živel 50 let v Ameriki.. V Clevelandu je umrla 451etna Ivana Černi-gojeva, rojena Badaličeva. Rajnica Je bila doma iz vasi Oseka pri Gorici, odkoder je prišla v Ameriko pred 13 leti. Nedavno je prav tam obolel Marijo Lucincin, ki so ga morali z reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnišnico, a je med prevozom umrl. V stari domovini zapušča ženo in tri otroke. Umrla je v Clevelandu tudi Marija Stefaničeva, žena Antona Štefaniča in mati sed- mih otrok, ki je sedem let bolehala za rakom. Po-kojnica je bila stara 45 let. V Chicagu je umrla znana rojakinja Ana Ska-lova. Pokojnica je bila s Štajerskega; zapustila je moža in sina. V istem kraju so pokopali 571etnega Josipa Debelaka, ki je umrl po kratki mučni bolezni. Doma je bil iz Podnarta na Gorenjskem. Zapustil je ženo, sina in hčerko. Malo prej je v Chicagu umrl Franc Ilješ, za katerim žalujejo žena, sin in hčerka. V kraju Steeltonu je po petmesečni bolezni umrl Janez Brodnik. Zapustil je vdovo. V Clevelandu je po dolgi bolezni umrl Gregor Rajer, po domače Jeršetov, star 58 let. Pokojnik je bil iz Martin je vasi, fara Št. Lovrenc na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. 6. decembra je prav tam preminil eden najstarejših naših pionirjev Jakob Jemc. Podlegel je srčni kapi. Bil je iz Žirovnice, fara Grahovo. V Ameriko pa je prišel pred 40 leti. 1. decembra je v Millwaukeju umrla Ivanka Komar-Florjanova. Pokojnica je bila stara 45 let. Zapustila je sina in moža, ki ga je v enem mes?cu zadel že drugi udarec, saj so mu nedavno pokopali tudi hčerko edinko Gabrijelo. V Pueblu je umrl 521etni France Vidmar, doma iz Brezovega dola na Dolenjskem. Zapustil je ženo in pet otrok. Znanega slovenskega pogrebnika Ant. Grdino je blizu Pittsburga doletela velika nesreča, kjer bi bil kmalu izgubil življenje. Med vožnjo je zgorel njegov avtomobil, s katerim je vozil tudi filmski aparat in filme, ki jih je razkazoval po slovenskih naselbinah. Grdina si je po čudnem srečnem naključju rešil samo golo življenje. V Peoriji se je nedavno vršila obravnava proti Janezu Petjetu, obdolženem umora nekega Le wisa Nelana, ki je bil ubit v tihotapski beznici v Fast Peoriju. Zločinci so nato njegovo truplo odnesli r.a železniško progo, da bi zbudili domnevo samomora ali nesreče. Zaradi tega zločina je bil pozneje aretiran tudi Martin Virant, ki so ga v ječi do smrti pretepli in nato obesili, ker ni hotel pričati tako, kakor je hotel sodnik, da je namreč rojak Petje morilec. Iz Egletonsa (Francije) nam pišejo: Dne 22. decembra nas je za vedno zapustil naš dober prijatelj in zaveden narodnjak g. Franc Huzjak iz Presike pri Ljutomeru. Umrl je za pljučnico. Bodi mu lahka tuja zemlja! — Zdaj moramo pa še nekaj drugega sporočiti. Na sveti večer je obiskal pisca teh vrst neki rojak, ki je bil zaposlen pri nekem bogatem kmetu kakih sedem kilometrov od nas. Sprejeli smo ga prav lepo ter ga pogostili, kolikor nam je bilo mogoče, saj rojakov tu ni tako mnogo. Kratkočasili smo se malo pri jaselcah, malo pri kartah, malo pa pri čaju. Tako je minila noč. Zjutraj pa se opogumi omenjeni rojak in začne plačevati za pijačo, cigarete in druge reči tako, da nas je naposled prav dobro pogostil. Po njegovem odhodu smo šele ugotovili, s čigavimi novci je plačeval. Eden v naši družbi je nenadno dognal, da so mu izginili njegovi franki. Takoj drugega dne smo se napotili h gospodarju onega nepoštenega rojaka, a gospodar nam je povedal, da nepoštenjaka tudi pri njem ni več. Okradeni rojak želi, da bi se zadeva poravnala po mirnem potu, in poziva omenjenega rojaka, naj lepo vrne denar, ker ga bo sicer javil oblastvom. Kaj ga čaka, če bo v rokah oblastev, si lahko misli. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 7. do 14. januarja 1934. Nedelja, 7. januarja ob 7.30: O eksotah v gozdu (inž. Karel Tavčar); 815: poročila; 8.30:' Gimnastika (Ivko Pustišek); 9.00: versko predavanje; 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškan-*, ske cerkve; 9.45: plošče (religiozna glasba);! 10.00: predavanje za delavce; 10.30: vokalni kon-j cert Sokove in Jelačina s spremijevanjem har-f monike, vmes radijski orkester; 12.00: čas, plošče; 16.00: Svatba pod Durmitorjem (Vladimir Regally); 16.30: koncert Bežigrajskega pevskega društva, vmes kvartet mandolin; 20.00: prenos operete iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila. Ponedeljek, 8. januarja, ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: Prehrana športnikov (Zemljanova); 1830: Zenitno pravo (doktor Fini Grossmannova); 19.00: plošče; 19.30: po ročila za tujino (Klub esperantistov); 20.00: kon-j cert slovenskega šramel-kvarteta (vmesne šlagerje bo pel Mirko Premelč); 20.45: prenos koncerta! «Grafike» iz Delavske zbornice; 22.C0: čas, poroJ čila, radijski jazz. Torek, 9. januarja, ob 12.15: plošče; 12.45: po-j ročila; 13.00: čas, plošče; 1800: Otroški kotičelJ (Gabrijelčičeva); 1830: plošče; 19.C0: francoščina' (profesor Prezelj); 19.30: nacionalno predavanja (Viktor Pirnat); 20.00: radijski orkester bo izva-j jal skladbe od nagradnega tekmovanja; 21.30:i vokalni koncert Jože Likoviča; 22.00 čas, poro-' čila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 10. januarja, ob 12.15: plošče; 12.45:' poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: komorna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski orkester; 19.00: O narodni vzgoji (dr. St. Gogala); 19.30: literarna ura: Naše morje v narodni pesmi (Širok); 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas in oorofilal Četrtek, 11. januarja, ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: Nega dojenčka (dr. Konvalinka-Tavčarjeva); 18.30: srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.00: pogovbr s poslušalci (profesor: Prezelj); 19.30: plošče-po željah; 2000: prenos ia Beograda); 22.00: čas, poročila, radijski jazz. Petek, 12. januarja, ob 11.00: šolska ura: Smučanje (Janko Sicherl); 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče; 18.30: predavanje Narodne odbrane; 19.00: sokolstvo; 19.30:| Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka); 2000:1 prenos z Dunaja: Missa solemDis; 22.00: čas, po-, ročila, plošče. Sobota, 13. januarja, ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: plošče, stanjej cest; 18.30: zabavno predavanje (Cesar); 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber); 19.30: zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.00: radijski orkester; 20.30: saksofon solo (Ziherl); 21.00: božične pesmi v tercetu (sestre Stritarjeve); 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester in radijski jazz. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v.Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naf-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgn sprejemajo plačila na na«e čekovne račune: Belgija: št. W>4-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš: Holandija: št. 14W-h6; Ned. Dienst; Luksemburg: št. W>7, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. t> Za kuhinjo Dišarne pogačice. Umesi na deski v testo:' 20 dek moke, 15 dek sladkorja, dve jajci, 6 dek sirovega masla, pol zavitka pecilnega praška,1 žličico cimta, žličico stolčenih klinčkov, žlico ruma in naribano lupinico ene limone. Umešeno testo, tenko razvaljaj in poljubno zriži. Pekačo namaži,! zloži pogačice