Uredništvo io opraooištvo:
Maribor, Koro&ka ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vročajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. US.
Naročnina Usta:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 142
Maribor dne 6 decembra 1912.
Letnik IV.
Cenjenim naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice, katerih se naj blagovolijo poslužiti naši cenjeni naročniki pri obnovljenja naročnine. Naročnina za tekoče leto mora biti še pred novim [letom poravnana, ker z novim letom ustavimo brezpogojno list vsem ovim naročnikom, ki so z naročnino še na dvigu. Položnice morajo biti razločno izpolnjene, ime in kraj natanjko označen, da ne nastanejo neljube pomote, nepotrebne pisarije in reklamacije.
Poživimo bratovščino sv. Cirila in Metoda!
S tem opominom je dr. H o h n ji e c pretečeno nedeljo, dne 1. decembra, vi Celju zaključil mogočni in pestri venec letošnjih Stomjšekovih slavnosti na Štajerskem.
Opominu je dal povod zgodovinski spomin. Letos je namreč preteklo 60 let, odkar je naš veliki škof Slomšek ustanovil bratovščino sv. Cirila in'Metoda, katero je papež Pij IX. dne 12. maijnijka 1832 potrdil ter obdtajrii’J z odpustki. |Za bratovsko cerkev je Slomšek določil cerkev sv. Jožefa n;ad Celjem. _
Kakšen namen je imel Slomšek s to bratovščino V Slomšekovo plemenito srce je plamtelo ljubezni do sv. vere in Kristusove cerkve. Iz te ljubezni so mu je porajala želja, naj bi venjdar Kristusova cerkev bila ena in edina, ker pra)v;a more biti s amo e-im, in io je tišja, ki sega nazaj 'do Kristusa in njegovih apostolov ter se opira na skalo sv. Petra j. Z veliko žalostjo je opazovali, da je krščanstvo razdeljeno in osobito da je Kristusova cerkev vsled odpada grškega patrijarha Focija v IX. fon patrijarha Oeriilarija v XI. stoletju ločena v Zahodno (rimsko) in vzhodno (grško) cerkev.
Ta verska ločitev je največ Škodovala Slovar nom. Z vso bridkostjo je to čutilo Slomšekovo srce, ki je. bilo vseskozi krščajnsko, pa tudi iskreno slovansko. A „Zgodnji Danici“ leta 1832 opisuje Slom-
PODLISTEE.
Gospodarski razvoj srbske države.
Kakor je našim čitateljem že znano, 'Srbija ai med onimi državami, ki so že visoko riazvilo svoj gospodarski program, če tudi se srbska politika trudi, dà bi tudi v tem oziru dosegfla večje vsp_ehe. Gospodarski oziri vodijo Srbe že več let sem in tuiii sedanja vojska temelji pravzaprav na tej podlagi, ker si srbski naroÖ hoče na vsak način odptomoči na gospodarskem polju in razširiti v tem oziru svoj delokrog, kolikor se pač da. Srbija je bilja in bo tudi še nadalje ostala agrarna država, Ig. bo v industriji še dolgo let navezana na druge sosedne dežele. 'Kljub temu pa se bo sedaj po končani vojski1 prav na široko r azvito domače gospodarstvo in eksport raznih pridelkov se bo gotovo prajv znatno povečal. V tem oziru lahko govorimo o razvoju agrarnih gospodarskih teženj, ki so pa, če tutii enostranske, fv tesni zvezi z uvozom iz drugih državi. 'Ker Srbija potrebuje in bo potrebovala vedno več industrij alnib izdelkov, mora seveda na drugi strani prodati vedno več pridelkov domače zemlje, da lahko ugodil inovim zahtevam, novim potrebam.	1
Do sedaj je Srbija, izvajžala 'večinoma poljske pridelke in pa živo živino. Nebroj goved in ovac, in posebno pa svinj, je šlo. iz Srbije v inozemstvo, posebno v Avstrijo. Ta izvoz je bil Srbiji zelo otežko-čen, ker ni imela nikjer proste 'poti' na morje, ker je bila navezana na razne carinske pogodbe sosednih držav. Srbija se je od dne do dne razvijala in razumljivo je, da čuti sedaj potrebo po prosti poti v svet, ker bo gospodarski' pomen izvoza iz Srbije že veldlno večji in popolnejši. Mladje, razvijajoče se moči morajo imeti selveda tudi prostor, da še lahko še raztegnejo in ta|ko je razumljiva srbska parola: Srbija mora, dobiti luko v 'Jadranskem morju, ker bi s
šek slovenskemu ljudstvu žalostne posledice verskega razkola za Slavsme : „To žalostno cerkveno razdrtje ni nobenemu ljudstvu v Evropi Vsekalo tako globokih ran, kakor Slovenom, ki so bili v IX. stoletju po apostolskih bratih sv. Cirilu in Metodu pridobljeni za krščajastvo in, s,sv. rimsko katoliško cerkvijo sklenjeni; z nesrečnim cerkvenim točenjem XI. stoletja pa razdrti ... V brezdno cerkvenega razdrtja se je pogreznila Slovanom lepa zvezda krščanske izobrazbe, katera jim je bila v IX. stoletju z u-vodom občne po krščanstvu posvečene pisavne besede v toliki svetlobi vzšla; v ,to silno globočino se je vdrla Slovenom zarja skupnega slovstva. Narodove srce, njegova vera mu je bila razcepljena}, z vsakim stoletjem je prepad med obema ločinama bil večji, vse zedinjevanje je bilo, malo dai ne, brez vspe-ha, Kristus še dandanašnji kaže oblačilo svoje sv. cerkve bolj kot kdaj poprej raztrgano, zlasti med o-bilnimi pokolenji sicer tako pohlejvnih, obilno obdarovanih s 1 a v s k i h rodov, ki so si t ,aj là (o blizu — in vendar tako daleč med seli o j,“
Kaj je vzpričo tega žalostnega dejstva zajpo-čel Slomšek? V „Zgodnji Danici“ nadaljuje: „Misel me je gnala, želja me je presunjevala, da bi se že skoro na!d nami izpolnila tista molitev našega ljubeznivega Odrešenika, katero je grede k svojemu Očetu tako prisrčno in goreče molil, nas vse z vezjo Resnice in Ljubezni zediniti, kjer le samo iz tega je svetu spoznati, da snap njegdyi učenci, — Iz tegal namena sem lansko leto o naših občnih du. ^ajafe (namreč v Brežicah) željo razodel, da bi se tfaj pod obrambo Marije Matere božje ( in slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda) (daleč od vsakega državljanskega ali političnega namena ) in brez vsake o-sebne koristi) k- zedltojevamju:' nezedSnjenih Grkov sploh in posebno ločenih Sloveno v < molitve-vena družba napravila, katere družniki bi vzeli nase: vsak dan 1 Očenaš fu 1 CešČenomarijo moliti s pristavkom;:	Sva. Ciril in Metod, za nas Boga pro-
sita“, na god teh bratovskih varihov (9, sušca) duhovni maševati, neduhovni pa ali na god ali pa skozi osmino enkrat y ta namen zakramenta) sv. pokore in sv. R. Tjelesa prejeti in, kolikor Bog da, u-dov ti bratovščini pridobiti.“
to luko 'SrbiiJa postala naenkrat neodvisna iu, bi gospodarsko Šla lahko svojo pot, brez ozira na carinske in druge zakone sosednih držav. Za Srbe je korist takega pristajnišča naravnost življenjskega pomena*, kajti razvoj gospodarstva bi bil potem omogočen vsestransko. Reklo se je sicer že, da Srbijia še lahko dobi luko v Egejskem morju, a z gospodarskega stališča za Srbe ta ideja) f gotovo ne bo imela privlačne sile, ker bi bila tam Srbija odvisna od Bolgarije in Grčije.
Ali se te srbske zahteve tudi povsem ujemajo z interesi naše monarhije, to je seveda druga) stvar. Sicer morda za nas srbska luka tam doli ne bi bila tako nevalrnia, ka)kor jo rišejo nemški listi, r Morda bi bilia neodvisna Albanija za nas bolj nevarna, kakor srbska-, posetono še., ker listi, ki izražajoča-lij ans ko ljudsko politiko ih' mišljenje,1 pišiejjo o tisti „avtonomni“ Albaniji'1 tako kot bi bilia že — lašika. Tako pravi „Gazzejta di Venezia“ od dne 28. novembra: „La questione principalmente iialia'na, come la questione della Tripolitania.“ /(Albansko vprašalnje je bilo v et ta o v prvi vrsti italijansko Vprašanje, kakor vprašanje glede Tripolitainije). iSicer pa o tem morda več o priliki.
Kakor že rečeno, je imela Srbija že do sedaj precej eksporta in ta eksport se bo v. k|ratkih letih še izdatno povečal in gospodarsko se bo država vedno bolj razvijala, Ali 'Srbija, dobi lujklo na Jadranskem morju ali ne, to za sedaj pustimo ob strani, A dobila pa bo gotovo okraje, ki jih je zaseda v. Stari Srbiji, Novempazarju in drugod tam okoli po bivši turški Macedoniji. Ti okraji niso tajko pod nič, kakor bi kdo mislil, ampak so lepa gospodarska, in seveda tudi politična pridobitev.
Najlepša je pokrajina, okoli Skoplja, če tudi je skrajno zanemarjena v vsakem oziru. Turki niso storili v dolgi perijodi svoje oblasti prav čisto nič za te dežele, akoravno imajo tako lepo lego in ležijo na prometnih cestah. Vkljub temu se tam še razmeroma dosti' pridela. 'Lansko leto je dal ta okraj čez pol-
Slomšekovo povabilo na slovensko ljudstvo je imelo obilen vspeh. Že v istem letniku „Zjg. Danice“ je Slomšek mogel zapisati: „Veselo in enih misli je bilo povabljenje sprejeto; ‘ veliko jih je pristopilo k temu društvu, ne le samo iz moje, 'ampak tudi iz sosednih škofij, na Ogrskem in v Galiciji ! je naša bratovščina posebno veselo pohvalo našla. !Na tisoče vernih duhovnov in neduhovtnojv z najjni že kvišku srce in roke vzdiguje k Očetu ene edine resnice in ljubezni, da naj bi med nami kristjani ne bito ns-kakoršne ločitve.“
Kako zelo je bila ta bratovščina Slomjšeku pri srcu, vidimo iz tega, da je zanjo agf,ti ral neprestano leto za letom. Beseda njegova je bila mila in proseča, kakor je bila mila in nežna, njegova ljubezen do vero in kristjanov, posebno še do Slovanov. K. (ko lepo in prisrčno zveni njegova želja, ki jo je zapisal v „Drobtinicah“ leta 1858: '„Kdo mi poda apostolsko trombo, klicati razkropljene ovčice po ledenih širjavah velike Rusije, po zelenih livada|h mile Srbije, Moldave, Bosne in Vafjahije, moje ločene brate po avstrijskih južnih državah, naj bi se vsaj enkrat zbrali pod eno bandero Kristusovo, si prijazno roke podali kakor verni otroci ene matere SJave — prave ‘istinite slave svete zveličanske cerkve, naj bode en hlev in en pastir! (,Kar je pri ljudeh mogoče, je mogoče pri Bogu.“ (Luk. 18, 27.) Kar se nam nemogoče zdi, lahko in hitro Bog stori: Le prosite in, bodete prejeli, da bo vaše veselje popolno, obeča usmiljeni Jezus (Jan. 16, 24) in je zvest v svojih obljubah.“
Nobene prilike ni opustil SOomšek, da ne bi Vabil, prigovarjal in bodril za to molitveno družbo. Vsako leto je navadno okoli praznika sv. Cirila in Metojia članom bratovščine — imenoval jih je „brate in sestre“ — poslal „pismo“ ali „opomembo“ ali gmi-lo pozdravilo“ ali „letno pozdravljenje“ ali „prijazno pismo“ ali „obletni spomin.“ ‘ V teh spi sili, ki jih je navadno objavljal v „Zgodnji Dajnici“, je vabil verno slovensko ljudstvo k pristopu, izražat svoje veliko veselje nad naraščujočim številom članov in h-krati vestno zaznamoval vsajk napredek katoliške cerkve med savanskimi ralzkolpiki. Ko se je koncem 1. 1860 in v začetku 1. 1861 okoli 60.000 BoIV g a r o v zedinilo s katoliško cerkvijo, je Slomšek ta
drugi milijon kvjintalov pšenice, rži pa je bilo okoli
1,200.000	kjviintalov. Razun tega je bilo dosti ovsa in ječmena. 'Sadja je bilo prav dosti, čez pol milijona kvintalov, akoravno je zemlja izmolžena' in ni bila gnojena že dolgo. Z umetnimi gnojili bi se dalo tam doseči jako lepe vspehe v poljedelstvu. Najlepši pridelek, naravnost prava bogatija), pa je ,v onih krajih tobak, Leta 1911 se ga je pridelalo okoli 5,000.000 kilogramov, in sicer v okolici Skoplja čelo 2,000.000 kilogramov.
Bogati v tem oziru so tudi okraji Kumanovo iti Kočana itd. Sicer bi se tam okoli povsod lahko gojilo še razne druge pridelke, : ako bi bilo razumnih
kmetovalcev in pravo vodstvo na razpolago. Turek je pač Turek in Srbija bo imela tu dovolj prilike, pokazati svojo kulturo ! in svoj gospodarski napredek. Dežela je res bogata, potreba Je le oskrbe in delavcev in bliagostanje se bo imenitno povzdignilo. Razun toga je Stara Srbija bogata na rudah, ki leže večinoma še nedotaknjene pod zemljo. Na. primer so ’dòli svinčeni ru/dniki, pomešani deloma 3 srebrom. Poleg Kosovega polja se dobiva zlata ruda, ki j,e radi pomankanja cest še skoro nedotaknjena. In tako leži še nebroj zakladov nad in pod zemljo v teh krajih in srbska država bo imela lepo nalogo v zgodovini, da zopet popravi to, kar je zagrešilo turško kopito. Za Srbe, ki bodo posedali te dežeie, je tedaj «odprta pot na morje velikanskega pomena (n železnica, ki jo nameravajo morebitno napraviti tod Prištine čez Prizren do Asirije, bi bila, seveda glavna gospodarska žila, po kateri bi se pretakal promet od Donave do morja.
