PoSestfaa pSažasia v gotovini. tschaja vsak torek, fetrtah Isi se£»©*©. Cona posamezni SSsvJSkl K t«33. •' • - S. časopis m ihdustmjo in ITrednlltvo In npravnlitvo Je v Ljubljani. GmttKe žtcv. 17/1. - Dopisi se ne vraCajo. — St*vllka pr« čeko'-Ifaročntna za ozemlje SHS: letna K 1K0, tu pd l»*ta K 95, za četrt Uta K 50, mesečno K 20, za Inoz*" . 0e^V* * ^anl 11.953. — Številka telefona 552. V>^ *<» vež. — Plača ta toil se v Ljubljani. SJSTO IV. LJUBLJANA, dne 15. oktobra 1921. STE V. 110. »•MMnufcj. • •m- rm 1 ,liy"e*1 • *** »n»—»*•/'»*»» *w Kako naj vodijo trgovci knjige oprav Ijenega prometa? No. d uredba o davku na poslovni :srom.i\i stopi v veljavo s 1. okt. 102j. Zadevni zakon z dne 27. junija 1921, je bil objavljen v Uradnem listu«, šiev. 113, z dne 19. sept. t. 1. Kavno v iem »Uradnem listu« je bil razglase i tudi pravilnik za izvrševanje novega zakona. Niti zakon niti pravilnik nista pregledna iti tudi ne razumljiva. Dan na dan dobivamo pritožbe raznih strank. Tožijo, da iz zakona ne morejo razvideti, kaj da zahteva prav za prav od njih finančna zakonodaja. Posebno velja to glede -knjige opravljenega prometa«. Da olajšamo našim interesentom delo, priobčuje*->110 tu pojasnilo, kako jim je postopati z zadevnimi tiskovinami. Vsi trgovci kot plačevalci davka na poslovni promet morajo, namreč po členu 10. zgoraj nav§dene uredbe voditi posebno knjigo opravljenega prometa* in sicer po obrazcu »A« ali pa »a«. Le izjemoma se rabi tiskovina ^b . Do nadaljnega so zavezani voditi knjigo po vzorcu »A«: 1. vsa podjetja, ki so zavezana pridobnini po II. poglavju zakona o osebnih davkih iz 1. 1896, torej n. pr. delniške družbe, zadruge itd.; 2. vse družbe z omejeno zavezo in 3. vse protokolirane 1 tvrdke. Vsi drugi davčni zavezanci ,raz- ven onih, ki bodo plačevali davek pavšalno, naj vodijo »knjigo opravljenega prometa« po vzorcu »a«. Po vzorcu mali a« bodo torej vodili knjigo svobodne profesije, mali trgovci, obrtniki, odnosno vsi oni, ki po zakonih niso zavezani, voditi trgovske knjige. Vse pravne in fizične osebe, ki ne ptočujejo obrtnega davka, morajo uložiti prijavo po uzorcu »b«. Ta uzoreč služi tudi v prijavo za posa- Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: I. M T) h o r i 5. (Dalje.) Prva je obsegala v svojem delokrogu prve faze celo Štajersko, podobno celovška Koroško; obe sta osnovane po nemških vzorih, medtem ko se obe primorske in dalmatinske približujeta italijanskim vplivom, starih, že opisanih montov. l)o druge dobe hranilničn. razvoja po šestdesetih letih je spadal k Avstriji še gomjeitalijanski teritorij, kjer so se prve hranilnice osnovale I. 1822 v Padovi, Rovinju, Castellfran-ku, Venetu in Vidmu ter Benetkah. V a(lovi ustanovljena hranilnica je bila po vzoru dunajske hranilnice organizirano dobrodelno društvo, finančno zvezano z izposojevalno blagajno, 1. 1823 je sledila ustanovitev Milanske, !. 1826 Veronske hranilnice. Pozneje je vzgled avstrijskih provinc našel odmev v sardinskem kraljestvu, leta 1.827 v Turinu, L 1829 v Florenci za Toskano, konečno v cerkveni državi z ustanovitvijo hranilnice v Rimu leta 1836. Največ starih hranilnic, med njimi tudi goriška, videmska, beneš-» mezne' primere, prometa stvari, ako z :aša namreč odškodnina za prodano stvar nad 20.000 K. Toda o tem pozneje! Ako hočemo voditi >knjigo opravljenega prometa«, moramo poznati vsaj bistvo novega davka. Novemu prometnemu davku je zavezan promet: a) stvari, b) osebnih storitev, in sicer v obeh slučajih pod pogojem, da je promet izvršila kaka fizična ali pravna oseba v naši državi proti odškodnini v obsegu svojega poklica ali posla. Poleg tega je zavezan novemu davku tudi še promet: c) stvari, ki bi bile drugače proste [irometnega davka (ker dotična oseba po svojem poklicu ne izvršuje takih poslov), ako preseza za stvar dobljena odškodnina ali protivrednost 20.000 K. Predpogoj davčne obveznosti prometa (s stvarjo ali pa z -■.sebno storitvijo) je torej: a) da se vrši promet proti ka-koršnokoli odškodnini (povračilo, za-mefna, nasprotna storitev), po kaki osebi, ki izvršuje tak promet v pridobitnem namenu v obsegu svojega obrta, poklica ali posla itd. b) da je promet popolnoma opravljen v državi S. H. S'., da sta torej prodano blago in prejeta odškodnina ostali v naši državi. Ako manjka pogoj samostojnega poklica, je dotični promet stvari redoma prost davka. Ako torej kak uradnik proda svoj glasovir za 15.000 kron, ta promet ne bi bil obdačljiv, ker se ni izvršil promet s stvarjo po osebi, ki bi se pečala profesionelno s prodajo glasovirjev. Če bi pa ta uradnik prodal glasovir za 25.000 K, je prodaja davčno obvezna, k< T znaša odškodnina (prodajnina), več kot 20.000 K. Mi razločujemo torej promet: a) stvari in promet b) osebnih storitev. Stvari so: 1. Vse premične telesne stvari. ka, paduanska, so ustanovile zastavljalnice, medtem ko nemški princip /.astavnice spaja s hranilnicami. — Videmska hranilnica je pozneje vsled latalne zveze z zastavljalnico propadla in posledice poloma so bile, da se je pri poznejših organizacijah kombiniranje z monti začelo opuščati. K najmočnejšemu'finančnemu zavodu se je povspela milanska hranilnica, ki je razvila po celi Lombardiji mnogoštevilne filijalke in -pozneje še pri odkupu železnic Italiji pripadlih avstrijskih provinc igrala posredovalno vlogo. Delokrog hranilnic tet starejše dobe temelji na precej ožjih načelih, predvsem na kompliciranejših pogojih glede hipotekarnega kredita; trgovskemu kreditu pa je skoro popolnoma nedostopen. Pozneje s stavbo železnic se odpirajo poslovanju hranilnic nova polja, 'cirkulacija denarja postaja preko vseh zaprek vedno intenzivnejša in gospodarski prehod se polagoma stopnjuje. Največje gospodarske pretrde so povzročili nemiri in revolucija 1. 1830, pozneje kritična gospodarska leta ,1845—47 in politični dogodki 1848 do 1. 1850. Razvoj je v ostalem zelo konstanten in najstarejši zavod Kranjske hranilnice, ki Semkaj spadajo tudi stvari, spojene /. nepremičninami, v kolikor se prodajajo ločene, bodisi tudi preden so ločijo od nepremičnin (n. pr. deželni pridelki, sad na drevju, gozdno drevje za kurivo, material za gradnjo itd.) 2. Listine, s katerih prenosom se doseže lastninska pravica do teles-aih premičnih stvari (n. pr. zastavni listki, spremne liste itd.). 3. Pravice, ki predstavljajo imo-viuo (ekonomsko) in so lahko objekt pravnega prometa (a. pr. pisatelj proda zalagatelju avtorsko pravico do kake knjige, izumitelj proda pravico do svojih vzorcev in modelov. Vsak tak promet je davčno obvezen. Prodane pravice se smatrajo davčno-pravno za stvari. Semkaj spadajo tudi osebne pravice, kot so koncesije, licence, obrtna dovolila. Ako se prodajo stvari in pa pravice (vidi točka 2. zgoraj), ki tvorijo neko skupnost, se štejejo za en predmet promet« (n. pr. prodaja inventarja lekarne in koncesije ob istem času in istemu kupcu). To so stvari v zmislu uredbe o davku na poslovni promet. Sedaj nam je še obravnavati osebne storitve, ki so tudi zavezane novemu davku. Osebnih storitev zakon ne našteva taksativno, ampak le primeroma. K osebnim storitvam je prištevati v glavnem te-le: 1. Storitve, ki se izvršujejo z 1 tuševuira ali telesnim delom. Semkaj spadajo storitve odvetnikov, notarjev, zdravnikov, živinozdravnikov, geometrov, zasebnih učiteljev, brivcev, nosačev, čevljarjev, kurjačev itd. 2. Storit vp, ki se izvršujejo z izdelovanjem, predelovanjem in popravljanjem surovin, pol iabrikatov in fabrikatov, da se povečuje vrednost predelanih stvari (tvorniška, obrtna in hišna industrija). 