na pekačo in jih speci, pečene in še tople namaži z mezgo in po dve in dve zloži skupaj. Jabolčna krema. Skuhaj v litru vode eno kilo zrezanih jabolk, prideni četrt kile sladkorja. Ko so jabolka že čisto mehka, stresi vsa skupaj v vrečico, da se sok odcedi v skledo, kolikor ga izteče; stiskati jabolk na smeš. Ko se Je sok čisto! odcedil, prideni soku eno deko v dveh žlicah' mlačnega čaja raztopljene želatine. Skledo ali pa kako drugo posodo namaži z oljem, daj na dno del odcejenih jabolk, nato polij malo s sckom, daj, če imaš, kakšno ukuhano sadje, kakor hruške, breskve, češplje, vsakega malo, potem polij še ostali sok po sadju n postavi skledo čez noč na hladno, da se strdi. Drugi dan prevrni na plitev krožnik in na vrhu nadevaj še stolčeno smetano. Torta i« sadja. Dobro unnšaj, da naraste, 5 rumenjakov in 8 dek sladkorja. Potem primešaj ene limone naribano lupinico, dve deki zrezanih rozin, dve deki orehov, dve deki citronata ali pa kutinovega sira, dve deki drobno zrezanih olup-ljenih mandeljnov, sneg štirih beljakov in 7 dek moke. Model za torto dobro namazi, zlij testo vanj in speci. Pečeno in hladno prevleči s pomarančnim ali limonovim ledom. Po ledu pa obloži torto z odcejenim ukuhanim sadjem. Čokoladne kroglice. V skledi razmehčaj pol kile čokolade (postavi jo v toplo pečico), potem čokolado zmešaj, prideni še četrt litra sladke iemetane, ki jo pa poprej malo segrej, in vse skupaj dobro zmešaj. Iz te zmesi oblikuj kro-iglice, jih povaljaj v zribani čokoladi in na.zraku [osuši. Praktični nasveti Kadar pereš moške hlače, te gotovo skrbi, kako jih boš zlikala, zlasti pa lepo in pravilno zlikala gube. Preden hlače zmočiš, prešij z belo nitjo in z velikimi ubodi gube?, ki se še poznajo na hlačnicah. Ko hlače likaš, jih zlikaj najprej po ilevi strani (narobe) in potem še po pravi strani ;(lice), in sicer z mokro krpo, da ne dobe bleska. Nato hlače lepo zloži in zalikaj gube tam, kjer si Jih zaznainenovala z belo nitjo, i Kožuhovina ima včasih zelo neprijeten duh. Odstranimo ga na ta-le način: Sveže žgano žitno :kavo zmeljemo in s to kavo potresemo po kožuho-vini, zvijemo kožuhovino skupaj, zavijemo v papir in pustimo tako dva do tri dni zavito. Nato kožuhovino dobro iztepemo. Seveda ta kava potem mi užitna. Rožene držaje pri jedilnem priboru očistimo, Iče jih namažemo najprej z jedilnim oljem, potem ^drgnemo z moko, nato pa skrtačimo z mehko Ijih ne smemo umivati z vročo vodo ali snažiti z jnilom. t i Voščeno platno ima včasih prav neprijeten tvonj. Ta vonj odstranimo, če platno /.drgnemo z gorčično moko (dobiš jo v drogeriji in v večjih špecerijskih trgovinah). Mokro krpo pomočimo v gorčično moko in platno drgnemo, kakor bi ribali b peskom To platnu prav nič na škoduje. Moko smijemo s čisto vodo in potem platno zopet po-Bušimo. C ZANIMIVOSTI Posebni naočniki proti (aalariji Moskovski profesor dr. Sobelmann je dosegel ju a zdravstvenem poprišču nov uspeh. Sobelmann Je svetovnoznan zdravnik za zdravljenje jetike, pa 6e je začel naenkrat zanimati tudi za lečenje pialarije, ki ji doslej ni posvečal pozornosti. Hotel |e preizkusiti vpliv ultravioličastih žarkov na je-itične ljudi Zaprl je bolnike za nekaj tednov v jtemne celice. Z opazovanjem in merjenjem je potrdil že prej znano dejstvo, da toplota bolnikov ne skače tako kakor na svetlem. Po naključju je jpa zaprl med jetične tudi bolnika, ki je sicer imel jjetiko, obenem ga je pa mučila malarija. Čez nekaj dni je začela vročina pri tem bolniku padati iu je naposled izginila. \ Učenjak se je potem lotil poizkusov z ljudmi, ki jih je mučila malarija. Zapiral jih je v temne celice in pri vseh je opazil čez tri do petih