259
Praznik sv. Cirila in Metodija na Dunaji.
Pismo G. Galagana J. S. Aksakovu. *)
Predsedatelj „slavjanskega obščestva" v Kijevu je prejel tiskano v ruskem jeziku pisano vabilo obščestva slavjanskih študentov dunajskega vseučilišča k prazniku v spomin tisočletne slavjanske liturgije, katero sta vpeljala sv. Ciril in Metodij. V tem vabilu je bilo naznanjeno, da služba Božja ima biti v slavjanskem jeziku po starih slavjanskih knjigah na Dunaji v cerkvi sv. Ane. Ker sem se ravno odpravljal za granico, sklenil sem kot ud kijevskega ,,slavjanskega obščestva" na podlagi imenovanega vabila udeležiti se praznika in prišel sem na Dunaj na vigilijo praznika, to je, 26. junija zvečer.
Ker je bilo v vabilu rečeno, da se bo začela služba Božja ob 11. uri, tedaj odpravil sem se 27. junija uže ob 9. uri iskat cerkev. V cerkvi sv. Ane je bila tiha maša in cerkev polna ženskih. Najeti moj sluga me je peljal v zakristijo, kjer sem začel zakristana izpraševati o namenjeni službi Božji. On ni o tem nič vedel in rekel je, da se nič posebnega ne pripravlja; nazadnje pa mi je svetoval, naj grem v samostan redemtori-stov, v katerem je vedno nekoliko Cehov mnihov in je v cerkvi njihovi pridiga Češka. Odpravil sem se v ta samostan, in, ker sem tudi tam našel tiho mašo , šel sem  v   zakristijo.    Med   tem,   ko   sem   čakal   češkega
*) To pismo gosp. Galagana znamenitemu Aksakovu je jako važno, kakor za Ruse, tako tudi za druge Slavjane. Preblagi mož odkritosrčno pripoveduje, kar je zapazil v Beču. Za nas v Rusiji je njegovo mnenje važno zato , ker po od-Btopu iz ministerstva slavjano-ljubivega ministra grofa Tolstega so mnogi ruski časopisi grdo hujskali vlado in narod na nas, ki smo prišli iz Avstrije. „Bereg" je celo pisaril, da „grof Tolsti je na mesto klasikov - učiteljev privabil iz avstrijskih — kabakov (Nemec bi rekel: ,,aus Winkelkneipen") poldrugsto nevednih srečolovcev". Nu, dunajski dopisnik ,,Be-rega'* je bil sam, osobno, na prazniku slavjanske akademične mladine; imel je priložnost prepričati se, kdo je pravičen ali ,,Beregu, ali gosp. Galagan? Dunajski dopisnik ,,Beregaa o tem prazniku do zdaj še vedno — molči! — Komentar pisati o pismu blagega moža, bilo bi greh; dovolj se mi zdi, da sem ga poslovenil, kolikor mogoče od besede do besede. Bojim se le, da tisti, ki so v 192. listu „Moskovskih Vedo-mosti" čitali prekrasni original, bodo rekli, da sem ga slabo poslovenil.
Kaluga 30. julija 1880.                               M. S. Bole.
mniha, katerega so mi obljubili poslati, je prihajalo va-njo mnogo ženskih razne starosti, vprašat, kedaj bo izpoved. Dolgo bi bil čakal, ko bi ne bil prišel iz cerkve tisti mnih, ki je imel tiho mašo. Njemu sem razložil, po kakem povodu sem prišel. Al ta jako bla-govidni češki mnih mi tudi ničesa ni mogel razjasniti. On je nekaj slišal o peti maši v slavjanskem jeziku, al kje in kedaj bode, o tem vsem ni nič vedel. Smehljaje je rekel, da maše v slavjanskem jeziku tudi biti ne more , ker to je protivno pravilom rimske cerkve ; taka maša more biti le pri novokatoliČanih (ki se navadno starokatoličani imenujejo), kateri imajo na Du-naji svojo posebno cerkev.
S takimi neugodnimi rezultati sem se vrnil domov, kjer sem našel pisemce očeta Rajevskega, v katerem me je on opovestil, da je ravnokar prejel vabilo k slav-janski službi Božji, ki ima biti v cerkvi frančiškanskega samostana, pri kateri pa on sam biti ne more, ker mora opravljati, kakor vsako nedeljo, službo Božjo v svoji cerkvi.                                              (Dal. prih.)
275
Praznik sv. Cirila in Melodija na Dunaji.
Pisino G. Galagana J. S. Aksakovu.
(Dalje.)
Ko smo šli iz cerkve, so se slišali le pogovori o vtisku, ki ga je naredila služba Božja. Mnogo so hvalili naše cerkveno petje, pa še bolj so bili navdušeni vtiskom novega, neznanega javljenja. Mnogi so govorili, da to je dogodek najveće važnosti, dogodek zgodo-vinsk. Mladenci so se zaupljivo radovali, gledali so na vse to z veselim navdušenjem, pripisovali so vsemu temu pomen velike zmage slavjanske sile. Vendar bili so tudi taki, ki so imeli druge misli o tem, kar se je ravnokar godilo....