Glavna stvar v Srbiji je, t kakor že rečeno, eksport, če tudi ,bo sedaj v prvih letih Srbija rabila ogromno izdelkov tuje industrije, katera je v Srbiji kot specijalno agrarni državi seveda na, zelo nizki stopinji.. Počasi se bo industrija razvila tudi doma, ker bo nujno potrebna. Vsaka država stremi za tem, da vsaj zia sito zadosti z domatimi izdelki gospodarskim potrebam. Izvozni promet pa je že sedaj V Sta-
Teh znamenitih besed Slomšekovih ne zabimo rtikdar i Ziaključek prelepih Slomšekovih slanosti v tem letu bodi opomin in sklep:	„Pio živ imo
S 1 o m š e !k o v o bratovščino’ sv. Cirila in Metoda! Izpopolnimo jo z nabiranjem prispevkov1 za slov a n s kie misijo n e pa Bal kanu, za razširjenje katoliške cerkve med S 1 o »vi a n i ! Ob petdesetletnici SlomŠelbove smrti /naj zaživi novo življenje njegova šestdesetletna dedšBina,, bratov šip ina sv, Cirila in Meto da!“
Parlament — zmagal.
Naš nqtranje-politièen položaj 'se je ugodno razjasnil. Nevarnost, da bi bil parlament pognan 'domov, je za enkrat minula,. Vlada je opustila svoje od-klonjivo, neizprosno stališče z ozirom , na zakon o »jvojnih dolžnostih“, se je ukljonlla zahtevi parlamenta po spremembi nekaterih določb in je s tem rešila položaj.
Položaj je bil, kakor smo 'zadnjič razpravljali, neizpremenjeno kritičen do včeraj zvečer. L.ftiko celo rečemo, da je bila napetost vedno večja, kriza vedno akutnejša, ker stacioperno nasprotje -položaj le poostruje. Včeraj proti večeru se je pa položaj na mah preokrenil na boljše. 'Nasprotje proti »vladnim predlogam v parlamentu je bilo preveliko, da bi bila vlada lahko upala na rešitev ustavnimi potom. Češki radikalci so bili že pričeli z obstrukcijo in pridružile bi se jim bile gotofvo Še druge stranke, ki bi bile obstrukeijoniste podpirale odkrito ali pa bollj tajno. Vsega tega se je vlada, lconečno ustrašila .in je odjenjala.! Grof Stiirgkh, ki je vse prejšnje dni stal neomahljivo na svojem negativnem stališču, i je včeraj naenkrat izjavil, da je vlada pripravljena! vstre-či v nekaterih točkah zahtevam poslancev. V justič-nem odseku, ki je zborovali cel dan,1 je proti večeru povzel besedo ■ grof Stiirgkh ijn je y. bolj splbšnih besedah označil, da je »vlada pripravljena sprejeti v postavo nekatere interpretacije in pojasnila v smislu izraženih želj. Za ministrom je go.voril sekcijski Še! Reuter.,1 Spustil se je bolj na konkretna tla in naznainil več točk, v katerih je vlada pripravljena, odnehati. Kakor znano, je v parlamentu vladalo proti postavi že radi tega najhujše nasprotje, ker vladni predlog ni vseboval jasnega določila, da ima za» kon veljavo samo za slučaj vojske in mobilizacije, ter so se že vsled tega izražali1 težki pomisleki. Sek-cijski še! Reuter je ,pa fi zj a vil, _ da je vlada pripravljena, § 1 zakona spremeniti tako, dia bo postava) veljala samo za slučaj mobilizacije ali vojske. TSudi več drugih sprememb v postavi sami ali pa nared-benim potom je zagotovil. S tem je notranje-politični položaj razbremenjen in je skoro gotovo, da. bodo zakonski načrti sprejeti postavnim potom). 'Stranke, ki so bile že zavzele napram vlafhnm predlogam najodročnejše stališče in so zagrozite .z vsemi sredstvi, še niso revidirale svojega, stališča, napram novi si-
tuaciji, tocüa več kot gotovo je, da bodo pustile predloge pasirati. Bilo bi .vsekakor najpametnejša podtika. če bi parlament po lepi zmagi, jki jo je izbojeval n aid vlado, pokazal pred celim svetom možato in nevstrašeno, da je ,država v notranjosti močna» Res mnogo je nasprojtstev, »ki na« ločijo, toda y slučaju potrebe se strnejo avstrijski nardi» v enotno lalan-go. iTiaka glasna izpoved, ki je najboljši dokaz državne moči, j,e v resnih časdh, kakbršni so sePaj, najboljši varuh miru.
Konec vojske — Premirje sklenjeno.
Konečno se je .vendar le uresničila željja milijonov:	na Balkanu je prenehalo krvavo kfcgnje in
se je sklenilo premirje, kateremu bo skoro brez dvoma sledil mir.
Cel teden je evropska ji,m ost živela v negotovosti. V pondeljek se je solnce že razkošno smejalo, v sredo je pa bilo nebo zopet zastrto z oblaki, a k sreči ne dolgo. Komaj je žajinji naš list raznesel po širni domovini slabo glaseče se vesti o premirju, že so zapihali ugodnejši vetrovi1 in prinesli prijetnejše vesti. In sedaj ni več nobenega dvoma: .premirje je sklenjeno. (Turčija, na eni strani, Bolgarija, Srbija in Crnagora so sklenili premirje in dne 13. t. m. se bodo pričela* mirovna pogg/janjja v Londonu». Samo Grčija še stoji ob strani in noče podpisati pogodbe o premirju. Spremeni pa to na stvari ne veliko, kajti Grki so prezvjti ljudje, da bi spravljali z neumestno radikalnostjo v nevarnost vspehe krvave vojske. Ce se sedaj nekoliko kujajo, je to ali taktična poteza balkanske .zveze, ali pa posledica nesoglasja, ki se je pojavilo v prvi vrsti > med Bolgarijo in Grško. Da ne misli Grčija1 s svojim nasprotovanjem premirju preveč resno, kaže že to, da se še vedno pričakuje, da bo Grčija priznala premirje ter da se bo mirovnih pogajanj udeležila tud Grčija.
Pismo iz Srbije.
Belgrad, dne 4., dec. 1942.
Po vsem ozemlju med Pfriš|tino in Elbajsanom je zavladal popoten mir. Vsi begunci so se povlrnili v svoja bivališča. Pazarji (trgi) so zopet oživeli, Ar-navti prihajajo na trg, priganjajoč živino, po poljih se vidi zopet ljudstvo pri delu. Promet po cestah je zopet popolnoma prost in varen. Na poti od Ferfzo-viča do Prizrena, se vidijo med srbskim vojaštvom Arnavti, ki dovažajo hrano vojski.
Arnavti pripovedujejo sami, da so jih nekateri njihovi prvaki in neki poznanci nagovarjali na vstajo in koncentracijo. V Ljiumi, Djakovici in Hasi se je te malokdo prijiružil, dočim so opustili »však upor znani barjaka, stimljahiski, jcrnoljenskj,, obrozn-bski in suroveški, koder je hodil tudi Isa beg Bolje-tinac, ki pa ni bil dobro sprejet. Zavrnili so g)a še tudi prizrenski Arnavti. Njegov sled vodi od Prizrena v Djakovico, preko Hasla, in Tletovega. Ljenu-ski Arnavti, !ki so se vdali, prepovedujejo, da Isa
veseli pojav takoj sporočil slovenskemu ljudstvu ter v „Zgodnji Danici“11 zapisal radosti polna besede . „Jutrna zarja veselja za katoliško cerkev je povrnite»^ bolgarskega naroda.“
Pričakovati je bilo, da bo to plemenito in y resnici apostolsko delovanje Slomšekovo imelo vspeh. In res mu božji blagoslov ni izostal. Bra|o\1Š^'ha je napredovala od leta do leta.» L. 1860 je šitela 34.260 udov, L 1864 pa že 75.352. L. 1880 in 1881 je med Slovenci še enkrat vzplamtel1 ogenj navdušenja z,a sv. Cirila; in Metoda1 in za Sitoinšekovo bratovščino, ko je papež Leon XIII. s svojo silovito okrožnico „Grande munus“ 1. 1880 češčenje al v. Cirila in Metoda slovesno potrdil ter zapovedal/ za vso katoliško cerkev. Iz tega je »tudi Slomšekova bratovščina dobila novo moč, se krepila in rastla: 1. 1883 je že i-mela nad 153.000 članov.
Potem pa je zadelo češčenje sv. Cirila in Metoda med Slovenci vidno pojemati. Nekaj je teg^ kriva tudi 1. 1885 ustanovljena „(Družba sv, Cirila in Metoda“, ki je večino naglašalaj' le narodnost, vero puščala v nemar ter je naposled prijadrala v liberalni pristan. Sedaj broji bratovščina sv./Cirila in Metoda 157.300 članov.
Opomin, naj se ta Slomšekova bratovščina poživi, je torej povsem, upravičen, i;n to tem bolj, ker je veleaktuelen ' ter temelji v najnovejšem položaju Slovanov na jugu naše monarhije in na Balkanu.
Krščanska raja na Balkalnu je vstala, pograbila za orožje I ter šla junaško v boj za križ častni in slobodo zlato! Balkanski Slovan si je izvojeival sijajne zmage ' ter je maščeval poltisočletno suženjstvo. Mohamedanski polumesec ugaša in bi popolnoma ugasnil, če mu ne bi še nekoliko luči posojevalo prijazno solnce evropskih velevlasti.
Na Balkanu se pripravljajo1 velike državne spremembe, ki bodo izdpjtno vplivate ne samo na vse Jugoslovane, marveč tudi na našo celokupno ■ monarhijo.
V tem velevažnem času se je Še te razkril ves pomen, Vsa velikost in globokost ideje največjega Slovenca škola Slomšeka, katera slove : delo za versko izedinjenje vseh Slovanov.
Mi Slovenci smo tako srečni, da) smo katoličani. Bodimo Bogu hvaležni zato in kažimo svojo hvaležnost s tem, da smo zvesti člani katoliške ; čcrkve, da se pa tudi trudimo druge pripeljati1 v naročje zveličavne cerkve. Ta opomin nap. je zapustil škof Slomšek kot sporočilo neposredno pred svojo smrtjo.
L.	1)862 je namreč še z api s/j na slovenski narod te te bodrilne besede : ,„.Skrbno in zvesto se držimo drevesa prave, edino zveličavne cerkve, da nas sedanji posvetni viharji ne odtrgajo I in goljufivi preroki ne omotijo; nevarščina je velika, kakor veliko je laž--njivih časnikov in zapeljivih prijateljev. Ne pozabimo največje svoje nezaslužene sreče,1 kajti smp pravoverni kristjani — katoličani. Za to srečo se Bogu najlepše zahvalimo, ajko po bratovščini sv, Cirila in Metoda ločenim sestram in bratom v naročje naše sv. cerkvie pomagam o.“
ri Srbiji kolikor toliko krepak. Ljai se je eksporti-ralo, kakor izkazuje otomanska banka vklj.ib vojski V Airiki vendar čez 15,000.000 frankov blaga, — kar je razmeroma jako dosti. Vse to se bo seveda še povzdignilo, kio pridejo ti kraji enkrat v prave gospodarske roke. 'Sedaj so takorekoč mrtvi kapitali, ne vzdignjeni zakladi, ki čakajo na pridne roke, ki se bodo s tem znale okoristiti.
Naj se stvari politično razvijajo tako ali tako, Stara Srbija ostane gotovo srbskim 1 zmagovalcem! Po končanih bojnih pohodih bo naloga obeh slovanskih držav na Balkanu, da zanese#', kulturo v one kraje, ki so bili do sedaj poći Turkom. Kaj se da vse doseči, nam kaže Bolgarija šama, ki se je v 30 letih vspela na stopinjo evropske kulture. V resnici zajkladi teže v onih deželah, kjer grme sedaj še topovi. Pridnih in podjetnih moči bo nujno potreba Še tam doli in marsikdo bo lahko poskusil tam svojo srečo. . Obrt in industrija, knvetovalstjvto in kultura, vse bo potrebovalo delavnih rok. Stara Srbija se bo spremenila V novo in Slovan bo zajnesel svojo kulturo in svojo podjetno moč v one kraje. !T!udi naš slovenski obrtnik lahko obrne tja doli 'svojo pozor» nost in Srbija je našemu delavjcu 'gotovo bližja kot amerikanski rudokopi.
Slovanska katoliška sirotišnica v Cicagi"
Človeško življenje je šola in človek se zmirom uči. Veliko sem, zvedel ta (teden, ko sem se peljal z nekim češkim patrom benediktincem) ' iz Chicago 24 milj ven iz Chicage na farmo Uisle, kjer stoji siro’ tišniea sv. Jožefa, namenjena -za vse slovanske sirote (razun za poljske) v čikaški nadškofiji. Krasna je tukaj okolica! Postavljena so tukaj tri velika in veličastna poslopja: Materna hiša (mother house) sester benediktink, zavod za vzgajanje novijh sester; gfmnazija (college) sv. Prokopa, kjer študira in stanuje blizu 150 dijakov pod varstvom patrov benediktincev; tretje poslopje pa je sirotišnica sv. Jožefa, namenjena za vse sirote češke, slovaške, hrvaške in slovenske narodnosti.
Naj vam to sirotišnico opišem bolj natanko in naj vam povem vse, kar sem videl in zvedel od P, Valentina Kohlbecka,
V	čikaški nadškofiji je 10 čeških in 6 slovaških katoliških župnij. Vseh katoliških Cehov in Slovakov je g tej nadškofiji kaklih 10.000. In po nasvetu čikašjkega nadškofa so se pred teti združite vse češke in slovaške fare v ta namen, jđa s skupnimi močmi pod vodstvom duhovnikov ustanovijo lastno sirotišnico, koje vrata naj bodo odprta tudi drugim slovanskim sirotam, razun poljskim, ker ta, v Chi-cagi tako močno zastopan narod ima sam Sjvqjo sirotišnico. »
In združili so se duhovniki, češki in slovaški in kupili so v Liste blizu Chicage farmo 41 a-krd/, aker po 90 dolarjev. Kemija je jorej stdla 3 dolarje 60 cent. /reci: 3600 Ih šest sto dolarjev). In zidali so stavbo, za okroglo svoto 200.000 dolarjev. Prostora je v tem poslopju za 150 Sirot. 'Sedaj jih je notri 120, od katerih skoro nobena ,nič ne plača. Nobena sirota ni od drugod kot iz čikaške nadškofije in tudi se še nobena sirota iz druge nadškofije ni nikdar oglasila, ker vsaka, Škofija ima svoje sirotišnice.
V	sirotišnici dela 11 sester za mesečno plačo 15 dolarjev vsaka, skupna, plača, za sestre 165 dol. Vse sestre delajo od zore do mraka. 'Sestre učiteljice učijo v štirih razredih, ko je šola končana, delajo domača opravila: perejo, šivajo, ribajo, kuha jo, 'delajo na vrtu in opravljajo lahka dela tudi pa farmi okrog poslopja.