dni padec vročine in konec mrzlice. Mislil je, da je s tem preprečil vpliv ultravioličastih žarkov na bolnike. Toda zakaj bi izginila mrzlica? Vrnil se je k staremu načinu lečenja in začel je preizkušati kiniu. Ze od odkritja Amerike je kinin naj- boljše zdravilo proti malariji. To zdravilo je pa drago, ker so se izjalovili še vsi poizkusi, da bi gojili drevo, ki daje njega skorja kinin kje drugje kakor v njegovi domovini. To drevo rase samo na dveh ali treh krajih sveta. Tudi Rusi so poizkusili prilagoditi ga podnebnim razmeram na Krimu, pa ni šlo. Doslej je vladalo prepričanje, da se dd malarija lečiti samo s kiuinom. To naziranja je pa omajal Sobelmann s svojim poizkusom. Kinin res ubija povzročitelje malarije, toda biti mora zelo zgoščen. Sicer ima kinin tudi razredčen v človeškem telesu zdravilne učinke, a ti niso tako močni. Je še mnogo drugih sredstev, ki celo zelo razredčeni pokončajo povzročitelje malarije izven telesa, toda v telesu nimajo zdravilnega učinka. Sobelmann je začel na podlagi teh ugotovitev sklepati, da kinin ne leči sam, temveč njegove svetlobne lastnosti, ki jih druge snovi nimajo. V slabi raztopini srka kinin violičaste in ultravioli-časte žarke. Kemikom je bilo to že davno znano, zdravniki se pa za ta pojav še niso zanimali. Po zaužitju preide kinin v kri in vsrka tam ultravio-ličaste in violičaste žarke. Bacil malarije pa potrebuje očividno za svoje razmnoževanje prav te žarke, brez katerih pogine. Če damo bolniku ki-nina, ga mrzlica mine. Isto nastane, če zapremo malarične ljudi v temne celice, kamor ultravio-ličasti žarki ne pridejo. Pri lečenju s kininom pa naletimo na bolnike, ki jim kinin ne pomaga. To so taki ljudje, ki kinin takoj izločijo iz telesa. Temna celica pa ni odpovedala pri nobenem takih bolnikov, ki jih je iskal profesor Sobelmann po vsej Rusiji. So pa še druge snovi, sorodne kininu v tem, da tudi vsrkavajo ultra violičaste žarke. Ali so tudi te zdravilne? Gre v prvi vrsti za kemikom dobro znoni, v zdravstvu pa še ne rabljeni eskulin, ki se izdeluje iz kostanjeve skorje. To je nestrupena snov in po vrhu še poceni. Vbrizgi eskulina so povzročili pri bolnikih padec vročine in mrzlica je kmalu ponehala. S tem je bil podan dokaz, da letijo malarijo resnično svetlobne lastnosti kinina. To pa potrjuje še drug zanimiv dokaz. V Afriki so kraji, kjer dobi vsak belokožec malarijo, medtem ko so zamorci domačini za to bolezen nedostopni. Izkazalo se jo celo, da prenašajo bacile malarije, ne da bi sami oboleli. Ko priznamo Sobelmannovo naziranje, da bacili malarije ne morejo živeti brez ultravioličastih žarkov, nam postane vse jasno. Zamorce varuje pred malarijo debela plast barvila, ki vsrka bacilom malarije potrebne žarke. Profesor Sobelmann dela zdaj druge poizkuse. Malaričnim ljudem je nataknil črne, tesno prilegajoče se naočnike; ruskim fizikom je pa naročil, naj poiščejo prozorno snov, ki bi ne pro-puščala ultravioličastih žarkov. Našli so mu jo. To je steklo, ki mu primešajo manjše količine neke kovino in tako dobi potrebno lastnost. Zdaj je vprašanje, kako se bodo taki naočniki obnesli in ali ne bodo dobili malarije ljudje, ki jih bodo nosili, čeprav bi jim malarični komar vzbrizgnil bacile malarije v kri. X 270 biserov v človeku. V bolnišnici v Oslu, glavnem mestu Norveške, so te dni operirali moža, ki so v njem našli 270 biserov. Mož je zbolel na obistih. Trpljenje je bilo vedno večje. Nazadnje so se zdravniki odločili za operacijo, češ, da ima mož kamne v obistih in da ga more rešiti le operacija. Ko so ga odprli, so zdravniki šele ugotovili, da obisti niso otekle, ampak da je na drugi strani obisti zrasel čuden tvor, ki je visel