Naj bo, kakor hoče! Naj je privoljenje slavjanske službe Božje, po povodu praznika 27. junija, le odjen-ljiva ugoda slavjanski sili, katero narediti se je zdelo katoliški Avstriji potrebno, ali pa limanica in zvita kombinacija protivnikov slavjanstva, vendar ni mogoče reči, da ta dan nima zgodovinskega pomena.
S cerkveno slovesnostjo se je praznik začel. Zvečer pa so se zbrali Slavjani v dvorani vrtnarske družbe na „Ringstrasse", v enem najlepših delov mesta. Program tega večera je objemal govore in pesmi v raznih
slavjanskih jezikih. Kakor govore, tako tudi pesmi so prej pokazali vladnemu komisarju, rodom Cehu, ki je bil povabljen k veselici. Komite praznika je bil sestavljen iz slavjanskih študentov vseh slavjanskih narodnosti, razen Poljakov. Goste so vabili po želji obščestva študentov. Uže zjutraj v cerkvi so mi pravili, da je prišlo nekaj Poljakov, in da to se je zgodilo zdaj prvikrat, kajti do tega dne so se Poljaki oddaljavali in se niso nikoli udeleževali slavjanskih zborov in praznikov. Zato so to kopico Poljakov zvečer povabili kot goste, dasiravno so oni tudi študenti.
Ker sem izvedel, da na veselici bodo tudi gospe, sem se odpravil tje s soprogo svojo ob 9. uri zvečer. Vrtnarsko obščestvo ima prostorno, visoko, prekrasno dvorano , ki je bila polna miz in mizic s stoli okrog njih. Kakor hitro so bili posedeni sedeži, brž so se tudi mize napolnile z vrči mirnega piva. Na koncu dvorane, na vzvišenem mestu je stal pjupiter zagovornike, pred njim pa je bila dolga miza, okoli katere je sedel kor pevcev. Ta miza je bila tudi napolnena z vrči piva. Prav naravno je, da deležniki praznika so se razvrstili po narodnosti. Cehi, Srbi, Hrvati in Dalmatinci so zajeli ves srednji prostor sobane. Na desno okoli dovolj dolge mize so sedeli Bolgari, na levo okoli male mizice je sedelo nekoliko Rusov iz Galicije in iz Bukovine. Bila je tudi miza, za katero je sedel tajnik praznika; pred njim je ležala velika kopa telegramov, poslanih iz raznih krajev slavjanskega sveta.
Nas šest so povabili za mizo, ne daleč od pevcev, za katero ste sedeli dve Hrvatici, mile dame,   dalje en
mlad Galičan, en Bukovinec, namreč predsednik do-z volj enega na Dunaji obščestva ruskih Buko vince v, človek vidoma jako razvit (žal mi je, da si nisem zapisal njegovega imena) in nazadnje čisti Rus, na Dunaji živeči dopisnik „Berega". Bukovinec KupČanko in nekateri Cehi in Dalmatinci so večkrat dohajali k nam kaj povedat ali vprašat.
Obšči vid mnogobrojnega zbora mladine je bil strogo priličen, celo v obleki in pričeski mladenČev ni bilo videti nič ekscentričnega. Ta podrobnost ima svoj pomen glede obšče karakteristike praznika.
(Dalje prihodnjič.)
____    282    ____
Praznik sv. Cirila in Metodija na Dunaji.
Pismo G. Galagana J. S. Aksakovu.
(Dalje.)
Predaedatelj praznika je bil mlad Ceh; on je stopil k pjupitru in v kratkem govora je razložil po češki cilj in pomen svečanosti. Potem je kor pevcev zapel tudi po češki avstrijsko himno, katero smo poslušali stoje. Pravili so mi, da mladenČem se je to potrebno zdelo, da bi vladi izjavili svojo zahvalo za vse tisto, kar jim je bilo ta dan privoljeno, in jaz menim, da tako postopanje je bilo prav pametno. Po himni je govoril tisti Ceh, predsedatelj praznika, dovoljno dolgi govor tudi po Češki; škoda le, da sem ga prav malo razumel. Gospodje , ki so sedeli blizo mene , so au tolmačili jedro govora; povdarjal je namreč važnost privoljenja slav-janskega jezika pri službi Božji, pomembo sv. Cirila ia Metodija v slavjanskem svetu itd. Govornik je končal govor svoj z objavo zahvale Ijubeznjivim gostom za udeležitev praznika; posebno radost je on izjavil glede Poljakov, ki so se vprvič vdeležili občeslavjanskega praznika. Za temi besedami je sledilo burno rokople-skanje, klici „slava^*, „živio*' in drugi priveti. Precej potem so prišli predsedatelju povedat, da eden iz Poljakov želi govoriti, v kar je tudi vladni komisar pri« volil, dasiravno poljski govor ni bil v programu. — Potem se^]e začela cela-vrsta govorov: govoril je Srb, Slovak, Ceh, Kus, Slovenec, Poljak, Bolgar in Hrvat, vsak v svojem jeziku. Po vsakem govoru je kor zapel kako pesem, navadno pesem one narodnosti, katere je bil govornik. Pesmi so se pele prekrasno; zdelo se je, da vsak pevec je sam po sebi muzikant; glasovi njihovi bili so prekrasni in izbrani tako, da ni mogoče lepše. Poseben vtisk je naredila na nas hrvatska vojna pesem, katera, kakor so pravili, je bila nedavno še prepovedana v Avstriji, še le po turški vojski pa dozvo-Ijena. Iz ruskih pesem so peli eno gališko : „0j div-čino*', ki meni ni znana. Iz velikoruskih pe^em je bila tudi ena iz začetka v programu, nova: ,,Vverh po ma-tuške po Volge ot Njižnago Novgoroda^', al gospodje pevci niso nikjer našli not te pesmi in zato niso peli. Vse pesmi so izbujale burno odobrenje, a nekatere, posebno vojne, so morali po dvakrat ponavljati.