Imajo tudi moža, ki kuri po zimi (ne vem, koliko mu plačujejo) in za farmo najemejo posebne može za setev in žetev in druge poste. Notrajnjšjčina sirotišnice je lepa, Vse je primerno urejeno in za vse potrebe preskrbljeno. Šolske sobe, igralne ^obe, spalnice, kopeli, oddelek za bolne sirote, mala domača apoteka, v pritličju prostor za pranje, mašina za pranje, mašina za likanje /peglanje), mašina za sušiti, razne shrambe itd.
Na vrhnem tretjem nadstropju je lična kapela sv. Jožefa, v kateri vsak dan bere mašo eden patrov benediktincev, ki stanujejo komaj kakih deset minut proč v zavodu pri študentih.
Taka je torej sirotišnica; ' .poslopje, zidano v modernem slogu, ki popolnoma ustreza svojemu namenu.
Radostno-ginljiv je pogled na te sirote,1 kb so izgubite ali očeta ali mater ali pa oba, afli pa so še
mprda zapuščene od še živih, hli brezsrčnih st ariše v. Nekatere večje so pomagale sestram pri njihovem delu. Drug)', so se pa igrali in zadovoljno . skakali in vsem je bilo videti na obrazih, da tukaj je sedaj njihov pravi dom.
Vprašaj sem gospoda patra: „(Kako ste pa vi to stvar začeli in kako vi shajate finančno?“
Povedal je na kratko tako-le: jZsa začetek je morala vsaka češka in slovaška fara (16 far je vseh in vseh faranov 80.000) darovati /večjo svoto. Kolek-tali smo tudi po časopisih. Med premožnejšimi češkimi trgovci v Chic agi smo dobili od neklaterih po 400, po 200 dolarjev itd. ,Vsaka; fara, je vsako leto še taksirana za gotovo svoto;^ ( na primer 200, 100 dol. Katoliška drušftva, katoliških jednot se nas vsako teto enkrat spominjajo s prostovoljnim 'darom. (Društev in jednot ne moremo siliti. Sirote ne plačujejo skoraj nobena nič. Doliga imamo na poslopju še kakih
40.000	dolarjev. (Redni Jetni stroški za obresti, za plačevanje sester in drugih najetih moči, za hrano in obleko in Šolske potrebščine 120 otrok so toliki, da bi nikakor ne mogli shajjalti,( če ih nam sodnija ne pomagala.
„Kako vam pa, pomaga sodnija?“ sem vprašal
patra.
Odgovor: Otroki, ki so v rokah hudobnih sta-rišev ali: pijancev, ali otrok, ki je reva sama na svetu brez vsakogar, vsajk tak otrok pride v roke policije in policija ga izroči „icou/nJy-u1“, ker „/county“ je dolžna za sirote skrbeti. Naša sirotišnica je pa v dogovoru s county ( in če je sirota češka ali slovaška., jo sodnik pošlje k nam in za vsako tako deklico plača county mesečno 15 dolarjev, za vsakega fanta pa 10 dolarjev. Ce bi ne imeli tega vira in če bi nam county ne pomagala, t bi mi nikakor ne mogli izhajati. '
Se eno vprašanje semi stavil gospodu patru: „Co vas je v čikaški nadškofiji katoliških in neka» toliških Cehov okrog 150.000, kje so pa druge sirote razun teh 120 tukaj?“
In odgovoril je na kratko : „Ce ima sirota kaj dedščine po sfariših, jo z veseljem sprejmejo z,a — svoto njeni sorodniki, ker ima sirota denar. 'Ce pa sirota nima nič, je pa naš zajvod — zadnje pribežališče.
bog Boljetina© ni bil v. bojih proti Srbom. Nekateri pripovedujejo, da je odšel Boijetinac v Dibro, drugi pa da v Skader ali Valono. Odpor ni mogel biti še nikjer resno organiziran.
Za načelnika bitoljskega okrožja je bil imenovali Nušič; za načelnika draškega okrožja pa Živa-ljevič.
V Bitolju, kjer še vedno štejejo zaplenjeni turški vojaški materijal, tsö do sedaj naišteli 70.000 zar plenjenih pušk. Za časa obiska grškega prestolonaslednika v Bitolju je vrnila srbska armakta Grkom 12 topov, ki so jih Turki poprej vzeli Grkom, potem Srbi Turkom.
Vsak dlan prihajajo /v Belgrad manjše skupine ujetnikov in ranjencev. Med drugimi ujetniki so pripeljali semkaj že tudi 14 turških zdravnikov, ki pa so jih sedaj izpustili, da se vrnejo domov, kar so tudi že storili.
Premirje brez Grčije sklenjeno.
Premirje deloma sklenjeno.
Zofija, dne 4. decembra: Bolgarski pooblaščenci so dajnes podpisali premirje v imenu Bolgar-rije, Srbije in Crnegore. Grška pa si je izvolila 24 ur roka, pred potekom katerega se bo priklopila premirju. Ce pa bi v tem roku tddi ne podpisala premirja s Turčijo, se bo vendar le udeležila pogajanj za mir.
Pogoji za premirje.
Zapisnik o pogajanjih za premirje so podpisali dne 3. t. m. ob osmih v Kjatahiži { na podlagi besedila, ki ga je bil predložil predsednik sobranja, Da-nev. — Pogoji so sledeči:
'1. 'Armade vojujojMli sil ostapejo na sedanjih postojankah.
2.	Oblegane trdnjave se ne založe z živili.
3.	Zalaganje bolgarske armade z živili se bode vršilo prefko Crnega_ morja in preko Drinopolja, in bo pričelo 10 dni po zaključenju premirja.
4. Delo za mir se prične dne 18, decembra v Londonu.
Grški srd in turško veselje zaradi premirja.
Turki so sprejeli z izvanrednim ! navdušenjem nOlvico, da je Grška izključena od premirja. Grki pa smatrajo to za izdajstvo. Dolžijo Bolgare, da so enostavno ignorirali njih pogoje. Turški delegati pravijo, da jim že prej, ko se še niso uradno pogajali 't-Bolgari, niso predstavili grških delegatov, dasi so h itili navzoči.
Premirje. — Mirovna pogajanja. — Podlaga za mir zagotovljena.
Carigrad, dne 4, decembr i : Zastopnik c. kr. brzojavnega korespondenčnega biroja je zvedel iz avtentičnega vira, da se bodo pričela definitivna mirovna pogajanja v 10 dneh v Londonu. Rešid pat-ša bo glavni turški pooblaščenec^ imena drugih pooblaščencev še niso znajna. Ugotovljeno je, da so temelji za mirovna pogajanja že zasigurana, Pogajar lija z Grško glede premirja se nadaljujejo^ Upa se, da bodo prišli grški pooblaščenci1 pojutra|šnjem že pred Kataldžo, da poročajo o sprejetju zapisnika o premirju.
Oficijelno naznanilo turške vlade o premirja.
Carigrad, dne 4. decembra: .Porta objavlja oficijelno naznanilo, k(' pravi, da je sklenjeno Že premirje med Bolgarijo, Srbijo : in' Crnogoro in da ostanejo vojskujoče stranke v svojih dosedanjih pozicijah. Mirovjna pogajanja se bodo takoj pričela. A le napram Grški še ostane vojno, stanje. pEnako se glaseče obvestilo so 1 dobili .vsi zunanji zastopniki Turčije in vse provincijalne oblajsti.
Grška in premirje.
Kar se tičer ravnokar sklenjenega premirja, meni grški ministrski predsednik, da se mu bo pridružila tudi Grška,, ker je aver jen, da nočejo trpeti zavezniki na moralnem ugledu, ki so si ga pridobili v Evropi. Ministrski predsednik izraža želijo, da bi Turčija po kmalu sklenjenem! miru zopet' zadbbila blagostanje1 in naglaša trdni sklep vfide, da o-stane narodna čast Grčije obvarovana pred vsakim napadom.
Iz Aten se poroča z dne 5, decembra nasjed-nje: Kralj je imenoval tri delegate za mirovno konferenco v Loncfonu. Delegati bodo že jutri odpotovali tie.
Sovražnosti so ustavljene.
Zofija, dne 4. decembra. ITiakoj po proglasitvi premirja je izšlo povelje, da naj vse bolgarske čete takoj ustavijo sovražnosti. 'Pred tem pa so Še Bolgari zasedli važne točke na polotoku Gallipoli.
Avstrija in Srbija — Splošni mednarodni položaj.
Kritično razmerje med Avstrijo in Srbijo Jxa-ja dalje. Nekateri presojajo; položaj še vedno kritično (n nemški listi hujskajo neprestano dalje.. Splošno pa prevladuje optimizem ' in je razpoloženje za mirni razvoj krize vedno živahnejše*. Prepričanje, da bi bil konflikt med Avstrijo i(n Srbijo skoro brez dvoma povod za svetovno konflagracijo, se vedno .še Bolj utrjuje, teajto.se vse velevlasti krčevito trudijo, da bi ohranile Evropi mir. Celo oficijozni „Fremden-blatt“piše, 'da je upanje, „da se bo sedanja križaj dala rešiti z diplomajtičnimi sredstvi.!“
Ob enem z mirovnimi pogajanji dne 13, t. m. se bo vršila v Londonu mednarodna konferenca, po-
slanikov, ; ki se bo bavila s položajem na Balkanu, v prvi vrsti z avstrijsko-srbsWlm sporom. Avstrijska vlada, ki ,o kakšnem meddržavnim kongresom noče nič čuti iii hoče imeti svoje razmerje ! db Srbije in Balkana sploh že prej urejeno, je to konferenco poslanikov baje vse eno pozdravila.
Včeraj je imel v francoskem državnem zboru ministrski predsednik Poincare ' govor o zunanjem položaju. Javnost je izjajve francoskega premirja že pričakovala z veliko radovednostjo. 'Povedal pa ni Poincare nič posebnega. Obujal je reminiscence na dogodke pred vojsko, povdarjajl, da ima Francija na Balkanu tudi moralne 1 in materijelne pravice, ter konečno zatrdil, 'da Francka mirno čaka na razvoj vseh razmer, oziraje se na zaveznike in na svetovni mir.
Oficijozna izjava Srbije o njenem stališču.
Vladna „Samouprava“ prinaša 'članek, v katerem pravi :
„Ako obstoji med Avstrijo in Italijo r poseben medsebojni dogovor o Albaniji, nikakor ni, da bi moral vezati ba|kansk;e države in Srbijo, kar se tiče ozemlja turškega carstva in ni mednarodne vrednosti. Meje se v Albaniji nikjer ue odrejujejo, in to največ vsled tega ne, ker 'Albanija 1 kot etniška in upravna provincija sploh ni obstajala. Srbija bi razumela boj Albancev za narodne pravice, toda Albanci niso niti pred vojpo, niti za Časa vojne zahtevali teritorijalne avtonomije, temveč edino ,le privilegije, da ne bi plačevali davkcK' in da bi jim ne bilo treba hoditi v vojno, kar pač ne izpričuje sposobnosti za lastno državo. Zja Časa vojne so se borili ali za Turke, ali za Srbe, aji pa so mimo sprejemali Srbe. To je zelo važno dejstvo. 'Sploh pa Srbija nikdar ni zahtevala kakega hodnika ratvno skozi Albanijo; Obžalujemo neinformiranosti nekaterih velikih listov, ki obdolžujejo Srbije*, da krši mdr. Mi smo že globoko prepričani o pravičnosti naših temeljnih ztor htev in v dokaz, da nismo mi oni, ki hočemo kaliti mir, radi ip brez pripombe že naprej sprejemamo v tem sporu razsodbo 'ali haške konference, ali pa velesil. Največ tela na|pravljai v tem sporu gotovo čar soptisje v afvstro-ogrski monarhiji, ki podpihuje in zapleta ta spor. To časopisje namreč hoče predstavljati Srbijo kot nemiren elementi, ko poroča, da Srbija zbira vojsko ob severni meji. Vse te vesti so popolnoma neresnične. Srbija si z vsemi svojimi močmi prizadeva, da se rešijo vsa sporna vprašanja potom mirnega sporazuma, pričakujoč, da bo tudi av-stro-ogrska monarhija, kakor to dela Srbija, uvaže-vala željo vseh vlasti in tudi .Nemčije, da se vsa ta vprašanja razpravljajo po Končani vojski pred forumom Evrope. V takih okolšfeinah nima Srbija prav nobenega razloga, da bi se .vznemirjala ali započe-njala kaj, kar bi povečalo samo njene itak velike vojne stroške. Srbija pa nima tudi zajto nikakega povoda, ker v njenem postopanju napram avstro-ogr ski monarhiji ni nikakega pohoda, Ida bi se ji bilo treba bati napada, z njene strank Ta, vera v mirno rešitev je tako iskrena, da ni bil sedaj iVti en srbski vojak poslan iz macedonskega bojišča na — severno mejo.“
Razne yesti.
Vojna besnost.
iz Soluna poročajo, da prihajajo dan za dnem strahotna poročila iz okolice, ki navdajejo .vsakogar z grozo. Kakor bi živeli v, najtemnejših časih srednjega veka, ali pa kakor bi slišali o vseh strahotah 301etne vojne; I tako pretresajo ta poročila človeka. Balkanska bojišča so prepojena s krvjo, grom topov je potihnil, bajoneti ne sekajo več smrtonosnih ran, a zdaj slede požigi, umori, opustošenja, o kakršnih pripoveduje zgodovina izza časov turških vojn. In turška armada, fee se je sme še tako imenovati, j.e razkropljena in se pomika po zadnjih porazih pred Bitolyem, Banici, proti Kastoriji in Korici' ter hoče najbrže v Epir. Približno 10.000 do 12.000' mož, pod poveljstvom Zekki paše, tvori še celoto, vse drugo bega brez cilja po gorovju v strah in grozo prebivalstva. Že feez 200 vasi, ki so jih razsule turške čete na svojem umikanju prehodil©, je požganih in nepopisne so grozote, ki so ,se dogajale tam. Vasi so turške in krščanske. 'Za košček kruha ubijejo felo-vjeka, živino, ki je ne morejo vzeti s seboj, pobijejo ali pa zapa'-ijo hleve in staje, da vse pogori. Vse naokoli leže trupla, 'ne prizanašajo ne ženam, ne dekletom, ne otrokom, na starčkom 1 in ne bolnikom.
Turki kličejo kristjahomj da naj si le obSrže Macedonijo, 'a ostal ne bo kamen na kamnu, ded-še/'na naj bodo ožgane razvaline, širna polja, pokrita s trupli. Zmagovalec ne bo imel veselja, ko bo — nastopal dedšČino.
Zasedenje Drača.
Iz Belgrado se poroča c?ne 4. t. m.|:
Sirbski voji so že pet dni v Drlču. Večinoma so to vojaki šumadijske divizije, 'Na svoji poti preko gorovja so se borili Srbi z velikanskimi težkočaj-mi. V Tjirani so zaplenili mnogo raznovrstnega materijala. Pred Dračem je sprejelo Srbe posebno odposlanstvo prebivalcev, ki je ponudilo predajo mesta i,n zaprosilo za varstvo.