na obistih ko nekak grozd. Ta grozd pa je bil sestavljen iz 270 biserov, med katerimi so bili najmanjši veliki le 0-8 mm, največji pa 1-4 mm. Ko so mu to odstranili, so rano spet zašili. Posamezne dele tega čudnega stvora so preiskali in začudeni ugotovili, da imajo ti biseri prav take črte in da se svetloba na njih prav tako lomi kakor na pravih japonskih biserih. Japonski biseri so sestavljeni v glavnem iz 90odstotnega kalcijevega karbida, drugih 10 odstotkov pa sestavljajo organske snovi. Biseri pa, ki so tičali v norveškem možu, so bili le do ene tretjine iz kalcijevega karbida, v drugi tretjini iz fosfatov, kakršnih v drugih biserih ni, zadnjo tretjiho pa so sestavljale organske snovi. X Namestil neveste je ugrabil babico. Iz Kaire poročajo, da se je zaljubil mladi in siromašni meščan Ali Mirzam v hčerko zelo bogatega trgovca v mestu E1 Saffu Saido Kitovo, daleč naokrog znano lepotico in najbogatejšo nevesto, vzgojeno v Parizu. Nekega dne je stopil zaljubljeni Ali Mirzam pogumno pred očeta svoje izvoljenke in zaprosil za njeno roko, čeprav se s Saido še nista bila domenila, da bi se vzela. Posledica je bila, da je mohamedanski oče poklical slugo in dal postaviti nezaželenega ženina pod kap. To pa ni ostalo brez osvete, ki jo je Ali Mirzam zasnoval tako, da je spravil v trgovino objestnega trgovca večjo množino omamnih strupov, potem pa trgovca ovadil, češ, da s takim prepovedanim blagom trguje. Ker je policija pri ovadenem trgovcu res našla strupe, ga je aretirala. Ko je pa lepa Saida vročekrvnega Alija tudi po očetovi aretaciji odločno odbila, češ, da je že zaročena z angleškim oficirjem, je sledila druga osveta. Ali Mirzam je vdrl ponoči z dvema pajdašema v Saidino spalnico, kjer so spečo žensko zavili v odejo in odnesli v avtomobil pred hišo, potem so pa oddir-jali proti Kairi. Ko so bili že na varnem, je hotel ugrabitelj svojo izvoljenko prvič poljubiti. Zato je odvil njeno glavo in jo vroče poljubil. V zahvalo je pa zaslišal najgrše psovke mohamedan-skega slovarja, iz katerih se je prepričal, da jo ugrabil namestu lepe Saide njeno staro babico. Sledila je tretja osveta. Ali Mirzam je ugrabljeno starko pretepel in pustil na cesti. Do četrte osvete je prišlo pred sodiščem v Kairi, kjer je bil Ali Mirzam obsojen na 20 let lude ječe. X Pobarvani psi. Te dni se je izkazalo, da ima francoski zakonik veliko vrzel. Nima namreč paragrafa, ki bi kaznoval prenarejanje živali. Zgodilo se je v Marseillu. Neki trgovec s psi je začel nekega dne prodajati pekinške psičke v nenavadnih barvah. Nova pasma je naletela takoj na mnogo zanimancev in trgovec je dobro zaslužil. V zvezi z društvom za zaščito živali pa je konkurenca kmalu ugotovila, da je mož svoje živali barval. Seveda so ga takoj razglasili za sleparja in ga pozvali, naj tako sleparsko trgovino s psi opusti. Mož pa je enostavno odvrnil, da bo vsakogar, ki bi ga imenoval sleparja, tožil za raz-žaljenje časti. Gotovo je dobro poznal zakone, kajti ko so ga potem spravili pred sod lika, je moral ta ugotoviti, da ni med paragrafi nobenega, po katerem bi moža lahko obsodil zaradi pre-narejanja živali. X Riba, ki sama lovi ribe s trnkom. Pred nekaj tedni umrli danski učenjak profesor Schmidt je raziskoval globokomorsko živalstvo in odkril pri tem prav svojevrsten nestvor, ki živi v večni temi globokih voda. Na glavi tega prečudnega bitja je prirasla nitka s posebnim trnkom in vabo. Nitka je do štirikrat daljša ko riba sama. Vaba je majhna svetilka. Seveda je velika uganka, kako riba svojo žrtev privabi, kajti riba živi v globini 1500 metrov in je opazovanje živali nemogoče. Pri globokomorskih bitjih nam kaže narava vso svojo