Ven iz moralne pro3a<osti! Vojna je neprimerno zTahljala vse nežnejše žice kcprnečih ;re vseh slojev aaiodov. Javiia vesl in odgov-rnost je otopela in vspričc vedno rastoče draginje brez vsakega sorazmerja z naraščanjem zaslužka je rmfala opiošna gonja za — deaarjem. Pridotaini kro-gi, ziasti bujno cvetoče verižnistvj in zakotna trgovina, so imeli med vojno in po vojm zlato jarno, iz kat^re so posamezniki nagrabiii r-jzmeroma aa lahek način precejšnjega premoženja, rlo kaKršnih v miinem času ni bilo tako lahko priti. Brez velikega truda pridobljen denar ni imel za takozvne vojne dobičkarje in verižnike nobene prave cene. Pilo se je in jelo in uživalo. Slabi vzgledi, le-teh so privabili tudi raanj tankovestne ljudi obeh spolov v njihov krog. Nevoščljivost in neukročen pohlep je pognal za zakotno trgovino in verižništvo nesposobne ljudi tudi na pot zločina. In vse to pa je vplivalo tudi na splošno posurovolost ia podivjanost. V vsch slojih se pojavlja neko nagnjenje, slično nekulturnim indijanskim običajem, češ, da le tisti kaj velja, ki prinese največ skalpov svojih nasprotnikov na svoj dom. Fant, ki še nikogar ni obdelal s kolom, nožem ali vsaj s pestjo, v očeh enakih suruvežev ni-pravi fant. Nizki instinkti, ki majo svoje pravilo v latinskem izreku homo liomini lupus (človek človeka volk), so se vsesali v splošnost s tako močjo, da bo še poznim rodovom ostalo še mnogo napornega dela, da izrujejo zadnjo korenino lega strahovitega zla splošne podivjansti in nemoralnosti. Čknbolj napreduje splošno zastrupljenje zdrave narodove krvi, tembolj se p<*e*kuje v ozadje Bog, vera in Cerkev. Da, gre celo tako daleč, da tisti, ki so pokli -cani bdeti nad blaginjo svojega ljudstva, uporabljajovso svojo državno oblast, ves upravni aparat države in ugled svojega položaja v to, da ubijajo ugled in vpliv Cerkve in duhovništva. Cerkev pa je osvedočena, v r.isočletju preizkušena in od Boga samega ustanovljena vzgojiteljica narodov. Ona je edino uspešno sredstvo, da izločuje slabo in uvaja dobro. Molitev, vera v Boga in vzgledno krščansko življenje v družini, občini, pokrajini in državi, v kulturi, gospodarstvu in politiki, na socialnem polju in na vseh panogah javnega in zasebnega življenja se mora udejstvovati v smislu večnostnih načel Kristusovih. In kaj opažamo danes? Bog, Cerkev in vera se.potiskuje iz javnega življenja. Ljudje, ki so že zdavnaj iztrgali iz svojih zakrknjenih grešnih src vsako misel na svojega Stvarnika in Sodnika, nimajo nobene vesti več. In taki ljudje se vsiljujejo h krmilu naše s krvjo in s Irpljenjem zlepljene države. Okrog te peščice časti in denarja lačne klike se zbira tolpa požrešnih volkov ki tulijo, da prevpijejo javno vest, da prevpijejo tistc. ki v imenu Boga in po njegovih zapovedih vzgajaj > ljudske množice k dobremu, odvračajo od slabega in uničujejo nizke nagone k slabemu nagnjenc človešice dušc. In seme posurovelosti in podivjanosli, vzklilo y. bohotno rast pod takim zastrupljenim ozračjem, se ši* ri in poglablja vedno bolj in bolj. Temu škodljivemu plevelu zvesto priliva — kdo? — liberalno učiteljstvo in brezversko sokolstvo. Ti elementi so se v svojem vsega zaničevanja vrednem hlapčevstvu vdinjali za Judeževe srebrnike najpodlejšemu režimu. Zakaj? Zato. ker so v njihovih vrstah prevladale strasti, ki imajo svoj vir v neutešljivem pohlepu za uživanjem. Kdor hodi v cerkev, prejema sv. zakramente in žiyi po svoji veri in zavesti, ta je zasmehovan in preganjaa kakor divja zvcr. Zasmehovanje in preganjanje vršij'jt listi hlapci režima, ki hočejo sedanje neznosno stanje nadaljevati v nedogled, ker jim trenutno nosi materialen dobiček. Vsak idealizem se ubija in mladina, ki je pred vojno bila glavna nositeljica idealnih poletov, ima danes pristrižene peroti. Kam to vodi? Na vešala. To pokazujejo sodni spisi, zlasti pa je posebno svarilno in poučno zadnje zasedanje mariborske porote. Kri na smrt obsojenih lepi na brezvestnih protiverskih gonjačih in hlapcih. Katoliški shodi, ki so se letos vršili širom naše do-* movine, so mogočen bojni klic proti brezverskemu zapeljevanju in zastrupljevanju ljudstva. Nazaj k Bogu! Ne drvite za brezverskimi zapeljivci v časno in večna pogubo! Boj, ki so ga izzvali nasprotniki vere in ljudstva, sprejemamo! Tisoči in tisoči bojevnikov stoji izza naše narodne in požrtvovalne duhovščine, pesti se dvigajo, pripravljene, da na en sam klic izrujejo strup iz našega naroda. Zato bolj ko kedaj prej zahtevamo avtonomijo Slovenije, verski pouk v vseh šolah, iz katerih mora izginiti vsak protiverski duh. Ni dober pastir tisti, ki trpi med svojimi ovčicami garjevega o\Tia iz slabo umevane krščanske ljubezni do bližnjega. Garjevo ovco je tr;ba izločiti in, če je upanje za ozdravljenje, ozdraviti jo, sicer pa iz usmiljenja do nje in do zdravih njenih to-. varišic — ubiti. Druge poti ni in ne more biti. Pred vsem pa je treba v našem ljudstvu vzbuditi zavest samopomoči. Naj ne bo krščanske hiše, v kateri bi se čital ali celo plačeval brezverski list! V vsaka pošteno driižino spada le in edkio krščanski list! T.*> načelo se mora povsod in vedno, vztrajno in dosledno izvajati, pa nam ne bo treba obupavati nad bodočnostjo našega ljudstva. V jedru zdravo naše ljudslvo je danes preživelo tež ko krizo, ki jo je izzvala nemoralna in vsega preziranja vredna žerjavščina., mati korumpirane samostojoe stranke izdajalacev ver in ljudstva. Ponosno plapola zastava Kristusova, okrog katere se zbirajo množice vernega ljudstva. Vrste krščauske SLS se množe iz dne va v dan, naša mladina pa se krepko oprijemlje odrcšilne orlovske ideje. Naprej za Boga in. domovino!