3. Posli inštaliranja vodovodov, elektrike, dalje podjetniški, gradbeni in enaki posli, s katerimi se trdno spajajo premičnine z nepremičninami. — se je od leta 1828 do 1844 imenoval Ilirska hranilnica«, je dosegel ob izdanju regulativa 1,194.002 fl. 7 kr. vlog. Koncem leta 1846 je dosegla gotovina hranilnice, ki je bila izven prometa, 119.562 fl. in ker se ni nikjer odpirala nobena perspektiva za umestitev kapitala, je odbor hranilnice sklenil vrniti kapitalistom vloge, da bi lahko zavod vršil svoj prvoten namen in sprejemal na obresti vloge malili vkladateljev, katerih število z manjšimi vkladi kot 25 fl. je znašalo 3.057 s svoto 117.182 fl. lzvanredni dogodki in posledice 1. 1848 so imele na vse hranilnice bistven vpliv. Mnogi nezanesljivi in nezaupni elementi so začeli dvomiti o varnosti naloženega denarja, lahkoverne govorice o pretečih zgubah so povzročile mrzlično dviganje denarja in samo pri Kranjski hranilnici so zahteve na kapitalu in interesih dosegle 321.839 gold., malodane eno tretjino stanja vlog; 1129 strank je dvignilo cele vloge in prihranjen denar se je zopet neplodno poizgubil v skritih kotih. Hranilnica je nemalo nalogo, odbiti run od marca do srede maja, izpolnila v polni meri in zavrnila s tem dobro pripravljeno nezaupljivost interesentov. Posledice odveze 4. Prenos in prevoz oseb ali stvari z avtomobili, fijakerji, dalje oddaja opremljenih sob, sem se štetje sa-fes, depozite, garderobo itd. V teh slučajih obstoji storitev v odstopu premičnih stvari za osebno yporabo drugim osebam. Deloma prevzame davčni zavezanec gotove posle, ki so združeni z odstopom lastnih premičnih telesnih stvari v tujo porabo (fijakerji). Pri hotelih spada v denarno podlago tudi odškodnina za uporabo sobe, čeprav je to uporaba nepn »ničnin. Drugače velja načelo, da nepremičnine in vse pravice no nepremičnine niso davčno obvezne stvari. Ako čevljar izdeluje čevlje s svojim lastnim materialom, tedaj ima-mo ovoje vrst prometa in sicer: a) promet stvari, ker je prodal istočasno del sVojih telesnih premičnih stvari (material), in b) promet osebne storitve, ker je pridelal material po naročilu kupca v čevlje. Taka skupnost stvari in osebne storitve se smatra davčno pravno za en objekt prometa. Skupna vsota odškodnine za material (stvar) in za osebno storitev (izvršitev čevljev) tvori odmerno podlago za prometni davek. (Dalje prihodnjič.) Prva ptenarna seja spopolnjene trgovske in obrtniške zbornice. (Dalje.) Prometni program. Zbornica je neprestano delovala za zboljšanje železniškoga prometa, zavedajoč se, da leži baš v njem glavni pogoj za obnovo in razvoj našega gospodarstva. V to svrho je tudi priredila informativno zborovanje, na katerem so bile sprejete obširne resolucije za zboljšanje naših prometnih razmer. Na veliki železniški konferenci je meseca maja 1919 v Beogradu po svojem delegatu predložila in padanje vrednosti dominikalnih posesti bi bile lahko spravile hranilnice v neinale zadrege; prva negotovost pa je izginila, ko so se začela v polni meri razvijati odškodovalna dela podaniške odveze, Po novih pravilih 1. 