mogočnost v oblikovanju, ki daleč prekaša vse, kar vidimo na suhem. Kakor je do gnal lansko leto profesor Beebe, je na nekaterih krajih na morskem dnu dovolj svetlobe. Svetloba neštetih velikih in malih živih bitij (kakor pri kresnicah) razsvetljuje neizmerne morske globine, kjer je boj za obstanek še hujši ko na suhem. X Veter kot gonilna sila. V zadnjem času stopa vedno bolj in bolj v ospredje vprašanje uporabe gonilne sile vetra, saj je veter najcenejši vir sile in neprestano veje na zemski obli. Učenjak Bottcher je izumil pred nedavnim posebn« zračne turbine, ki bi bile za gospodarstvo ogromnega pomena. Moderni mlini na veter so se sijajno obnesli in imajo najmanj trikrat večjo moč ko nekdanji. Zračne turbine bi se posebno dobro obnesle pri nas ob morju, kjer veter po več ur dnevno piha. Veter bo gonilna sila bodočnosti, kajti stroški so v primeri z onimi, ki jih povzroča uporaba drugih virov sile, malenkostni. X Kaj je povzročilo strahovito železniško nesrečo pri Parizu. Že zadnjič smo poročali o strašni nesreči pred Parizom, ko je slrasbourški brzi vlak s polndo paro treščil v pariški brzi vlak, pri čemer je biio 217 smrtnih žrtev. Razen sodišča, ki vodi preiskavo po uradni dolžnosti, je bila po sklepu vlade imenovana še posebna komisija strokovnjakov, ki je odšla takoj na kraj nesreče. Kakor znano, sta bila strojevodja in kurjač slras-bourškega brzega vlaka aretirana. Uradna komisija je vršila preiskavo z vso naglico in natančnostjo. V ponedeljek so napravili poizkusno vožnjo na daljšem odseku vzhodne železniške proge, kjer se je zgodila nesreča, da na eni strani preizkusijo lokomoti"o, na drugi strani pa naprave za dajanje znakov, upoštevajo^ obenem vladajoče vremenske razmere. Uspehi preizkušnje so bili za železniško upravo naravnost uničujoči. Izkazalo se je namreč, da so naprave za dajanje znakov tako slabe, da je naravnost čudno, da se v času ogromnega prometa za praznike ni zgodilo še več nesreč. Cela vrsta naprav za dajanje znakov sploh ni delovala, nekatere pa skrajno nezanesljivo. Temu je bil sicer delno vzrok tudi hud mraz, ki je vladal zadnje dni, zaradi česar so naprave za dajanje znakov tako poledenele, da so bile svetlobne naprave za dajanje znakov zastrte ali pa zaradi zaledenelosti sploh nepremične. Podrobnejša preiskava pa je tudi ugotovila, da so naprave za dajanje znakov že same po sebi skrajno zanemarjene, premalo mazane in delno zarjavele. Nasprotno pa na lokomotivi °trasbourškega brza-ea vlaka niso našli napak. Merilne naprave so ves čas pokazovale presto pot, zaradi česar je strojevodja vozil z največjo brzino. K temu ga je napotila Še ckolnost, da je imel vlak nad eno uro zamude. Na podlagi teh ugotovitev je preiskovalni sodnik izdal odlok, da se strojevodja in ku-jač kot docela nedolžna takoj izpustita iz zapora. Oba sta sprejela to vest sicer vzradoščeno, vendar sta k'jub temu še vedno skrajno potrta. Strojevodja, ki ima že 27 let službe in je slovel kot eden najvestnejših uslužbencev, je po izpu--Htvi iz zapora izjavil, da noče nikdar več stopiti -,a lokomotivo. Njegovo življenje je uničeno. Do smrti mu bo ostala pred očmi slika strahotnega r' /dejanja. — Število smrtnih žrtev še vedno narašča in se še ne ve, koliko ranjencev po bolnišnicah bo še umrlo. X V petih urah ix Evrope v Ameriko. Dne 28. maja 1931. je s svojim balonom poletel v vse-mirje belgijski profesor Piccard. Medtem so njegovo slavo zatemnili Rusi in Američani. A profesor Piccard se pripravlja na nov polet v stratosfero. Zdaj misli Piccard tako-le napraviti: Njegovo gondolo bosta nosila dva balona, dokler ne pridejo kakih 9000 m visoko. Nekako v tej višini bi večji balon