Prve srbske čete so dospele v Drač ob 3. uri popoldne ter so bile .oduševljeno pozdravljene. Drugi dan so ostale srbske čete zasedle Drač. Navdušeno srbsko vojaštvo, od katerih je večina prvič videlo morje, je pozdravilo Jadransko morje z glasnimi „ura“-klici. En eskadron srbske kavalerije je v
divjem diru i in z vihrajočimi zastavami in golimi sabljami zajezdil v morje. Višak vojak je bil ponosen, da je bil med onimi, Ki so prvi dosegli zadnje meje srbskega prodirala.
Smrt generala Thoseva.
„Az Est“ v Budimpešti priobčuje poročilo nekega bolgarskega artilergsta, ki je bil naidzoč pri samoumoru generala Thoseva:
General Thosev je bil poveljnik pred Lozen-gradorn stoječih dveh pešpolkov iz Zofij©. Vodil je oba .polka tako drzno v boj, 'da sta bila oba polka skoraj popolnoma uničena. Ostalo je samo nekaj Čez sto mož od obeh polkov.
Ko je slišal bolgarski car Ferdinand to strahovito vest, je zbral v glavnem taborišču ^se generale. Kakor divji je skočil car Ferdinand h generalu Thosevu ter mu zaklical :d „Nesrečnik, ti si u-moril cvet bolgalrskega nahoda!“ Strgal mu je epa-vlete in jih vrgel generalu pred noge.
Od sramu in duševnih bolečin i je bil general Thosev skoro blazen. Raztrgal si je uniformo in kakor divji zbežal iz sobe. Pred poslopjem sta stala oba skoro uničena regimenta z zastavo. General Thosev je pril;el za zastavo, bliskovo potegnil revolver in se trikrat ustrelil v glavo. Bil je na mestu — mrtev.
Car mu je očividno ganjen od junaštva in v-danosti svojega generala odpustil ter je dal pokopati njegovo truplo z vsemi vojaškimi' častmi. Na nje-govemjgrobu je sedaj samo navaden križ, car mu pa hoče postaviti granitni spomenik.
Češke žene za mir.
Praga, dne 4. decembra: Tu se je vršilo zborovanje češkega ženstva, na katerem se je Sklenilo prirejati manifestacije za mir. Zbor čeških žen je poslal kabinetni pisarni na Dunaj brzojavko, v kateri prosi našega cesarja. Ma ohrani mir svojim narodom.
Slovenska zdravnika na Bolgarskem.
.„Slovenski Narod“ priobčuje iz privatnega pisma zdravnikov gospodov dr* Hočevarja in di’. Rusa, ki sta v Bolgariji, sledeče:
Pošiljam Vam in znancem iskrene pozdrave iz Vratce, malega mesteca, kamor njaju je poslal bolgarski „Crveni krst“ v pomoč ranjencev. Dodelil je mama vsakemu eno bolnišnico po 300 posted, potem po enega medieinca, po šest milosrčnih sester in Še drugega sanitetnega osobja. Posla imava mnogo, im domačini in ranjenci nama dejansko izkazujejo svojo hvaležnost. Morala sva si Še 1© urediti svoje operacijske prostore* večje stvari pa delajva skupaj. A ponajveč imava opravila z ranjenci, kojim je krog-Ija prebila roko ali nogo. 'So tudi taki, ki so dobili naenkrat po 3 ali 4 kroglje. Ventar so turški kru-šimi tenki in ostri, tako da ne zapuščajo težfkjih ran. V nekaj tednih že odhajajo ranjenci nazaj na bojno polje. Najini bolnišnici sta za silo urejeni iz vojašnic in težko je bilo ju spraviti v dober stan, ker sta, v mobilizacijskem času služili za prenočevanje neštetim trumam. Tudi za naju so bili prvi dnevi «dokaj žalostni. Sedaj nama pošiljajo gospe iz mesteca vsaj užiten kruh.
Oddaljena sva od. mesteca ' skoraj dva kilometra in je b4munikacija, vsled vstrajnega deževjja zelo težavna. Včeraj se je podrl neki mostič, vojak' in vozovi in tudi midva sva prisiljena bresti po pol metra globokem blatu. Kdor je že bil «v Srbiji in v Bolgariji, naju bo razumel. V mestecu samem so odprli še le zadnje dni nekaj gostilen. V njih pa se dobi le slabo vino in črna kava. 'Prehran ite v je za razvajen želodec zel©, zelo težavna in pomanjkanje slehernega komlorta naju najbolj spomfinja, na, kruto vojsko.
Včeraj so odšli zopet rekruti na vzhod, mlada, 18 let stara generacija,, ki naj1 podkrepi okupacijsko armado. Žilavi mladi fantje so peli in se smejali. In zdi se nam, da zelo verujejo v „kismet“ in usodi že prepuščajo nafialjno skrb za-se. Opazovanje Bolgarov je zelo zanimivo in Vam o tem Še kmalu Več s-poročimo.
Od vojske itak ne zvemo ničesar ! in je Vsaka vest, ki dospe do n,a|s, zelo zakajsnela. ! Cujeva le, da se zelo širijo infekcijske bolezni in 1 da bode librava po možnosti ustavila transport < ranjence* v domovino, dokler obstoji nevarnost razširjanja. Ždi se, da to že Čutiva v najinih bolnišnicah, ali pa je temu kriv razbit mostič.
Zdravniki prihajajo skoro vsak dajn, Belgijci, Rusi, Rum,unci. V kratkem času bo Bolgairska izvrstno preskrbljena z zdravniki. Nama se marsikate-rikrat poželi dom© v, vendar hočeva Vstrajati Še tako dolgo, dokler ne dobiva, dobrih’ naslednikov.
Bodoča meja. .
L o n d o n, dne 5. decembra: Iz Zofije se poroča, da bodeta tvorile mejo med Turčijo in Bolgarijo reki Marica in Ergene. Corlu bo bolgarska mejna ,postaja.
Slovenec padel pred Skadrom.
V bojih pred Skadrom je bil ranjen slovenski akademik Lipar, ki je, kakor smo poročali, v Črnogorski' armadi kot prostovoljec. Sedaj je v bolnici v Podgorici. Lipar bo okreval.
Solunski plen.
Atene, dne 2. decembra: Oficijozno se sporoča, da znaša število v Solunju ujetih turških vojakov 25.000, poleg njih pa Še 1000 četnikov. Zaplenjenih' je bilo 70 topov, 30 mitraljez, 1200 konji in 75.000' pušk.
Srbski vojak«
Anglež Norregaaird ? piše o srbskem vojaštvu
sledeče :	, ,
„A e è let sem bil častnik in ,videi sem čete osmih različnih narodnosti v vojni, zato si prilaščam pravico, da izrečem sodbo o armadi!, ki sem ji pri-deljen. Srbska artilerija je nad vse izvrstna,! Srbski topovi so ('zvojevaJi prvo odločilno bitko pri Ku-manovu in tudi v naslednjih bitkah ni le srbska artilerija izdatno podpirala pehoto, temveč je vedno in vedno pregnala sovražnika iz njegovih postojank in ga pognala v beg. Moštvo zna, postopati s topovi in doseže z njimi, kolikor se sploh mdre doseči. Zlasti se odlikujejo srbske čete v neposrednem streljanju, to je zmožnost, ki jo je mogoče doseči' le z izkustvom in trajnimi, resnimi vaj apni. 'Ravno v tem; so silno nadkriljevali Türke,.
Glavna moč armade je seveda v pehoti. Prt' pehoti razpolagajo Srbi s pogoji;, kgjkor skoraj nobena druga srednjeevropska država, V celoti je ta srbska armada kmečka armada, z vsemi prednostmi in neugodnostmi, ki so lastne vsaki taki armadi. A v tej vojni so brezdvomno 1 prevladovale prednosti. Moštvo je krepke in jedrovite rasti, vztrajno in odporno ter ne podleže najhujšleinu pomanjkainju. Že od doma so izborni strelci in v vojački službi sepa seveda še bolj izurijo. Pri paradi bi seveda srbski regiment ne kazal najlepše slike, a, v vojni so zato na svojem mestu in presenečajo zlasti z vztrajnimi marši, 'Ne da bi ravno na en dan dosegli izreden rekord, ali celotni vspeh je, ki zasluži z vojaškega stališča naj višje priznanje, (Oid dnevan ko so prve čete prekoračile mejo in dospele pred Solun in BV tolj, so prehodile čete v treh tednih vsak dan po 22 kilometrov, vštevši dneve počitka in bitk. 'Na take vspehe bi bila lahko ponosna vsaka armada, A še večje vrednosti so pa zaradi tega, ker ni bilo skoraj nikjer mogoče pošiljati živila in municijo po železnicah. Cesjte so bile skrajno slabe, vreme kar se da neugodno: dež, sneg, led.
N(jkaj izrednega je bič pohod Čet pod poveljstvom generala Jankoviča, ki je šel s tretjim armadnim zborom Čez divje, zasneženo karadaško pogorje, katero si doslej niso upale prehoditi še nobene Čete. To je bil pohod, ki ima v zgodovini vojn malo primerov. Srbi so ga lahko izvršili, ker so čete, le kar se tiče prehranjevanja in oskrbe, zadovoljne z malimi, kakor ne kmalu kaka evropska armada. Ho-dijjo in se bojujejo dneve in tedne, he da bi jedle kaj drugega kakor kruh, zaradi tega lahko Mtreje prodirajo, ker so neodvisni od ptrovijajntnih kolon. Srbi so pogumni, kakor ne bi sploh ničesar vedeli o smrti. Srbski naskoki so bili tako junaški, da se prav lahko primerjajo z najdrznejšimi'; naskoki Japoncev ob času rusko-jjalponske vojne.“
Hosovo polje.
Kosovo polje je kotlina, ki meri ,6500 kvadratnih kilometrov. Na jugu tvori mejo Sara planina, na zahodu in severu severo-aijbapske Alpe, z vrhovi Rogozna in Kopavnik, na vjzhodu ,pa Crnagora, Posamezne točke teh gora. so 2000—3000 metrov visoke. Djarčka plajnina deli vso kotlino ,v dva dela, katerih eden je pravo Kosovo polje, drugi je pa Meto ja,
Kosovo polje ni ralvnlina, ampak valovit svet. V dolžini meri 30 kilometrov, fv ž)/Lripfi pa 16 do 18 kilometrov. Njegova nadmorska višina znaša 600 m. Meto j n. pa je 40 kilometrov dolga in 20 'kilometrov široka.
Kosovo polje namaka Sitnica, ki se izliva v Ibar, ta pa v Moravo in z njo y Crnomorje. Vode iz Metoje: Pečanska Bistrica, Dečanska Bistrica se stekate v Dri®, ki se izliva v Jadransko morje,
Pod turško vlado je tvorilo Kosovo polje poseben vilajet (namestništvo), k(i je obsegal šest sa,nd-žakatov (okrajev), namreč: tprištinski, skopefjski, prizrenski, pečanski, sjeniški in plevel j,ski.
Najvažnejši kraj na Kosovem polju) (je mesto Priština (18.000 prebivalcev). V Prištini so nekdaj stolovali srbski kralji. Blizu Prištine stoji znani samostan Gračanica. Nad Mitro vi co se nahajajo razvaline slavnega gradu Zvečana, ki je služil srbskim kraljem za stolico.
Metoja ima tri ivečja mesta: Peč, Djakovico in Prizren.
Peč (15.000 prebivalcev) sibvi po svqü volneni in usnjarski obrti. Nedaleč od Peči so razvaline samostana Studenioa. !Sla|vni samost a,n Dečani, ki sta ga''pozidala srbska kralja Stelam in Dušan,, pa stoji 15 kilomOfrov proč od Peči.
Djako\fca ,(25.000 prebivalcev) izvaža sadje, žito, usnje in orožje,
Prizren (40.000 prebivalcev) je videl nekdaj že lepe 'dneve, ko so imeli v njem srbski kralji svojo prestolnico. V Prizrenu izdeljujejo zelo Fino usnje, in iz različnih kovin nakrasnine za ročaje nožev, mečev itd.
Prebivalstvo Kosovega polja in Metoje je jako mešamo. Na KosOvem polju, v Prištini in Metoji prebivajo Srbi. Moralično in politično prvenstvo imajo Albanci, ki so se pomohamedantlii: Albanci silno sovražijo krščansko vero in slovanski jezik. Posestniki in obrtniki so večinoma Turki (Osmantije). A srbski poturice so divji ljudje. Pravoslavni Srbi so siromaki. Pravoslavni Bolgari se odlikujejo po pridnosti in slove ,kot vrtnarji. Katoliki so trgovci in pa delavci. Cincari (KucovaJahi, romanskega pokoljenja,) so se posrbili, bavijo se s trgovino in obrtjo; in
znani so kot izvrstni zidarji po višem Balkanu. Leta 1864 so tukaj naselili Čerkeze,4 da bi izpodrinili srbski živelj, Čerkezi žive v veliki revščini. Po mestih se nahaja tudi nekaj španijolskih Židov.
Kosovo polje je bilo že ob času Rimljanov obljudeno. Med leti 610-640 so se tukaj n^seliirSdbi. Tedaj je Kosovo polje spadalo k srbski pokrajini Raši. Nekaj časa je bilo pozneje Kosovo polje v rokah Bolgarov in nato Bizantincev. Koncem XI. stoletja so se polastili Kosovega polja! Srbi. Stefan Nemanja je dobil del Kosop/ega polja. Stelam Uroš je razširil svojo oblast že tudi deloma po Macedo-niji in Albaniji. Stefan Dušam (1331—13515), najslavnejši srbski vladan, se je polastil vse Macedoni je, Tesalije in Albanije ; za svojo prestolnico je izvolil Prizren in Skoplje.	-____________
Politični pregled.
Državni zbor.
Pretečeno sredo in četrtek ni imela zbornica, « plenarnih sej, pač pa, so zborovali razni odsek),: ju-stični, finančni, brajmbni in še drugi.
V	justičnem je bila v razpmavi' zakonska predloga o vojnih dolžnostih. Položaj je bil, kakor izvajamo na drugem mestu,-cfe včeraj zvečer zelo resen in napet. V justičnem odsekju tudi ni šlo vse tako gladko, kakor je zahtevala vi ajda, V sredo je govoril tam meli drugimi tudi dr. Laganja. Včeraj je pa govoril med drugimi tudi dr. Žitnik. Ob koncu seje je bila včeraj sprejeta vladna rekruta® predloga.