1850 je Kranjska hranilnica v, nekoliko slučajih odpovedala vloge, ki so že nad 20 let ležale in so se bile podvojile, ker ni mogla obvladati naraščajoče gotovine. Pomisleki radi valutnih razmer in dvomljivih uspehov odveze niso omajali zaupanja in Kritično leto 1855, ki je splošno napravilo denarnim zavodom velike ne-prilike, je zanjo celotno srečno poteklo. Reakcija je nastopila že v bodočem letu, ko so nove vloge dosegle svoto 227.943 fl. 5 kr. in presegle najugodnejše^ leto z nad 100.000 fl. Vzrok naraščanja je bil namreč, da je hranilnica sklenila na občnem zboru, da ne določa nikake maksimale vlogam, sprejme vsako svoto in ne zavrne nikogar. Nov sklep je omogočila upeljava zemljiških knjig, ker je odslej hranilnica vedno lahko varno naložila svoj denar in tudi za večje svote ni bilo nikakih skrbi več (Dalje prihodnjiC.) vladi obširen program glede gradbe ho vi h železnic v Sloveniji in obnovitve voznega parka, ki je v sedanjem investicijskem programu v polnem obsegu vpoštevan. V programu stavb je posebno omeniti za Slovenijo najvažnejšo železniško zvezo Ormož—Ljutomer—Murska Sobota, za 'katero so trasijska dela že skoraj dovršena in katdre gradba se prične v najkrajšem času. Ta zveza bo omogočila direktni železniški promet z Ljutomersko dolino in z zapadnim delom Prekmurja, ki sta bila dose-daj popolnoma odrezana od zaledja. Enako važnega pomena je tudi, da smo dosegli železniško delavnico v Ljubljani in se je s tem uresničila davna želja gospodarskih krogov. Likvidacija vojnega gospodarstva. Po prevratu je pripadla zbornici težka naloga, da pospeši likvidacijo vezanega vojnega gospodarstva in da se obnovi čimpreje prosti promet. V prvi dobi, predno srt je še organiziralo poslovanje osrednjih uradov v Beogradu, je zbornica izvršila ankete glede najnujnejših potrebščin za vzdrževanje prometa in obratovanja •asih industrijskih podjetij. Zbornica je trajno sodelovala pri prehodno-goepodarskem uradu in pozneje pri podružnici Centralne uprave za promet z inozemstvom, pri svoječasnem oddelku devizne centrale in pri odseku za razdeljevanje premnoga. trgovske in obrtne zakonodaje. (J izenačenju obrtnega zakona je >.bornica podala obširno in podrobno utemeljeno izjavo, se izrekla raft'i prominentne važnosti obrtnega reda, ustvarjajočega zakonito podlago m obrtno in kupčijsko delo in radi potrebe krepke in kar moč po enotnih načelih vodene države, p riti cip i-pielno -a enotne obrtne postave v državi, vendar pa se je izjavila proti temu, da bi se razširil srbski obrtni zakon im celo državo, ker ne bi mogel dobro in koristno služiti bistveno drugačnim in večjim potrebam ujed in jene države. Zbornica je zato poudarila potrebo, da se ustvari nov obrtni zakon, dotlej pa ostane pri sedanji obrtni upravi ter pri sedaj obstoječih zakonih v posameznih teritorijih. Razmere, nastale v vojni in po njej, so v varstvo trgovine pred elementi, ki ne spadajo vanjo ustvarile potrebo, vezati dosti več trgovskih strok na koncesijo, nego jih je bilo vezanih prej. Presoja in izjave o številnih prošnjah je dajalo zbornici mnogo dela, ki so ga pomnoževaie še presoja in izjave o obrtniških dispen-znih prošnjah in raznih drugih obrt-no-pravnih vprašanjih, zlasti tudi glede organizacije obrtnega in trgovskega stanu v obveznih zadrugah in gremijih. Trgovsko iu obrtno šalstvo. Dolgotrajna živa želja naša po trgovski akademiji, radi katere se je v bivši Avstriji v naši zbornici bojeval hud boj med našimi in nemškimi zastopniki in katere uresničenje nikakor nismo mogli doseči prej, dasi je zbornica že izdelala organizacijski statut in pridobila načelno zagotovitev podpore dežf Je fn mesta Ljubljane, se je v .naši lastni državi hitro mogla uresničiti: & lani v jeseni ** je otvorila trgovska akademija v Ljubljani. Zbornica je sodelovala po sve-jem zastopniku pri anketah, ki so se pri deželni vladi vršile radi osnove te Sole in pri odseku za sestavo učnega načrta zanjo. Med vojno so prenehale mnoge obrtne nadaljevalne šole. Še sedaj niso otvorjenei vse, vendar se množi število šol, ki so zopet pričele s poukom ter se ustanavljajo tudi nove. Glede na sedanje draginjske razmere je zbornica zvišala svoje podpore tem šolam. Zbornični ravnatelj. Izpolniti mi je sedaj žalostno dolžnost, da se spominjam našega pisarniškega ravnatelja g. Jos. Hauptmana, ki ga je nenadna smrt dno 4. septembra t. 1. ugrabila njegovi rodbini in zbornici. V zbornični službi je bil od 1. 