Jaz sem mnogo izgubil na tem prazniku s tem, da večidel nisem razumel govorov brez tolmača. Al kdor pri taki smeši naših slavjanskih jezikov želi vse razumeti, ni mu zadosti biti slavjanoljubu, biti mu je treba učenemu slavistu. Po ruski (to je v literarnem ruskem jeziku) je govoril Gregorij Ivanovič Kupčanko; bistvo njegovega govora je bilo: zgodovinski obzor delavnosti sv. Cirila in Metodija. Govor je bil jako zanimiv in v literarnem odnošenji prekrasen; govornik je naredil le nekaj pomot v povdarjanji. Bi ii bilo mogoče , sem 8i mislil, gališkemu separatistu prečitati tak govor v izmišljenem jeziku, katerega gospodje separatisti, dovolj predrzno, imenujejo južno-ruški jezik, ako bi si ne izpo-sojevali grdih polonizmov ali celo germanizmov? Nikakor ne!
Interesantna epizoda na prazniku je bil govor Poljaka. Ko je predsedatelj objavil, da bo govoril pan izmed Poljakov, ni bilo rokopleskanji ni konca ni kraja, tako, da govornik dolgo ni mogel začeti govoriti. „Na-zadnje — nazadnje je tudi Poljak z nami^M so kričali mladi Slavjani, ,,nazadnje mu moremo roko podati". Take in podobne besede zaupljivosti so se razlegale od
vseh strani. Obseg njegovega improvizovanega govora je bil sledeč: Po kratkem vvodu je rekel govornik: „Nas, Poljake, štejejo za separatiste v slavjanskem delu; ali, panovije, to ni tako*' (burna rokopleskanja}. ^,Nas, Poljake, je zavrgla vsa Evropa, nikdo se za nas ne zastopa; in vendar mi smo se povsod in vselej borili za svobodo: v lapaniji, v Italiji, v Franciji, in mi se potezamo samo za svobodo*^ (K^^j P^ v Bolgariji? kaj pa v Srbiji? sem si mislil). Svoj kratki govor je govornik končal z izjavljenjem želje slavjanske svobode in jedinstva. Med tem govorom je vladni komisar ne-kolikokrat vstal želeč ustaviti govornika , pa prosili so ga potrpeti in sam govornik je še o pravem času zamolčal, drugače škandal je bil blizi. Mladi Galičan, ki je sedel zraven mene , se je prav najivno navdušil po govoru Poljaka. Vprašal sem ga: povejte mi, kaj vam se je tako silno dopadlo v tem govoru? ,,Kaj?'^ odgovarja on, ,,kako kaj V Ali ne vidite, da to se je zgodilo danes prvikrat! Vara ni li znano, da do zdaj so se nas Poljaki ogibali? a zdaj, kakor vidite, oni žele združiti se z nami, zjediniti se, tako rekoč, v eno dušo in eno telo!^' — V kakošno dušo in kakošno telo? sem ga zopet vprašal, in kaj vas izpodbuja, veriti takim starim, vsem znanim, sto in stokrat slišanim frazam, kakoršne nam je poljski gospod povedal? Kakošna more biti za vas družba z njimi? Pri vzajemnem sovraštvu oni vas opoljčavajo —- koliko lehče jim bo to, kedar bodete zabeli jim zaupovati! Bukovinci bili so popolnem enakih misli z menoj; ali mladi Galičan je povidimomu tudi uže pozabil zgodovino, kakor so jo zabili mnogi, ki so kaj več kot študent, in ki so kaj več doživeli in dosegli kakor on. On je odgovoril, da nevarnosti ni ni-kake, in da ruskih Graličanov nikdo ni v stanu pogu-biti. Meni se pa zdi, da na tem prazniku je Poljak ostal zvest sam sebi, in drugače tudi ni mogoče. Obsojati ga, bi bilo, obsajati neogibljivo razvitje zgodovine.
(Dalje prihodnjič.)
___    283    ___