V	finančnem odseku je predložil poslanec dr. Steinwender v sporazumu z .vlado mali finančni načrt, po katerem bi se n a,j zvišala žgamjafrina na 1 K 60 vin., pričenši s 1. svečanom 1913. Nadalje maj bi se zvišala osebna dohodnina od dohodkov nad 10.000 Kron. Tudi tantieme, ki presegajo 5.000 K, bi se naj obdačTle. Tudi samce se hoče obdačiti. S temi višjimi dohodki naj bi se pokrili izdatki, ki so v zvezi s službeno pragmatiko in bi se n Ni nekoliko pomagalo deželam. Večina odseka je sklenila, da prične odsek razpravo o teh predlogah.
Danes ima zbornica zopet plenarno sejo. .
Po plenarni seji pa bodo imeli razni odseki zopet seje.
Raznoterosti.
Katoliško tiskovno društvo v Mariboru bo te dni razposlalo svojim člajnom 'društveni koledar za leto 1913. Ako bi se bilo koga pomotoma prezrlo, naj blagovoli koledar reklajmirati.
Iz šolske službe. Suplentinjja pri Veliki Nedelji Alojzija Lebar je imenovfana za stUno učiteljico istotam. Stalna učiteljica na Spodnji Poljskavi Marija Goričan je imenovana za učitelfco v Pristovi. — Provizorična učiteljica pri Sv. Florijanu Fr. Grilc je postala definitivna istotam. — Nadučitelj pri Sv. Stefanu (šmarski okraj) Pavel Flere je imenovan za nadučitelja v Letušu. — Provizorična učiteljica v Mozirju Helena Goričar ! je i meno vrana za stalno učiteljico istotam. — Provizorična učiteljica v Zagorjah Amalija Gnus je imenovana »a stalno u-čiteljico istotam. - Stalni učitelj in šolski vodja v Kapelah Jožef Huber jè imenovan za nadučitelja i-stotarn. — Nameščena je pomožna učiteljica ročnih del v Ribnici Mari ja Iglar za učiteljico ročnih de?, istotam. — Prestavljena je stalna učiteljica v Smart-nu pri Slovenjgradeu Marijana Vrečko. — Na štiri-ra,zređni mešani šoli v Krčevini pri Mariboru je razpisano mesto učiteljice: prošnje do dne 31. decembra,
Iz justične službe. Prestavljen je okrajni sodnik Franc Wazaez iz Kirchbacha v Radgono, Ssod-nik dr.. Franc Pichler je prestavljen iz Metlike v Maribor, Sodnik J. Kralj je dobil mesto sodnika, v Metliki, sodnik Milan Geršak v Ljubljani je imenovan za okrajjnega sodpika v V elidili Laščah in okr. sodnik Robert Arzt-Ruiz jje imenovan za okrajnega sodnika v Radgoni.
Nadškof predsednik republike. Kongres ljudo-vlade (republike) Hajti (Santo Domingo) je, kakor se gljase poročila, izvolil namesto odstopi/vjšega, predsednika Ela/ho Viktoria nadškofa Nonela za njegovega naslednika. Da se novemu predsednik® olajša mirovna misija, ki bi jo naj izpolnil na tem otoku, ki je torišče vednih političnih pemirov, so že ustavili (vse obstoječe sovražnosti. Tudi je že izpuščenih mnogo političnih jetnikov. Nadškof Nonel je bil rojen leta 1862 na omenjenem otoku in je od Ma 1906 nadšikpf na Santo Domingo.
Zadružna zveza v Mariboru f priredi okrožne zadružne shode in sicer v četrtek, dne 12. t. m., v Celju, v nedeljo, dnè 15. t. m., v Gornji Radgoni, v četrtek, dne 19. t. m., v Mariboru in zadnji okrožni zadružni’ shod v tem leta v St. Lovrencu na, Drav. polju. 'Vršila se bodo tudi gospodarska predavanja v Središču, Žalcu itd.
Socialnim demokratom za klobuk. Žalostno slovo sodruga Etbina Kristana iz Amerike., Kakor že znano, je bil napravil socialdemokratični voditelj E. Kristan potovanje po Združenih Sržavah. Z aključno zborovanje tega „tourneja“ v New*-Yorku je bilo zelo klaverno ..Arpierikanski Slovenec“ .od, dne 22. novembra prinaša sledeči dopis o tem poslovilnem predavanju: 1 „Dne 17. novembra je imel Kristan tukaj v New-Yorkn zadnjo pridigo, ker se te dni poda nazaj, odkoder je prišel na delavske stroške, — na
Kranjsko, rt Lepe spomine nese v stari kraj; kako prijetna je bila že vožnja do Amerike, kako lepo priliko je imel dvoriti jjffc ladiji nežnemu spolu in je vsled tega veselja moral občutiti ' še sladkosti slovitega Ellis IsOanda. Pa na -take pege nezgod se pač lahko pozabi v zavesti, da je sedaj Amedka rešena in gorje kapitalistom čez štiri leta, takrat zasedejo po Kristanovem zasiuženju že socijalisti' vlado. Saj je na shodu tukaj se „zazeksal“, da ne neha prej, kakor da vidi uresničenje svojih naukov. Socialisti! Rešitev je blizu ! Človeško življenje je kratko in Ev Kristan ne bode večno žfipel, predno pa zatisne oči, bodete imeli raj n,a zemlji. Srečne se lahko štejemo rol, ki živimo v časih Kristanal, kateri bode storil preobrat sveta, ' Solnce in luna bosta pshajala na zahodu in tam kjer je sedaj jug, bode potem s dr er. Socialisti se bodo vozili v zlatih kočijah, v katere bodo namesto konj vpreženi kapitalisti. Denarja bode kakor toče, jedli bodemo kapane in pili šampaii-ea. ,Tega si je Kristan želel tudi v nedeljo v svojem! govoru. Vse to si lahko Kristan že preje privošči, saj je prejel lepe denarce od še nerešenih duš, ki slepo verujejo v odrešenika Kristana. Udeležba pri predavanju je bila zelo mala, Vseh udeležencev se je naštelo od začetka 34, proti koncu poldrugo uro trajajočega govora jih je bilo nekaj nad — 40. Od teh pa. je bilo 12 Sloveneeev* naših mož, razun jednega, nekega Primožiča, kateri je edini izmed Slovencev govorniku ploskal, drugi so bili Srbi in Hrvatje Govora skoraj ni vredno tukaj ponavljati, saj je povsod vedno jeden in isti, od Adama do kapitalistov in njih slug, med katerimi se seveda tudi nahaja njegov avstrijski vladar Franc Jožef, Te je treba premagati' ter iz prsij izruvati vse, kar se pravi vera in ljubezen, te ni potreba V socijalni državi, in ker tam ostane mesto prazno, bode na to mesto priš’o nekaj drugega, kar pa Krista® sam ni vedel povedati kaj, najbrže svinjina s kislim zeljem. Po končanem Kristanovem govoru se oglasi k besedi reverend Murn in ko ga je ta začel nekoliko tr-je prijemati, mu je predsednik vzel besedo. Nato je še kričal nekaj časa Kristan, poten* neki Srb in kakor se spodobi, najzadnje tudi predsednik shoda v hrvaškem jeziku milo obžaloval, da, je tako mala u-deležba in poprosil, če hoče dati kedo kaj vbogaime Kristanu, na to je bil shod zaključen. Ko je potem eden izmed naših vprašal preksednika;, r zakaj nam niso pustili govori ti, je odgovoril, da ni bilo več Časa. Verjamem, bali ste se luči, ker v temi laglje o-dirate delavca trpina,.“ <— Kristan® se je pri razr širjevanju rudečega, evangelija zelo slabo godilo.
Avstrija — ne boj se! Vstal je junak, ki le bo bralnil vjseh nesreč in neprilik. To je ptujski Linhart. V nedeljo je pod pokroviteHjstvqm očeta Orni-ga zbral nekajj ptujskih Špisarjev ter inekajj- zapeljanih kmečkih ljudi ter jim je govoril„p^jtrijotizmu“ štajerčijaincev, o ,„proti-avstri|jskem“' duhu slovenskih strank in o mnogih drugih sličnih neslanostih. Ne splača se Linhartovih otrobevezarij registrirati, in tudi nič ne protestiramo, ker se je bahal, da govori v imenu slovenskega ljudstva. Cela nemškutar-ska stranka z Linhartom vred je tako otročje smešna. da bi bilo res škoda, izgubljati rafdi njenih ma-lopomembnih zborovanj besede. Ne moremo si pa kaj, da ne bi čestitali merodajnim našim nemškim krogom, ker vstajajo Avstriji taki rešitelji, kakor je Linhart, ki j;e iz revolucijjonairnega socialdemokrata v zelo čudnih (hm!) potih prijadral med ptujskejšta-jerčijanee. Bolj kakor v kakem drugem slučaju velja v tem za našo državo prošnja: O Bog, varuj me takih prijateljev, sovražnikov se bom že sama!
V „Slogi“ zadnjega tedna napada Šegula radi cesarjevega nagovora pri delegacljskem cerei® g. dr. Korošca. Nočemo stvarno odgovarjati, ker bo to storil dr. Korošec sam, ako se mu bo zdelo potrebno. Toda čudno je za nas nectuhovinike na vsak način, da sme duhovnik napadati javno duhovnika.
Glavni dobitek „Slovenske Straže“ bi bil rad imeL; „Slovenec“ od dne 4. t. m. piše : Danes opoldne se je 'zglasil v pisarni „Slovenske Straže“ neki Gregor Leban, doma iz goriške okolice in izročil — srečko „Slovenske Straže“ št. 67.982 s' prošnjo, naj se mu izplača glatvni dobitek v vrednosti 5000 kron. ki ga je zadela navedena števjilka, 1 če le mogoče v denarju. Uradnik, ki oddaja dobitke, je naj prvi hip o-pa-zil, da je številkai na srečki popravljena. Rekel je „srečnemu“ možu, naj nekoliko počaka, da bo šel vprašat, če mu sme izplačati’ dobitek v denarju. In uradnik je. nato odšel iz pisarne, zaklenil vrata za seboj in poslal po stražnika.! ' Med tem pa si je še i„srečni“ Leban v pisarni prižgal cigareto in prav zadovoljno pušil v ®atM, da bo dobil kar celih1 S50OO kron. Zato se je zelo začudil,, ko se je Vrnil uradnik in mu rekel, da mu on na to srečko ne more izplačati denarja, ker se je za gl Jvni dobitek že oglasila lastnica prave srečke, ! 'izplačal pa mu bo ta dobiček gospod, ki tijkoj pride. V tem hipu je vstopil stražnik in odpeljal Lebama vživai „glavni dobitek“ v zapor.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akisdemično tehniško društvo „i'Zarja“ v Gradcu ima danes, dne 6. t. m., ob 8, uri zvečer, v društvenih prostorih sjvoj redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Cita®je zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odborovo. 4. Iz-prememb'i odbora. 5. Sprejem! novih članov, 6. Slučajnosti-	; ! Ili i ]. I i; :j . ,
Podpornemu društvu za slovenske visofkošolce na Dunaju so v času od dne 13. do dne 30. novem-
bra 19*12 darovali:	100 K: Josip Ivančič, profesor
t Gorici; 30 K: Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster Ljubljani; 25 Kr dr. Josip Stare, ,c. kr. lin. prok. v, pokoju v Ljubljani; po 20 K: ,dr. Vladimir piem: Globočnik, sekcijsk' načelnik na Dunaju, . eksc, dr. Frančišek Sedej, knez in nadäkoi y Gorici, 'Anton SusiČ, c. in kr. polkovnik y, Celju; 15 K; dr, Fran Jurtela, odvetnik v Ptuja; ! po 10 K: Josip Stritar m P, Gaspariji, oba c. kr. profesorja na Dunaju, 1. Hutter, katehet na ,realki v Celov|cu, IIosip Mejač, nadr evident južne železnice na Dunaju, eksc. dr, Mihael Napotnik, knez in škoi lavantinski, dr. B. Bretl, zobozdravnik v Ljubljani, dr, Valentin Štempihar, odvetnik v Kranju, Anton Mladic, okrajni sodnik v Šmarju pri Jelšah, Edmund Kavčič, trgovec, dr. Anton Svigefj, ' 'odvetnik, oba v LjuMjjani, Fran Žužek, c. kr. nadinženir v Gradcu, dr, Josip Spešič, zdrajvnik v Središču, I;van Markoč v Trstu ia Josip Zupan, dekan, DoOina p. T.|; ■ po 8 K: cčr. Karl Paeuer in Franc Kolenc, oba c. kn. dvorna svetnika v Grajdcu; po 6 K: Rajko Perušek, c. kr. profesor v Ljubljani, dr. R, Pipuš, odvetnik v Mariboru; ipo 5 K:	Fr. Cerar, tovarnar v Domžalah,
dr. Juro Hrajšovec, odvetnik v Celju, Fran Peterlin,
e.	kr. sodri' rivetnik v Kranjski gori, Josip Berlisjg, trgovec v Rogatcu, Norbert Zianier, veletržec v St. Pavlu pri Preboldu, Vladko Ternovee v Trstu, Josip Smodej, notar v Velikih Laščah, Franjo Oset na Vranskem, dr. Andrej Kuhar, c. kr. notar v Trebnjem; '4 K: Teodor Hribar;, trgovec v Gorici ; po 3 K: dr. fJo^p Tominšek, gimnazijski ravnatelj v Mariboru, Valentin Kopitar, uprajvitelj .„(Slovenskega Naroda,“ v Ljubljani; po 2 K:, Anton Kolar, župnik v Št. ,Ilju pri Velenju, Matej Rajžun, župnik, St, Jakob v Rožu, dr. Stefan Rajh, odvetnik v Ribnici, dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske Šole v Krškem, Alojzij Bizjak, not arij atski kandidat, Kranj. Vsega skupaj 509 .K. — Društveni odbor potrjuje z iskreno zahvalo prejem tega zneska in spominja rodoljubno slovensko občinstvo, da trpe naši dunajski 'dijaki razun vsled beide in draginje, v novejšem času tudi vsled svoje narodnosti. 'Darove sprejema prvi blagajnik: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., Bräunerstrasse 10.