1899 in ji zvesto, vztrajno in uspešno služil ves čas do svoj* smrti. Zlasti med vojsko In ob prevratu, ko je bilo z neznatnim številom uredništva zmagovati ogromno delo, je bila zbornici jako koristna njegova delavna moč. Zbornica mu ohrani hvaležen in časten spomin. Poslovna statistika. Internih sej, predsedstvenih in sej odsekov je bilo od prevrata do konca septembra 1921 — 77. Poslovnih števil 1919. 1. je bilo 7702, 1920. leta pa se je število dvignilo na deset tisoč 24. Po štetju, ki se je doslc/j moglo izvršiti do konca maja, ozir. junija in julija 1921, je bilo v zborničnem obrtnem katastru zaznamovanih od prevrata sem (28. oktobra 1918) do konca maja 1921: prijav 10.090, odjav 7113 in izprememb 1261; v zborničnem trgovskem registru je bilo od 28. oktobra 1918 do 1. julija 1921 vpisanih 440 posameznih tvrdk in 258 družabnih tvrdk; v zborničnem zadružnem registru je bilo od 28. oktobra 1918 do 31. julija 1921 vpisanih 199 zadrug. Zbornične finanee. Dočim je leta 1920 v financijel-nein oziru zbornici šla tako trda, da si je morala izposojati denar za plače uradnikom, je letos njen gmotni položaj jako ugoden. Na dokladi je letos doslej prejela 2,784.254 K 59 v, na drugih dohodkih 167.318 K 08v., skupaj 2,951.572 K 67 vin. Od doklade pa pripadi' 687.935 K 60 vin. še n,: december 1920, tako, da znaša za leto 1921 doslej nabrana doklada 2,096.318 K 99 vin. Stroškov je bilo do konca septembra 1921: 1,253.396 kron 27 vin., tako, da ostane razpoložljivih še 1,698.176 K 40 vin. Predsedstvo si je bilo v svesti, da dobi Vaše odobritve, če zbornica podpiše primeren znesek državnega investicijskega posojila. V ta namen je smatralo za najprimernejše, da se dotira pokojninski zaklad z zneskom 200.000 kron in s tem zneskom podpiše državno posojilo. Ker obresti pokojninskega zaklada n* zadoščajo za pokojninske izdatke, je itak treba zbornici kriti nedostatek. Z navedeno dotacijo se zveča pokojninski zaklad, s podpisom 1% državnega posojila pa dosežejo tudi višje obresti, nego bi se sicer. Temu ukrepu predsedstva prosim pritrdila. Ker je, kakor navedeno, gmotno stanje zbornično jako ugodno, bo moči za prihodnje leto znižati zbornične doklade. S tem veselim naznanilom naj končam poročilo predsedstva. Predsednikov govor je bil »prejet s splošnim odobravanjem. Nato je poročal tajnik dr. Fran VVindischer o vprašanju kako bi se postopal« z rezervami z« kritje izgub vsled dviganja valute. Trgovska zbornica je pokrenila s posebno sponKjiico pri delegaciji ministrstva financ za naše gospodarstvo važno vprašanje izgub za slučaj zboljšanja naše valute. Naše podjetništvo mora računati v dogledni bodočnosti z eventiralnostjo dviganja vrednosti Baše v a kite1. Vsled tega bi podjetja, ki sedaj investirajo slaho valuto in morala vračati boljšo, prišla v kritičen položaj, ker bi vsled zvišanja naši; valute izgubila nepremičnine, inventar in obratni materijal na svoji knjižni vrednosti. Zato je treba, da se podjetja izognejo nevarnosti bodočih bilančnih izpadov vsled valutnih iz-preim mb s tem, da se ustanovijo za te svrhe posebne reforme. Ustanovitev in dotacija takih rezerv pa je odvisna od tega ali so davka proste ali ne. Zbornica prosi vsled tega pojasnila, ali bi davčna oblastva priznala davčno prostost rezervam, ki bi se nanašale na nove nabave, adaptacije, rekonstrukcije, modernizacije, investicije, odnosno pod kakšnimi pogoji bi bile take rezerve davka proste. (Dalje prihodnji*.) Kolki in neposredne