odklopil, da bi padel nazaj na zemljo. Manjši baloD, ki bi na njem bila pritrjena gondola, bi se pa dvigal. Piccard računa, da bi mogel tako priti 25.000 m visoko. V taki višini bi mu bilo laže odkriti skrivnost višinskih žarkov. Obenem bi prekoračil višino, ki so jo dosegli Rusi. Pieeard bi bil že drugič zlelel, a ima razne težave, največ zaradi denarja. Zdaj pravijo, da bo poletel šele čez kakega pol leta. Medtem bodo menda Rusi že dvakrat zleteli v stratosfero. Profesor Piccard ima s svojimi poleti v v se mir j a še drage načrte. Misli že na čas, ko bodo po stratosferi lahko brnela vsemirska letala namesto okornih balonov ter prevažala potnike. Piccard pravi, da bo treba za ta namen graditi posebna letela iz aluminijeve zmesi. Tako letalo bo kajpada dobro zaprto, da ne bo mogel iz njega uhajati zrak in da ne bo vanje prihajal mraz. V kabinah za potnike bodo pritrjene bombe s kisikom, da bo vedno dovolj zraka za dihanje. V teh višavah, kjer je strašen mraz, bo treba letalo tudi segrevati. To bo opravljala aH elektrika ali pa osredotočeni solnčni žarki, katerih je gori vedno dovolj, ker tam ni nikdar megle in oblakov. Za razgled bi bilo treba napraviti odprtine, katere bi zapirale debele šipe. Kabine bi morale imeti srednjeveiike daljnoglede za opazovanje neba; kar bo tam znatno lažje kakor pa z zemlje, kjer pogled ovira onečiščen zrak. Vsomirska letala bi smela leteti šele v višini 15 do 16 km. V tej višini namreč ni vremenskih nezgod; tam so vedno enaki vetrovi in vedno enak mraz. S tem bi odpadlo tisto, kar letalstvo v nižjih plasteh najbolj ovira. Taka letala bi se lahko premikala z naglico 1000 do 2000 km na uro. Vsekakor bi v petih urah lahko priletela iz Evrope v Ameriko, j X Velika letalska nesreča v Belgiji je zahtevala deset mrtvih. V soboto popoldne se je pripetila v bližini Bruslja huda letalska nesreča, ki je zahtevala deset smrtnih žrtev. Veliko trimotorno | angleško potniško letalo «Apolo> je opoldne star-talo v Bruslju za London. V letalu zje bilo poleg dveh pilotov še osem potn kov, med njimi dve (ženski. Zaradi goste megle je letalo okrog 14. v višini 80 m zadelo ob anteno bruseljske radijske I postaje ter je v naslednjem trenutku strmoglavilo na zemljo. Ob udaru na zemljo se je vnel bencin in letalo je bilo takoj v plamenih. Kljub temu, da so z bližnje radijske postaje brž prihiteli na po-| moč, niso mogli nikogar rešiti. Oba pilota in vsi potniki so zgoreli, od letala pa je ostalo samo že-; lezno ogrodje. Med potniki je bilo sedem Angležev, en Norvežan, en Poljak in en Belgijec. Vsi so potovali v London, da bi med svojci proslavili novo leto. Nesrečo je zakrivila po mnenju strokovnjakov samo megla, 285 m visoki stolp radijske postaje je bil predpisno razsvetljen, vendar pa pilot zaradi megle luči ni opazil, ker je vozil mnogo niže. Na stroške zr. koplovne družbe so telesne ostanke ponesrečencev prepeljali v njihovo domovino. X J51etni morilec matere pred sodiščem. Pred ' sodiščem za mladoletne v Budimpešti se je vršila te dni obravnava proti 151etnemu gimnazijcu Dionizu Zemplenu. Dečko je sin vseučiliškega profesorja in prav na dan, ko je stopil pred sodnike, je izpolnil 15. leto. Obtežen je bil, da je umoril svojo mater, ki ji je s sekiro presekal glavo. Mirno in samozavestno je stopil fant pred sodnike. Ko mu je državni težilec prečita! ob-tožnico, je malo pomislil in dejal: kako klepetavi so ljudje. Mož se zanima za ta po-' jjav in zbral je že mnogo zanimivih, pa tudi po-;učnih po('p ':ov. So mesta, kakor recimo London, ikjer izmiš'jotinam nihče ne verjame, medtem ko se širijo razne izmišljene vesti v Parizu zelo hitro. jTudi Španija ima v tem pogledu