Obramba države in padanje števila porodov na Francoskem. 'Med tem, ko se opaža neomalltuziani-zem, nauk o umetni omejitvi plodov itost.i, že v vseh kulturnih državah, ne samo med mestnim, ampak že tudi med kmečkim prebivalstvom, je zavzelo to gibanje posebno na Francoskem že tako obliko, da dela zelo resne skrbi za obrambno moč Franclje. Povodom posvetovanj o kaderskem zakonu je opozoril predsednik komisije armadnega stanja Reinhard na posieüice množečega se „(ljudskega gamoumora“, Kakor je neomaltuzijanizem nekoč ob priliki imenoval Roosevelt. Število rojeneev moškega spola, katero je pred 40 leti še znašalo 49(4.000, jo padlo sedaj že ®,a
4.00.	000 in še vedno pada. Število vojaških novinicev je leta 1893 znašalo še 343.000, 'a sedaj pa znaša le
301.000,	število potrjenih vojašikih novincev je znašalo leta 1904 še 238.000, a znaša sedaj le 21j5i.000. Na podlagi 'pajlanja števila novorojencev se lahko izračuna, da bo leta 1927 znašalo število v voj,ake potrjenih Samo še 196.000. Z drugimi besedami, — Francija je zgubila leta 1908 18 bataljonov, ' 1. 1912 94 bataljonov, in bo zgubila leta 1921 110 bataljonov in leta 1928 celo 154 bataljonov. V očigled temu 'položaju, je opomnil Reinhard, obstoja le en al edina od-oomoč, namreč da se opusti formacija rezervnih čet, ker bi se sicer *v slučaju vojske vkljub vséj hrabrosti ne peljale čete k zmagi, ampak v mesnico,
Štajersko.
Mariborske novice.
Nagla smrt. Jurij Nerat, 54 let star, znan al-
koholiker v Mariboru, ki je vsak 'teden cel svoj zaslužek čez nedeljo zapil, je pretečeno soboto zvečer1 zopet enkrat po sjtari navadi popival, dokler ga niso njegovi prijatelji zavlekli pijanega- domu na stanovanje. Ker se pa Jurij Nerat še ’do pondeljka ni vizbudiil, oziroma nJ' k zavesti prišel, so poklicali rešilni vozi, kateri ga je odpeljal v bolnišnico, (kjer je pa še tisti đaln zvečer umrl. ne da bi se bil zavedel.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru • so darovali naslednji p. n, dobrotniki .in dobrotnice: Herzog, nadučitelj, nabral v veseli družbi povodom blagoslavljanja kapele na Erlavi, 8 ,K 20 v; 'Z'acherl, učitelj, nabral na .zlati (gostiji Vida in Marije Pavličič 6 K in na gostiji Frica in Katice Zadravec 6 K 30 vin. ;( Mohorja®! pri Sv. Križu na Murskem polju 26 K 30 v; SC mone, kaplan, ,3 K; Ana Lašič v Središču nabrala ■ med Središčani štiri vreče krompirja. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati !
Porotne obravnave. V pondeljek, dne 2. t. m.,
je bil zaradi hudodelstva, uboja lastnega otroka obsojen Štefan Žnidar iz Hošnice na šest let težke ječe. — V torek, dne 3. t. m., se je pa. zagovarjal pred poroto Franc Cuš iz Gajovc zaradi uboja. Porota- mu je prisodila pet let težke ječe. — V sredo je pa bil zaradi! hudodelstva poneverjanja obsojen Anton Rakuša ' na sedem mesecev težke ječe. . — V četrtek je stal pred poroto Martin Malaje, posestnik v Muracih, zaradi umora lastnega: očeta. Porotniki so zanikali enoglasno vprašanje umora, potrdili
pa so dodatno vprašanje glede uboja. Matajc je bil obsojen na sedem let težke ječe. — S tem je bilo to porotno zasedanje zaključeno.
Profesor dr. A. Medved,; naš slavnoznanl in priljubljeni govornik in odlični rodoljub, obhaja dar nes svoj 50, rojstni dan. Pridružujemo se gotovo želji njegovih mnogoštevilnih prijateljev, častilcev in učencev, Če mu kličemo: Se mnogo let!
Šolska kuhinja v Krčevini. 'Prepotrebna šolska kuhinja v Lajteršperg-Krčevjini, katero vodi že več let preblaga gospa, baronica Twickel-ova, se je zopet otvorila dne 2. decembra*-* Visak dan dotava tukaj nad 250 ubogih otrok toplo kosilo, Prijatelji šolske mladine se prav uljudno prosijo, da se tudi letos spomnijo tega človekoljubnega podjetju.
Silvestrov večer v Ruški koči. V torek, une 31. j. m., priredi' skupina hribolazcev Silvestrovi ver čer v Ruški koči uai Pohorju. Podrobnosti se izvejo pri g. Br.unon Rotterju v Mariboru.
„Slovenska Straža“ ima v pondeljek, 'dne 9. t. m., svoj običajni družinski večer pri gospodu Jos, Kirbišu.
Celjske novice.
Občni zbor Slovenskega katoliškega političnega društva v Celj,u, ob enem politično gborovajije, se vrši v nedeljo, dne 15. t. m., dopoldne ob pol 9. uri v salonu hotela „pri belem volu.“ Govorili; bodo poslanci dr. Korošec, Terglav in dr. Benkovič.
Piujsfce novice.
Zanimivo predavanje. Na prošnjo ptujske Narodne či(tal|niee bo predava'! ,v nedeljo, dne,.15. t. m., gospod vseučiliščni profesor dr. Matija Murko iz Gradca o balkanskih narodih. Zanimanje za to predavanje je že sedaj zelo velfjdo, to tem bolj, ker je gospod predavatelj naš rojak, zn|a® po svoji učenosti. ID a se omogoči udeležba tudi kmečkemu ljudstvu iz okolice, sé vrši to predavanje popoldne ob pol
4.	uri in sicer * v veliki dvorani Narodnega doma. Prepričani smo, da prfdejo poslušat zanimivo predavanje tudi gostje iz Maribora, Ormoža, Slov. Bistrice, Središča .itd., 'ker je železniška zveza zelo ugodna. Odbor Narodne čitalnice Vabi vse narodnjake k mnogoštevilni udeležbi.
Stajerčijanski shod. Pretečeno nedeljo je sklical Ornig shod, na katerem je govoril on sam nemški, ' potem pa znani „iSldvenec“ Linhart o svojem razmerju do Avstrije. 'Zatrjevali so na tem shodu, svojo zvestobo Avstriji, hoteč s tem udariti po Slovencih. Da se spozna patrijo|tizem teh ptujskih Nem-edv, navajamo Sledeče: ' 1, Povsod slišiš na Ptuju, posebno pri mladini, prepevalti in tuliti „pie Wacht am Rhein.“ Čivkajo jo že Otroci, ki še komaj znajo govoriti, piskajo na piščalke fanteki, ob Vsijfi priliki prepevajo prusko himno po gostilnah, ko je alkohol storil svoj učinek. Ali je „Pie Wacht,am Rhein“ avstrijska himna? Odkod ,to navdušenje za to pesem že pri mladini?! ,2. Ko so letos ptujski Nemci limali nabor, so ti vojaški novinci Zvečer priredili nekak obhod po mestu, pri katerem so pstentativno prepevali: „Die Wacht am Rhein“;! 3. Ptujjski jnestni očetje so eno glavnih ulic, Kirch|gasse, prekrstili V — Bi'smairckgasse ; ' ali so to storili iz navdušenja, 'do Avstrije?! 4. Na Ptuju deluje prusovski pastor g. Winkeìmann, kateremu so v zadnjem času priskrbeli avstrijsko državljansko pravico. Vprašamo: ali bo Prus navduševal za Avstrijo? ,Nas Slovence se hoče pred svetom začrniti, 'a nemške besede so in pa ostanejo samo besede, ker jim sledijo le — pnusov-ska dejanja!
Ptuj. Ni gršili bitij, kakor so Jjudežtejzsdajalei, zato je ni ostudnejše strapke, kakor je izdajalska štajerčijainska stranka,. In ta strapka grdih poturio blati zdaj slovensko ljudstvo kot državi in vladarski hiši sovražno, sebe pa postavlja za glavni steber države. Ce človek ne bi bfl vajen teh hinavcev, bi ga lahko kap zadela, če sliši kaj takega. Cigan tudi na druge kaže kot tate, ko je sam okradel hišo. Izdajalska, Avstriji in vladarski hiši nasprotna in sovražna je štajerčijainska stranka. Zlato se nastavlja v vseh štajerčijanskih gnezdih pruske protestantske pastorje, da se pripravlja po njih ljudi pod pretvezo vere za protestantsko prusko vlado; 'da- dajo duška svojim proti-avstrijskim čuvstvom, slavijo pruskega državnika in sovražnika Avstrije Bismarcka, imenujejo po njem ulice in trge in 'mestni fantalini nosijo ne morebiti podobe našega cesarja, ampak Bismarckove, še brke si po pruskem načinu sučejo. IzvoFli so si poslanca, čegar 'stranka je v našem državnem zboru klicala: 1 „Živijo Hohenzollernci!“ Pri raznih slovesnostih ti ljudje ne pojejo naše cesarske pesmi, ampak „Die Wacht am Rheim“; f celo šolarji boljše znajo to zadnjo, kakor pa cesarsko pesem; izobešajo namesto cesarskih vsenemške zastave (frankfurtarce). ’ In taki ljudje naj učijo naše slovensko ljudstvo, ki je cesarju najzvestejše ljudstvo, kar je tudi na najvišjih mestih znano, zvestobe do države in cesarja!? To je že vrhunec hinavščine! Ce ne gledamo mirno in grajamo izdajalstvo štajerčijanskih voditeljev, če ne pustimo zastrupljati našega ljudstva od njih, če ne bomo dovolili, da bi take vrste ljudje tlačili in izžemali slovensko ljudstvo, Če zahtevapno pravice, ki so nam po cesarju v postavah zajamčene, ha katere pa se Stajerčijanski gospodje ne ozirajo in jih žajibog vlada pri tem še podpira, je to naša dolžnost, ker to zahteva korist države in naša korist. Nasprotniki države pa so tisti, ki teptajo cesarske postave in jih ne izposlujejo. kakor to delajo pri nas nemškutarji!
Drugi kraji
Sv. Peter niže Maribora,. Franc Ribič, viničarski sin v Mestavi, se j© pretečeni pondeljek vstre-lil po neprevidnosti z revolverjem v levo roko. Ker mu je kroglja obtičala v roki, je takoj odšel v mariborsko bolnišnico, da mu tam potom operacije odstranijo krogljo.
Hoče. Uljudno vabimo vse zavedne Hočane na občni zbor ' Katoliškega bralnega in gospodarskega društva in podružnice „Slovenske Straže“, ki se bo vršil v nedeljo, dne'15. t- m., ob 3. uri popoldne v gostilni Rojko. Na dnevnem .redu bo poročilo odbor’ nikov, poučni 'govori in petje. Članice Dekliške zveze, Orli in drugi, možje in žene, pridite v obilnem številu. Pregledali bomo svoje dosedanje delo in si začrtali nova pota, po katerih bomo hodili. — Odbora*.
St. Lenart v Slovenskih .goricah. Posojilnica pri 'Sv. Lena\rtu ,v Slovenskih goricah, ' regiistrira^-na zadruga z neom. zav., uljudno naznanja, da prekine svoje uradovanje 1 radi gestajve letnih računov;, od dne 15. decembra 1912 do dne 3. prosinca 1913.
J are ulna. Andraž Plaveč, viničar v JarenM, je pred par dnevi rezal rez za .živino. Ko je delo dokončal, je stopil iz podstrešja na Skedenj, pridem pa je nesrečno padel in si je strl desno nogo.
Spodnje Grušovlje v Savinjski dolini je darovalo za „Rudeči Križ“ 15.70 K.
St. Jurij ob Tabor®. Marijina družba priredi v nedeljo, dne 8. t. m., ' po večernictdi v cerkveni hiši evharistično slavnost. Vstop prost.
St. Jurij ob Taboru. |Za „(Slovensko Stražo“ so nabrali in darovali: Franc Kudar iz Cemšenika 4 K, Pavla Vrankar iz Ojstriške vasi 7 K, Anton Debelak iz Braslovč' na sedmini po umrli Mariji Miarkošek 7 K 14 v, na gostiji Cestnik-Lukman 10 K 50 vin.
Teharje. V nedeljo, dne 7. t. m., bo ,v jutro
skupno sveto obhajilo Marijine družbe in telovadnega odseka. Popoldne ob priliki sprejema novih udov v Marijino družbo j bo v kjaplaniji prizor „Najlepši kinč“, deklamacije, govor in rafzdelitev d'plom. Vabljeni udje Marijine družbe in njih stariši.
Dol pri Hrajstniku. V nedeljo, Öne ,1®. t. m., po prvem cerkvenem opravilu bo v našem Izobraževalnem društvu predavai gospod Fnan Žebot iz Mar ribora. Agitirajte za obilno Udeležbo
Sv. Pavel pri Preboldu. V pedeljo, dne 8. t. m., popoldne po večernicah, se vrši občni zbor naše Dekliške zveze. 'Govorit pride tudi predsednik Zveze slovenskih mtatdeničev, Vek. ž/ajc. Pridite v i bilnem številu.
Gornjegrajski okraj. Vabimo na zborovanje
kmetijske podružnice za Zadrečkjo dolino., ki se vtši v nedeljo, dne *7, t. m., ob 9. uri dopolfdne v Šmartnem v gostilni gospoda M. Remicha, po (domače Roj-ten in ob 3. uri .popoldne v Kotarjih iv gostiltni gospoda Josipa Pr.gznika, po domače Govek. Na obeh zborovanjih ,govori gospod Peršuh, ! živinozdravtriik iz Braslovč o spolnih boleznih živine, 'njih zdravljenju ter o občnih določbah o kužnem zakonu. — Kmetje, pridite v prav obilnem številu na oba zborovanja.
Sv. Jurij ob Ščavnici;. Kmetijska podružnica Siv. .Jurij ob Ščavnici priredi dne 19., 2Ö. in 21. t. m» tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. Oglasiti se je najpozneje do dne 15. t. m. pri podružnici ter Vpo-slati 2 K za zvezke, Udeleženci gobe proste opoldanske obede. Mladina ih gospodarji, udeležite se, ker zadeva je za kmečki stan velevližna ter se ma-lokedaj nudi ,taka priložnost.
Vučjavas. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo, dne 15. t. ,m., popoldne ob 2. uri, v Šoli važno zborovanje. Gospod! c. kr. okrajni: živi-nozdravnik Franc Pirnat iz Sljovenjgradca govori o prvi pomoči pri boleznih naših 'domačih živali. Kmetovalci, pridite.
Cezanjevci. Narodna šofja v Cezanjeveih priredi na Stefafaofvo, dne 26. t. m., ob 6. uri zvečer v gostilniških prostorih gospe Marije M.a/rkovič svojo tombolo. Cenjena 'društva se * prosijo, 'da blagovolijo to prireditev upoštevati. — Učiteljstvo.