pristojbine. (Dalje.) Pri s«dnih pristojbinah je vendar izjema. Tu se računa dajatev do 20 let s številom let, sicer pa samo % 20 letnim zneskom. c) Ako se pogodi dajatev do smrti kake gotove osebe, je plačati pristojbino od desetletnega zneska. Če se pogodi dajatev do smrti dveh ali več oseb, se plača pristojbina od petnajstletnega zneska. Navedimo dva primera: A. proda posestvo za 40.000 K ter si izgovori poleg kupnine še dosmrtni užitek v letni vrednosti 6000 kron. Pristojbina znaša 5% ter jo je izračuniti, kakor smo zgoraj videli, ne le od zneska 40.000 K, temveč od vsote obeh dajatev. H kupnini 40.000 kron moramo prišteti tudi vrednost dosmrtnega užitka. Ta užitek je raču-niti, ne glede na starost prodajalčevo, z desetletnim zneskom, to je s 60.000 kron. Pristojbina od pogodbe se izračuni torej od 40.000 K + 60.000 K, skupaj 100.000 K, 5% je 5000 K ter jo je plačati takoj v gotovini pri davčnem uradu. Na listino se prilepi še posebej kolek za 2 din. (kolek za listino). Ako bi izgovoril A. dosmrtni užitek zase in za ženo, ter bi znašala vrednost tega užitka za oba skupaj na leto na pr. 9000 K, bi se upošteval ta užitek s 15 letnim zneskom, to je s 135.000 K, ne glede na to, koliko časa bi živel eden ali drugi v resnici. Pristojbina od pogodbe bi se izraču-nila v tem drugem slučaju torej od 40.000 K ’+ 135.000 K, skupaj od 175 tisoč kron, 5% je 8.750 K. Na listino se prilepi, kakor zgoraj omenjeno, kolek za 2 dinarja. Če živita potem eden ali drugi od teh preužitkarjev več ali manj nego 15 let, ne vpliva to prav nič na višino pristojbine; ni treba ničesar doplačati a se tudi ničesar ne vrne. d) Ako se glasi taka perijodicno ponavljajoča se dajatev «a vedno ali pa za toliko časa, dokler bi obstojala kaka korporacija ali kak zavod, je vzeti vrednost dajatve z 20 letnim zneskom. e) Če je pa dajatev na kak drug nedoločen čas pogojena, jo je vzeti s triletno vrednostjo. Zgled: Nekdo da v najem zemljišče proti najemnini letnih 200® K za toliko časa, dokler se ne oženi, ali pa za toliko časa, dokler ne bi pričel zidati hiše. Pristojbina, ki znaša 1%, se izračuni od triletnega zneska, to je od 6000 K ter znaša 60 K. Plačati jo je v kolkih na listini. Ako traja potem najemna doba v resnici več ali manj nego tri leta, ne vpliva to nič na višino pristojbine. Pri sodnih pristojbnah je tudi tu izjema. Dajatev je vračunati namesto s triletnim zneskom namreč desetkratno. 3. I>ajatve, ki so ocenjene z najvišjim zneskom, ali ki so dane na prosto voljo. Ako ni dajatev izražena s kakim določno utogovljenim zneskom, temveč samo s kakim maksimalnim zneskom, je vzeti odmeri za podlago ta maksimalni znesek. Če je pa določena dajatev na ta način, da si jo izbere pogodnik lahko po svoji prOsti volji, v večjem ali manjšam znesku, }e vzeti p«i #fračunjenju pristojbine v p iste v vselej večji znesek. Zgled: A. in P>. skleneta zakupno (najemno) pogodbo za 1 leto. Zakupnina se ima plačati, kakor bo že letina, z 2000 K ali pa s 3000 K. Pristojbino, ki znaša pri žakupnih pogodbah, kakor ž? omenjeno 1 %, je računati od zneska 3000 K, torej z zneskom 30 K, ki se plača s kolki na listini. Če bi bilo zakupniku dano na prosto voljo, da plača kot zakupnino 3000 K ali pa po svoji prosti voji tudi samo 2500 K, je pristojbino računati ravno tako vselej od večjega zneska, to je od zneska 3000 K. 4. Cenljivi in neeenljivi predmeti. Predmeti, glede katerih se naredijo listine, so lahko tudi necenljivi (obljuba zakonske zvestobe v ženit- uik pogodbah, čaatne izjave, priznanje oRetstva i. dr.). Za take listine j* treba plačati po še ne ukinjenem tarifnem postavku 101 I. B. avstrijskega pristojbinskega zakona, sedaj kolek 2 din. Če bi obsegala taka listina obenem