veliko prednost •pred druTiiri državami. Estaria so iz Švice in tgvedske izgnali, ker js širil izmišljene vest', zdaj! ga bodo pi še doma kaznovali. X 0 starosti sesalcev v ujetništvu. Angleški ■raziskovalec Flower se bavi že 32 let z vprašanjem, kakšno najvišjo starost dosežejo sesalci. • Gradivo za proučevanje so mu dajali živalski ivrtovi. Na ta način je prišel do zelo zanimivih izsledkov. Po njegovih opazovanjih je človek vendarle tisti sesalec, ki ima najdaljše življenje. Živi do ICO in več let. Vsi drugi sesalci žive le tako dolgo, dokler so jim zobje uporabni. Opice in pol-opice imajo tudi daljše življenje. Glede starosti (slonov so se ljudje po Flovverjevih ugotovitvah vedno motili. Dosežejo povprečno 40 let. V dres-jdenskem živalskem vrtu je živela slonica 48 let. »V celoti je dosegla menda 51 let, a nikakor ne 1150 let, kakor so ljudje vedno trdili. V frankfurt-iSkem živalskem vrtu je neki cebu živel 30 in pol jleta. Kot domače živali dosežejo konji 50 do 60 let, osli 40 do 50, divji konji, osli, cebre pa ;22 do 28 let. Govedo živi komaj pol toliko časa skakor konji; žirafe in velblodi dosežejo kakšnih •30 let. Povodni konji so v Parizu in Franfurtu iUčakali 41 in 36 let, medvedje prebijejo 34 let, povprečna starost rjavega medveda je 16 let 2 meseca, sivega medveda 21 let 3 mesece. V žival-1 skem vrtu so vztrajali levi in hijene 30 let. Psi lahko žive do 20 let. Zužkojedci med sesalci imajo najkrajše življenje, vendar so imeli nekega mrav-' ljinčarja v kletki ld% leta, drugi pa živi že 27 let. Navadni jež ne živi niti 4 lota. Morski prašiček doseže 8 let. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Zanesljiv dokaz. Trgovec: Trgovec: «To sem takoj opazil po podobnostih Krojač: «Saj mi sin sploh ni podoben.* Trgovec: «Vam ne, pač je pa njegova obleka podobna moji, za katero ste porabili toliko blaga...» Čuden vzrok. Ravnatelj: «Ali mislite, da veste dovolj za uspešno delo v moji pisarni?* Prosilec: «Moj prejšnji šef me je odslovil, ker sem vedel preveč ...» Stopnjevanje. A: «Imenuj mi besede, ki se dado stopnjevati.* B: «Zivljenje, življenjska nevarnost, življenjska družica.* V šoli. Učitelj: «Tonček, stopnjuj mi pridevnik bolan!* Tonček (nekaj časa premišljuje, nato pa se odreže): cBolan, še bolj bolan, mrtev ...» Salomonska rešitev. Stanko: «Branko, kako si se mogel poročiti s to grdo svojo tovarišico?* Branko: «Če bi ti vedel, koliko sem zaradi nje prestal v pisarni. Sitna in ujedljiva je bil.; in še nešteto drugih slabih lastnosti je imela. Izkušal sem jo izrinili iz službe, a m šlo. Ker nisem imel nikakega drugega izhoda, da se je iznebim v pisarni, sem jo moral poročiti. Ce bi ti vedel, kako je zdaj v pisarni prijetno .. .* Žepne ure od Din 35'— naprej. Kitajci se nmože. Profesor: «Povejte nam, koliko šteje Kitajska prebivalcev.* Dijak: ^Kitajska šteje... šteje... šteje (dregne soseda pod rebra, da bi mu povedal). Profesor: cPožurite se, kajti čim bclj boste odlašali, tem več bo Kitajcev.. .* Pomirila ga je. Mož: cženica, vroče te ljubim, toda če bi kdaj opazil, da me varaš ...» Žena: . Pristopajte fe Vodnikoni Mi! Za Vas imamo t V oline . . 69DlnGitare . . 138Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 „ i atnbure . 68 „ Gramofone 465 ., Zahtevajte brezplačni ka'.a!og. MEINEL & HEROLD tovarna glanbil pr. podr. MARIBOR št. 1C4 MALI OGLASI Več prav dobrih šivalnih strojev ženskih i okroglim čolničkom, krojaških in cilinder, je od 550 Diii do 1800 Din naprodaj v Ljubljani, Kladezna ulica št. 26 (pritličje). i I> taja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnik^n^ Urejuje Filip 0 m 1 a d i 5. Za Narodno tiskarno Fran JezerSek.