Mala Nedelja. V tekočem čelu so se pri nas kar ivjrstoma dogajale nesr.eče*. Požari so Mii že na dnevnem redu. Misel, da bi 'se ustanovila požarna Ibramba, je kaj izvrstna. Le naprej! — Srčne kapi se je 'dogodilo tudi več slučajev. — Pred nedavnim časom je nekj pr m® tirani Prekmurec z imenom Ma-tajič zavratno umoril, svojega očeta, jz a kyr se bo zagovarjal pred porotnim sodiščem. — Dne 16. novembra je ubila podirajoča se bukev Martina Rakuša. — Dne 28. novembra*, na večer okoli 9*. ure, se je vračal Filip Bohanec, posestnik mlina v Kuršen-cih, iz gostilne in trgovine prqltì domu. Ker je bil pa seveda nekoliko pogledal v kozarec in je slučajno bila še tema kakor v rogu, je na stopnicah pod cerkvijo tako nesrečno padel, da je na licu mesta mrtev obležal. Pokojnik je bil 44 let star, močne narave, gibčnega^govorjenja in katoliškega mišljenja. Dvakrat je bil^ že v Ameriki. Bil je tudi občinski odbornik in vobče priljubljen mož. iZjapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj ,v miru počiva! Varujmo se 'alkohola! Dobro bi bilo, da bi se že nekaj ukrenilo proti temu zatiralcu in morilcu ' vseh nat-rodov.
Šoštanj. 'Odbor Šaleške čitalnice v 'Soštainju, ki je bil izvoljen pri XXXI, rednem občnem zboruj se je konstituiral sledeče: 1 predsednik gospod Ivan Koropec, učitelj;/ podpredsednik gospod 'dr. Franc
Mayer, odvetnik; tajnik gospod Martin Vrečko, učitelj ; blagajnik gospod Franc Vrečko, trgovec ; gospodar gospod Ivan Senica, trgovec; odborniki gospodje: Alojzij Trobej, nadučitelj, Mat$a žtelar, lesni veletrgovec, Miloš Tajnik, učitelj ; gledališki odsek: gospodje: učitelj Trobej, učitelj Lukman in u-čitelj Tajnik.
Kozje. Kozjani! Avstrija je zaradi vas v nevarnosti. K alko to? Ker se je med vami zbirala podpora z a slovanske ranjence na Balkanu. Res grozno« Tako namreč sanjari in pisari v „Grazer Tag-blattu“ neko dobro znano, fa jneznaKjno revče iz vrste vaših (,lvelenemških prijateljev.“ Tildi nad Sent-petrani se pohujšuje. Nam sicer nič ni mar, kdo da je dopisnik, tudi se ne zmenimo, če se znani kozjanski Sartory, kedaj vozi po Št. Petru, kakor nam pove nekdo v „Slov. Narodu“, ki nekoliko odgovarja na dotično nesmiselno besed!',četa j e v (graškem listu, le to je škoda, da je povedal še premalo. Ne samo slovenski denar diši kozjanskim |„taemšikim paftrijo-tom“, o, tudi še marsikaj drugega, posebno tako-le kaj „za pojest’“! O joj! Zjdaj bó pa vse to šlo rar kom žvjžgat ; Pričakujemo namreč, da bo dotični nemški „patrijot“ v prihodnji številki graškega lista poučil sebe in svoje „nemške“ tovariše v Kozjem, 'da se od sedaj naprej ne strinja več z njegovim .„pa-trijotičnim navdušenjem“,' vsiljevati se med „veleizdajalsko“ slovensko družbo v Kozjem, Če se daj, zastonj piti, zastonj dobivati v slovenskih kuhinjah fižol, še rajši kako klobaso, najjrajše pa seveda kakšen „šfikelc“ povojene svinjine itd. No, Če bi taki ljudje našo državo branili, /bi je Že darino ne bilo več!
Koroško.
Rožek. Tu se je vršil dne 29. novembra k 1. pogreb Fil. Arnejcai, po domače starega Blažeta, ki je svoj čas 13 let služil poji grofom Radeckijem v laški vojni. Doživel je zdrav} Čil do zadnjijh 14 dni, ko mu je opešal želodec, izredno visoko starost 91 let in 7 mesecev. Udeležil se je za svojega .vojaškega življenja 20 Bik kot topničarski korporal v domačem, sedanjem 9. topničarskem polku. Kaj rad je pripovedovali o svojih doživljajih, zlasti o Radec-kem in Italiji in o svojih velikih pohodih, ki so ga vedno peš, 'privedli do Odjeka, Dunajja, Inomosta, Pulja, Benetk in do Milana. Živel je zadnja let 4 kot prevžitfcar pri svojem sinu, čvrstem našem somišljeniku gospodu Gregorju Artnejcu, mizarju v Rožeku. Pogreb je bil veličasten, tkajkorštaega Rožek še ni vfdel, udeležba ogromna. Veteransko društvo je rjaju nifcu poleg mnogobrojnih sorodnikov in znancev kot veleuglednemu očetu uglednega sina škazalo zadnjo čast z zastavo. Ko se je krsta spustila v grob, je trikrat zagrmel grom iz topiča ita se je trikrat klonila zastava. Domači župnik je pokojniku govoril še prav ginljivo slovo.
Primorsko.
V Gradiški so položili temeljni kamen za novo učitelpšče z italijanskim učnim |ezitkom. V pondel-jek, dne 2. t. m., ob 1. uri popoldne, so položili v Gradiški ob navzočnosti tržaškega namestnika princa Hohenlohe temeljni; kamen za c, kr. učiteljišče z italijanskim učnim jezikom. 'S tem je končan dolgoletni boj goriških Slovencev z Italijani. 'Slovenci i-majo c. kri. učiteljišče v Gorici. Ker stoje razni prenapeti i talij an aši na stališču, da jè Gorica italijansko mesto, so zahtevali, da se mora premestiti slovensko učiteljišče iz Gorice v kak sflövenrikä kraji; pač pa naj bi stalno bilo v Gorici italijansko učiteljišče. Po dolgih bojih se je sedaj doseglo, dai ostar ne slovensko učiteljišče v Goriči, I Italijansko c. kr. učiteljišče pa pride v Gradiško, 1 ki je glavni kraj Furlanije.
Narodno gospodarstvo.
Vnovčevalnica za živino na Dunaju, ki je o-snovana kot poseben oddelek Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, je za lansko leto 1911 izdala letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je £>i-lo po njenem posredovanju prodanih 133..650 (glav živine v vrednosti 13,175,139 Ki. Med temi živaiimi je bilo 4708 glav goveje živine, 129,360 prašičev, 335 ovac in 247 telet. Največ živtjne je vnovčevalnica prejela iz Galicije 1 (946 volov, 36 bikov, 140 krav, 335 ovac in 123.731 prašičev, Skupaj 125.178 komadov), iz Bukovine (177 volov, 6 bikov, 21 krav, 4217 prašičev, skupaj 4421 komadov) Iz Nižje Avstrije (1468 volov, 103 bi ke, 405 krav, 224 telet in 300 prašičev, skupaj 2500 komadov), iz Gornje Avstrije (75 volov, 814 bikov, 196 krav In 23 telet, 'skupaj 1107 komadov; i iz Štajerskega je došlo 6, iz Koroškega, 33, iz Češkega 85, iz Moravskega 231 in iz Primorskega 89 glav živine. Lansko leto je vnovičeva^nica zelo napredovala, kar je razvidno iz naslednjih številk. Prodalo se je namreč: leta 1907 617 glav živine za 182.729 K, leta 1908 15J5j04 glav živine za K 2,998.270, leta 1909 14.595 glav živfine za 2,347.043 K, leta 1910 22.740 glav živine za 3,960.908 K, 1. 1911 133.650 glav živine za 13,175.139 K, skupaj 1(87.107 glav živine za 22,664.092 K. 'Pri tem je pripomnili;, da je v letu 1907 vnovčevalnica poslovala samo zadnja dva meseca.
Stanje industrije v Avstriji. Iz industrijskih krogov se ponovno sliši jadikovanje, da naša industrija nazaduje baje vsled naše set&aje carinske iu trgovinske politike, ki je po mnenju teh krogov strogo agrarnega značaja, in vedno giaisneje odmevajo klici: proč z agrarno cajrino! Proč z agrarno carinsko in trgovinsko politiko! Da se je vsled novega carinskega tarifa i povzdignilo vse naše narodno gospodarstvo, že to samo popolnoma zjadostuje, da se zamaše usta onim kričačem, ki venomer vpijejo, češ, agrarna politika v Avstriji je kriva nazadovanju naše industrije, da utihnejo oni hujskači, ki s praznimi tendencioznimi L&lagerff razburjajo prebivalstvo V prilog socialni demokraciji in z njo z-druženi vefekapitalistični kliki, / Klub injdustrijelcev je v svojem glasilu „Die Mitteilung“ z dne 21. nov. t. 1. prostodušno dokazal velikanski napredek naše industrije na podlagi našega sedanjega carinskega in trgdvinsko-političnega režima v naslednji tabeli, ki je popolnoma zanesljiva, ker je avtentična in jo priznavajo tudi v iiuhistrijelnih krogih:
Leta	Število tovarn	Prilastek od prejšnjega 1.
1901	11.805	
1902	11.964	149
1903	12.111	157
1904	12.735	624
1905	12.935	200
1906	13.089	154
1907	13.760	671
1908	14.260	500
1909	14.829	569
1910	1 15.443	614
1911	16.181	739
Potemtakem se je v poslednjih 10 letih, od leta 1901, zvišalo število tovarniških obratov za 4376, torej več, kajkor z,a eno tretjino. Ce se vzame petletno povprečno število v letih od 1901 do 1906 in od 1907 do 1911, znaša povprečni letni prirastek v prvih petfh letih 257, v drugih pta. 618 tovajrn. Cisti letni prirastek Storila obstoječih tovarn jč torej povprečno od leta 1907 dvajkrat tolik, kakor pred! tem letom. K tej strogo statistični objavi le pripomnimo, da če bi bila naša industrija res nia tako slabih nogah, kakor bobnajo v svet naši industrijci, bi bil tako velik prirastek tovarn v poslednjih petih letih v Avstriji popolnoma nerazumljiv, ali bi vsaj bil izrecna nairodna budalost. O tem naj naši protiagrarni kričači mislijo in to naj vpoštevajo, ! pa bodo, če so le nekoliko pošteni, sami priznali vso neopravičenost svojih huj skarij.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi seje zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Razgled po svetu.
Vojna In'igrača. Iz Londona pišejo : ! Balkanska vojna je tako zelo navdušila Angleške otroke za vse, kar je z vojno v zvezi, da so morali izdelovalci igrač, ki so imeli za božič že velike zaftojge Igrač, v zadnjem trenutku zaposlili celo armado delavcev, da izdtelajo nova naročil^ Največji angleški tovarnarji so dobili te dni pred vsem naročila na, vojne igrače. Igrača, ki jo že sedaj, prodajajo, se imenuje „padec ÌTurkov.“ Bolgarski in turški vojak, oborožena z bodalom, si stojita nasproti. Ce se navije enkrat pero, tedaj se pripravi Bolgar, da se vrže na Turka; če se navije trikrat drugo pero, tedaj se pa skuša Turek braniti. Končno pa, pa.de majhni osmanski vojak na tla in zmagoviti Bolgar se vrže naj njega. To igračo kupujejo sedaj na Angleškem v velikih množinah.
Žalosten izkaz. Med preteklimi osmimi meseci tekočega leta je bilo v Združenih državah seve-roameriških po ravnokar izllanem poročilu rudarst-venega urada usmrčenih 1453 delavcev v premogovnikih. ffzredno veliko število so povzročile katastrofe, ki so zahtevale vsaka mnogo žrtev. 'Od navedenih slučjajev jih odpade 600 ni Petajnsylyanijo in 273 na West Virginio.
Razstava poštnih znapik. Največjo 1 razstavo poštnih znamk, 300.000 (znamk, ;vredn|h 16,000.000 mark, je videti te dni v Londonu. Iz vseh delov sveta so prišli zbiralci znamk, da sf. ogledajo f to največjo razstavo, kar jih je bilo že doslej,. Neizmjerne vrednosti so izpostavljene pod steklom, ? pez noč jih ' dobro zapro. 'Najbolj občudujejo obiskovalci ploščo, s katero so bile vtisnjene Mavrijcijeve znamke. To ploščo cenijo na 100,000 mark. Le še 27 Marričfje-vih znamk imajo, od katerih velja par 70.000 mark. Posebnost so tudi znamke iz Urugvaja, Posebno pozornost vzbuja zelena, kitajska znamka za ekspresna pisma. Znamka ima štiri dele. Kdor odda na Kitajskem ekspresno pismo, dobi ' dei te znamke, ostale tri dele shrani pošta in kdor bi hotel obdržati te tri dele, ga zadene ostra kazen. [Angleški nabiralec
znamk Lovelace je dobil v času kitajske revolucije celotno znamko, edino, ki se nahaja izven Kitajske, Havajska unijonska znamka iz srede prejšnjega stoletja se ceni na 40.000 mark, rabili so jo havajski misijonarji in je zelo redka.
Pes z očali. Gospod Fray Ustreli, v Lead-Hall je bil navdušen lovec. Imel je izvrstnega lovskega psa, plemenite pasme z imenom Fani. Dovec je zadnji čas opazil, da je Fani postajala-, haftzlie temu, da je izvrstno sledila, nekam nerodna. Njegovi lovski pohodi so bili zafto v Zadnjem času nekoliko slabejši. Na vsak način ni bilo s Fani vse v redu. Lovec jo je opazoval m videl, ria pada .Fani vkljub vsej opreznosti, Üa se spodtikaj nad kameni in koreninami, da pade v vsako luknjo. Ako bi bila Fani lovec, tedaj bi mislil, da je aljkohol vzrok njenemu kolebanju. Ali Fani je bila popolnoma trezna. Ali bo mar oslepela? Lojvec jo je natatnČno opazoval in res videl, da ima Fani spremenjene oči. (Popodne se je odpeljal s Fani k slain emu očesnemu z-dravniku, ki mp je rekel: „Ne bo oslepela,, ampak astigmatfčna je. Navaditi se bo morala očal.“ Fani se je res privadila. Nareriifi so ji posebne naočnike, katere so ji privezali ' za ušesi in steMo je bilo še posebej zavarovano. Ko je bila Fani oborožena z naočniki, je bila zopet izvrstna na lovu, kakor prej. Le sosedni psi jo gfiedajo z občudovanjem in s strahom, ker zgleda naenkrat tako, kakor sitna guvernanta. Kjerkoli se prikaže Fani, povsod stisnejo psi rep med noge in jo preplašeni odkurijo.