tudi kake eenljive dajatve, od katerih se je odmerjala pristojbina v smislu avstrijskega zakona po eni ali drugi od treh lestvic, je plačati samo eno pristojbino, ono, katera j* večja. Zgled: A. da B. častno izjavo in prekliče žalitve in potrdi, da mu je v resnici dolžan 1.800 K. Častna izjava bi bila podvržena kolku za 2 dinarja, ker je predmet necenljiv. Dolžrio pismo za 1800 K pa je podvrženo kolku po lestvici II., v znesku 12 K. Plačati je samo to zadnjo pristojbino, namreJ samo kolek za 12 K. Ako bi znašal dolžni znesek 1« 200 K, bi znašala pristojbina po lestvici II. le 1 K. Plačati bi bilo kolek za 2 K, namreč pristojbino od necen-ljive častne izjave, ker je ta zadnja pristojbina višja. V onih slučajih, kjer se je odmerjala pristojbina po avstrijskem pri-stojbinskem zakonu po odstotkih (pri prenosih nepremičnine, pri vknjižbah, pri darilnih pogodbah in pri zapuščinah), se necenljivi predmeti sploh niž ne upoštevajo. Pri sodnih pristojbinah so tudi tukaj neke izjeme. (Konec prihodnjič.) Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Nadaljevanje) Istočasno je bila sklenjena v poslan iški zbornici podobna resolucija radi stagnacije in finančne krize, v katero je podjetje vedno bolj in bolj lezlo, ker je hotelo razširiti italijansko omrežje k enaki vrednosti in pomenu in investiralo ves mobilen kapital v nove stavbe in v nakupe zveznih črt. K vsemu se je pridružila de-valorizacija efektov in neprimerno visoko obdavčenje podjetja, ki ga je bila naprtila italijanska vlada obenem z zahtevo znižanja osebnih tarifov. Pod temi kritičnimi momenti je trpel obrat italijanskih prog in prebitki aktivnih naših linij so morali kriti kronične bilančne diference in prometne deficite v Italiji, kjer obrat niti ni nabral pri navedenem gospodarstvu kapitala za obrestovanje investicij. Že v novembru 1874 so bili prikrajšani kuponi delnic, posebno pa v maju 1875. Medtem pa se je bližala doba vračitve bonov, v 3 obrokih in sicer 18 milijonov goldinarjev v zlatu leta 1876. in po 9 milijonov goldinarjev v zlatu v letih 1877 in 1878 in nikjer ni bilo nobenega izgleda, kje najti sredstva za kritje terjatev, ki so imele ravnokar zapasti, vrhu tega je pa še tekoči, nekriti dolg dosegel koncem leta 1875 višino 44,297.500 forintov, kar je bilo v najboljšem slučaju vsaj precej neprijetna postojanka v družbi-nem proračunu. Na resolucijo parlamenta 6. maja 1874, v kateri se poživlja vlado, da naj na podlagi članka XV. pogodbe z dne 13. aprila 1867., št. 60, vendar že enkrat doseže delitev južne > zaradi in v obrambo gospodarskih m državno-osnovnih iB^eresiov in pravic«, je vlada odgovorili šele v prihodnjem zasedanju z izjavo, da se je sestavite «lr-žavaa komisija v,s«h resort®v, v svrlre Študije tega vprašanja. Posvetovanje pa se je zopet razbile. Splošni položaj železnit|va je v težkih posledicah splošne krize prisilil družbo iskati za proračun 1875 izhoda in prilagoditi svoje stališče novim pravnim in političnim razmeram. Položaj pa se je medtem obrnil. Poprej si družba, sedaj pa vlada ni vedela nobenega izhoda in podjetje bi bilo prišlo v neprijetno situacijo, ako bi v tem momentu ne bila prispela na pomoč Italija z novim načrtom, ki je omogočil v sprejemljivi obliki delitev družbenega podjetja. V enotni Italiji se je bila namreč razvila med drugimi državnotvomimi tendencami tudi ideja podržavljenja železniške mreže in po južnoitakjan-skili so prihajale gorenjeitalijanske železnice na vrsto, italijanska vlada je sporočila po ovinkih družbi svojo iiamero z dostavkom, da bi edinole prodaja italijanskega omrežja lahko rešila in razčistila to vprašanje. Družba je vsled tega začela razmotrivaii sprejemljivost stavljenih odkupnin pogojev. Po dolgem brezuspešnem pomenkovanju so se začeia končno resnejša pogajanja. Prvo se je vršilo koncem septembra 1875. v Lucernu med predsednikom pariškega finančnega komiteja, baronom Altonzom pl. Rotschildom in uelegatom italijanske vlade, vitezom Quiutinom Sello, bivšim italijanskim finančnim ministrom in parlamentarnim predstavnikom podrzavljevalne ideje glede splošnih vprašanj in sestave pogojev za sporazum. Drugo pogajanje v Baziu se je srečno zaključilo z definitivno pogodbo 17. novembra 1875, s takozvano >bazelsko« konvencijo. 