Kako stavijo v Ameriki. ( V" Ameriki se sedaj povsod vidi mnogo ljudi, ki jih mora vsakdo smatrati za blazne. Bile so volitve, stalili so zaradi volitev. Amerikanci sploh grozno radi sta,vjfio. Stavijo na vse, največ pa na izid volitev. Rajvno tako |e bilo tudi pri ravnokar skončani voIi'tSvtì predsednika ! Ko so se ljudje srečavali, si niso rekli : Dober dan, temveč: Na koga stavite? Ip stavil je vsakdo,. Stavili so za take zneske, da Qih marsikdo sploh še ne more plačati. V takem slučaju se mu odpusti plačri-nje tega zneska, za kar pa mora napraviti kako — drugo neumnost. ’Ali pa tudi kar naravnost fea to stavijo Kdor izgubi stavo, mora cel dan hoditi v kaki smešni obleki, popevati o sebi smešne pesmi, ali kaj sličnega. Policija pozna ta narodni običaj in je tako razumna, da ga trpi. Tako je bilo dan po volitri videti moža, ki si je na hodaču kapitola v Washingtonu postavil malo ognjišče ter kjuhal jajca in jih cel dan zastonj razdajal. Drugi se je trudil nesti v ravnotežju na vilicah jajce. Privrženec Taf-tov se je moral na otroškem kolesu vol ti pred predsednikovo palačo ter venomer klicati: Sreča, da je zmagal Wilson! Neka učiteljica, ki je stavila na Roosevelta, mora zdaj celo zimo hoditi v belih plesr nih čevf jih. Takih neumnosti je vse polno. Vršila so se že pred štirimi leti in vršala se bodo zopet čez štiri leta.
Nadvojvoda in kmetica. Nadvojvoda Avgust Olldepburšldi je pred kratkim slavil svojo SOletnico, O njem pripovedujejo na Oidenburškem jako vesel dogodek in Oldenburžani ga ne nazivajo drugače, kakor „,naš Avgusti“ Nadvojvoda je s svojim avtomobilom povozil in usmrtil kravo; Naslednjega dne je poslal nadvojvoda po lastnico krave ter jo dal povprašati, koliko velja kr$va. Kmetica ma je odgovorila: „Moja krava povožena in mrtva? Tega naš Avgust ni storil;“ ter poslala slugo nazaj. Nadvojvoda je dal še enkrat vprašati kmetico:. Tedaj je pa slabo nalete'. Ko je sluga pojasnil ženi, da je ven-dar-le nadvojvoda Avgust povozil rijjeno kravo, je zaklicala,: „Ce je bil to res naš Avgust, tedaj se mi smili, da je tako reven, da si ne more kupiti konj, in da se mora voziti v smradi ji vcu. laz mu torej — kr alvo darujem!“
Imaš na potovanju sedaj 15 škatelj
klobjRke, bluze in Bog vedi kaj še., Da bi se pia vspešno varoval pred najhlajenjem. filato nisi niti mislil. Vzemi še s seboj Šest; škailjic pristnih Fayserih Sodenskih mineralnih pastil. Dobro ti bodo spžile v sim čaju najhlajenja! Skaitljica stane samo 1 K 25 v ' in se dobi v .vsaki lekarni in drože-riji.
Za smeh.
D o b e r d o k a z.
„Kakor sem že večkrat rekel, (kože, ! človek si mora prizadevati, če hoče kaj imeti), drugače negre! Jaz nisem imel nič za usta in n!iČ obleci, ko sem pred štirimi leti sem prišel, fšedaj pa, hvala Bogu, imam že 1200 K — dolga!“
Drag pozdrav.
Ce ti reče zdravnik: „Dober dan!“, te to slane štiri krone; Ča ti pa reče advokat gLaihko noč!“, te stane lahko pol premoženja.
Natančen račun.
Sedaj sem preračunil, da, če še nadalje tako hujšam in se sušim, tedaj zginem dne 20. januarja prihodnjega leta.
Narav ni zakon in slučaj.
Gospodična: t,,Jaz še sedaj ne morém razumeli: prav, kaj je naravni zakon in kaj' je slučaj.“
Gospod: „Vam bom povedal >vzgled : Ce Vi dobite ' moža, je to naravni zakon : če je pa on z Vami srečen, je pa slučaj.“
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
9 Fer. 2. S. Ambrosii Ep. G. E. D. (d. a. ex 7. hui.) dupl.
e. a. Iavit. Hym. (m 3. v ) et Beep, de Coi. Aut. Ps. et t. de Fer eurr. LI. 1. N. de Ser. oec. rei. ppr. le.; ecm. Oot. et Fer. in L (et Hor. oia. de Fer. eurr. a eap. de Coi.) et M Gl Cr. In 2. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. enrr. a eap. de Coi.) com. seq (d. a. ex 2. Imi.), Oot. et Fer. ae S. Melchiadis Pp. M. Compì, de Fer.
10	Fer. 3. S. Bibianae V. M. sem. e. r. da. ut heri ao
ppr. le. et in Dir. not. (etiam ad Laud, et Hor.) usq. ad (in M. omitt. imper.) Vesp. (Ant et Ps. de Fer. eurr.) a cap. de seq. com. praee, Oct. et Fer. Compì, de Fer.
11	Fer. 4. (ieiun) S. Damasi Pp. C. sem. c. a. Invit. Hym.
et Resp. de Coi, Ant. Ps. et t. de Fer rei. ut ppr. le; com. Oct. et Fer. in Laud, (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi.) et M Gl. Cr. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. eurr., a cap.) de seq. (d. a. ex 26. Nov. in Brev. vel fol. sep., m. 3. v.) com. praec. (Ant. Dum esset.) et Oct. ac Fer. Compì, de Fer.
12	Fer. 5. S. Silvestri Abb. dupl. c. a. oia. ut heri et ppr.
le. not. (etiam ad Land, et Hor) et in Dir. (asq. ad) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer enrr) a cap. de seq. (ppr. le.) com. praec. et Oct. ac Fer. Compì, de Fer.
13 Fer. 6. (ieiun.) S Luciae V. M. dopi. c. r. oia. ut Fer.
4. praec et ppr. le. not.; com. Oct. et Fer. in Land. (Ant. ppr. Ps. de Dom., ad Hor. vero Ant. et Ps. de Fer. enrr., rei. ut ppr. le.) et M. Gl. Cr. In 2. Vesp. (ppr. lo.) com Oot. et Fer. Com 1. de Fer.
14	Sabb. De 7 die inir, Oct. sem. c a. oia. ut in Dir. not.
("sq ad) Vesp. de seq Dom. (Aat. e Land. Ps. de Sabb rei. ppr.) com diei Oct. (ut in 1. Vesp. Fest., h. a. simp!.) Compì, de Sabb. Per crastin. Hym term, et ad Prim. V. ut in Psltr. (et Ordinar.)
15	4* Dom 3. Adventna, 2. cl De en, sem. c viol. oia.
ut in Pslt. (et Ordinar) ac ppr. lc; com. diei Oct. in L. et M. sine 3 Or. (omitt. imper.) Cr. Praef. de SS. Trinit. In 2. Vesp. Dom. (ppr. lc.) com. seq. et diei Oct. Compì. de Dom.
Priporočam velečastiti duhOŠČini
Voščene sveče
nalboliše kakovosti
katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo ; isto-tako priporočam mili-sveče v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve franko.
S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, patere [izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča
Franjo Gert» medicar in svečar Maribor» Gosposka ulica.
L« pristna s to le 6l|
•fr
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenka 72 h.
I
Šolske potrebščine
—--------ir
i
kakor zrezke, svinčnike, peres- LdStlld Z3l09d
nike, peresa kamenčke, tablice, | ijudskošolskih zvezkov, risank, radirke, gobe, črnilo, torbice,	’
barve, čopiče, barrette kre ie % nsaln]h skladov ler vseh tls'
itd. ima v največji izberi na % k°v’n za urade.......................
1—	zalogi tvrdka =====J Zaloga raznega papirja.
1
ML
Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta 7.
« Zvezna trgovina
*	Goričar & Leskovšek
Celje, Rotovška ulica št. 2.
i
Pozor ure I
S
£
S
Velika zaloga ar, dragocenosti, srebrnine In optičnih stvari po vsaki oenl.
Tili u iinkil Uteitr. mil rut«! Orsa afono tl 20 da 200 K.
Niklasta remont.-ur» K l’60 Pristna »rebrn» on „ 7’— Original omega ur» „ IB*—
8*— a.— 2"—
Kuhinjska ura Sudiljka, niklasta Porodni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Theod. FehreiM
orar In ečaiar Maribor, »na» žs
-:.*3#|bk sistaŽJSš la srebre. Wn.
> Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
%
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
Halisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno zrnje, ko-rnzno slamo od storžev, ::
smrekove storže, vinski
kamen, želod> krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Ueiatrg^irina m špecerij©
X d«
Božična in novoletna
darila !
Najboljše ročne in šolske tobice, denarnice kovčeke in bogato zalogo usnjatih galawHskih st«arTT
kakor oprav za konje,
jahalne potrebščine itd. itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor
jermenar in sedlar — Grajski trg (Burgplatz).
Sam© lastno izdelovanje.
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja 'najceneje
Jugoslovanska raipošiljalna
R. Stermecki v Celju št 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
SIS
leželniisti pridelki
Anton Kolenc C2H2
Ge*aika ulica št. 22,
eteee®*eee«§»esee«e»e
Trgovina s špecerijskim blagom
Pozor
Trgovina i moko in detel, pridelki
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Ivan Ravnikar
Graška cesta 21.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, fimiza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na dir-o tomo ! Točna in. solidna, postrežba! Na debelo !
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
registravano zadruga z neomejene zavezo.*
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hpanilne vloge
ee sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4‘/,*/ ,, proti tri mesečni odpovedi po 43/*°/0. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5*/.°/o» na vknjižbo in poroštvo po 53/*°/o in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stioškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12, ore dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
Poja.sm.ila se dajejo
in prošnje sprejema.o vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Delniški kapital
8 misijonov K.
Podružnica
Rentni f>>nd čez
800.000 K-
čistih
Ljubljanske kreditne banke
v Celju :
obrestuje vlOfie v tekočem ^ OJ računu od 15. nov. 1912 po 9 JO
51J OJ
2 Iq
od dne vloge do dne dviga
Rentni davek plaža banlta sama,
Jabolka
v vsaki množini od 20 kilogramov do 50 meterskih stotov proda po 12—28 vinarjev kilogram Andre) Oset, posestnik v Tolstem vrhu, pošta Guštanj na Koroškem.	239
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
(Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne In v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se p< Sijejo takoj. Zahtevajo se naj sOriginalni Koioseas-št« dilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
POZOR! V sredo, dne 11. grndna 1.1. se bode
mm
umetno
kupovalo staro, četndi pakvarjeno
kakor tudi vsaka množina starega zlata, plošč, tudi od zobodravnikov, po n8jvišjih cenah v Maribor, hotel .,Mohr“ do 5. uri pop.
zobovje,
Hi iščemo marljivih
sotrudnikov !
Oddelek za srečke Češke industrijske banke. — Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana.
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko.
Mestna lekarna pri c. kr. «Orlu" v flVariboru Glavni trg tik rotovža.	m
MttttJlttttJCJtJlJCJttttt
Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dort.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ji zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Najnižje cene! postrežba točnai mali dobiček) pobro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p:s«>m sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek Celie
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugami, občinam, korporacijam in zasebnikom zfa cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova it'd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v moja stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Ni treba si glavo treti !
N Najboljše špecerijsko blago,
g zanesljiva kaljiva vsakovrstna
I semena
I voščenih in drugih vrst sveč,
J dobivate zajamčeno solidne postrežbe pr H	staroznani tvrdki
/Hilan Hočevar Colje
till farne cerkve.
Orl	Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
' -	’ ° • Pri vetjih naročilih zdatno znižane cene.
NARjA A. TEIERE T A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestre kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsam* s podobnimi znamkami se s odnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vsel
IH11W
dediny pravy balsam
z lak. U anđela sìràrs
A.ThinrrsrèsvPrsss’idé
u fiae.tkySIaHn»
fluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobola m ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/8 ali 6/1 ali 1 gr. specialno steki. K 5-60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo ‘
je zanesljivo in nagotoveišega uč pri ranah, oteklinah, poškodbah, \
učinka , vnet-,
jih, tvorih, odstranjuje' vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na prav! operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3’60 K.
Rarefi se: Lekarna k angel]» varthn, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCO.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
I
I
V najstarejši narodni manufakturni
_ trgovini se vsied smrti gospoda _
Karola Vanič, Celje
I	Narodni dorn	I
■ prodaja vsakovrstno blago, kakor:	£
fjs možko ;in žensko sukno, druki, oksforti,
§| platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
I » po zelo znižani ceni! ^
ii	Velika množina različnih
1 ostankov pod lastno ceno
Pri vseh vlogah je nafveatt nastopno opravilno številko.
Opravilna ’številka. Nc V 989-12 1.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri e. kr. okrajnem; sodišču v Mariboru sta po prošnji lastnik dr. Radoslava Pi paš a, odvetnika v Mariboru, kot oskrbnika zapuščine dne 16! Bi 1910 umrle Marije Drechsler ! na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, za kateri je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer za parcelo štev. 108-1, stavbišče z dvema hišama in gospodarskimi poslopji s pritklino vred 34.000 K, to je htiša štev. ’24 r Mariboru, Mitigasse, 2) štev. 48-3 vrt, mera 32 a 91 kv. m., 18.000 K. 'Prijtiklina (Wä&cherolJLe) se je
cenila na 10 K in je v ceni hiše 34.000 K zapopa-dena.
Parpeli se imata posamezno dražbati.
Dražba se bo vršila dne 13. decembra 1912 ob 10. uri v Mariboru, v pisarni c. kr. notarja dr. Pr. Firbasa, Viktringhofgasse.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo,
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice1 brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo ge razen zneska 4000 kron, ki se ima pri sodniji položiti kot varščina za {Zapuščinske pristojbine, plačati V roke dr. Radosüjajva Pipuša.
Dražbene pogoje je mogoče spogledati pri o. kr. okrajni sodniji v Mariboru Štev. 6 in pri o. kr. notarju dr. Fr. Firbasu.
C, kr. okrajna sodnija Maribor, odd. V. dne 21. novembra 1912,
Katoličani ! Slovenci i
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se pre. doljOVlčInl in slav. ©bČinstVU za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla** za na-bavo kompletnih krojev in vso telo-
vadno opravo Orlovske znake itd. imam nadalje veliko zalogo zlm-Skaga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna !
Edina štajerska narodna steklarska
Na debelo 1
trgovina
Na debato!
Franc Strupi, Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah, Najsolidnejša in točna postrežba.
LJUDSKA HRANILNICA IN
POSOJILNICA V CELJU
r@iistr«vanas zadruga z ne^meleim zatrei©
v lastni hiši CHOTEL „PRI BELEM VOLU")
v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
5
obrestuje hranilne vloge po
Oj
lo
od dne wl@ge d® dme ¥zdi§a
počenii s 1. januarjem 1913.
Rentni davek piallile zadruga sama.
Založnik in izdajatelj- Konzordj „Rtružn“.
Odjjjc»oviii prednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sz. Cirila v Mariboru.