1 o se je vse vršilo v popolni tajnosti in interesi-rani krogi so še kombinirali o možnostih uspeha vladnega projekta, ko jih je presenetila novica o sklepu konvencije. Zvedelo se je v javnosti samo golo dejstvo, brez vsacih podrobnosti, ker je bila stilizacija pogodbe še odvisna od odobritve avstro-ogrske vlade, dalje od stališča obeh parlamentov, italijanskega in avstrijskega in razpoloženja občnega zbora delničarjev in končno od zadevne državne pogodbe med Avstrijo in Italijo. Z napetostjo so pričakovali izredni občni zbor, ki je bil napovedan na 27. januarja 1876. Upravni svet je namreč računal, da bodeta obe vladi do takrat gotove s študijami in upravo potrebnih aktov. Pogajanja pa so se zavlekla in občni zbor je moral biti preložen na 28. februarja. Pa tudi ta termin bi skoro ne bil zadoščal, ker je odposlanec vitez Sella prišel šele 12. februarja na Dunaj. Z velikim naporom se je posrečilo neposredno pred občnim zborom dokončati vsa pogajanja. Državno pogodbo so podpisali šele 24 ur po občnem zboru, dne 29. februarja. (Dalje prihodnjič.) Fr. Zelenik: Letina in gospodarstvo. Velikanski je napredek tehnike, občudovanje vzbuja razvoj industrije, z neverjetno naglico množile so se delavnice in tvornice, rastle so produkcijske številke v industriji in veleobrti. Stroj je potlačil starodavne načine dela ter postoteril ali celo potisočeril množino izdelka. Ta zmagoslavni pohod industrije in tehnike pa omogoča le poljedelstvo. To je in ostane prvoredni či-ilitelj v gospodarskem življenju vseh, tudi najmodernejših držav. Poljedelstvo pokriva prve in neizbežne potrebe človeštva, medtem ko nam in-strija nudi potrebščine, ki izvirajo iz višje kultur, stopnje, ki so ledaj manj važne in potrebne za človeško življenje. Kako vlogo igra poljedelstvo v življenju narodov in držav, nam kaže nastopna razkaznica (po Sinvvell Statistische Uebersichten in Calwer das vVirtschaftsjahr 1907). Od 100 prebivalcev se peča z poljedelstvom industrijo trgovino v Belgiji 21.1 41.6 11.7 v Danski 48.2 25.2 11.8 v Angleški 13.— 45.8 21.3 v Franciji 41.8 35.5 9.5 v Nemčiji 35.2 40.— 12.4 v Nizozemski 30.7 33.7 17.2 v Italiji 59.4 24.5 7.4 v Rusiji 68.3 17.9 7.1 v Ogrski 69.7 13.6 4.2 v Zedin. drž. 35.7 24.3 16.4 v ŠvcHski 49.8 20.9 7.5 v Srbiji 84.— —.— 4Vb Lahko bi mi kdo rekel, da je v industrijskih In trgovskih državah, kakor so Belgija, Nizozemska ali Angleška i. t. d. zaposleno manj ljudi v kmetijstvu kot pa v industriji in trgovini. Res je to, ali tam je poljedelstvo na tako visoki stopnji, da donaša do trikrat toliko, kot pa v drugih državah. Vrhtega so Belgija, Nizozemska, Danska itd. majhne države z gosto naseljenim prebivalstvom. Pravi pomen poljedelstva se vidi pri velikih državah kakor je Nemčija, aii ogromna nusija (danes sicer mujh-na, pa bo zopet ogromna) s svojilni 170 milijoni redko naseljenih prebivalcev, aii Zedinjene države aii Ar-gentinija, ali Avstralija itd. Ce primerjamo razrneroke številke ceiega sveta, vidimo, da se peča s poljedelstvom pretežna večina čioveskega rodu. Letina je donos dela sioline milijonov, prehrana in preskrba poldruge miiijmue ljudi. To nam najjasnejše kaže pomen letine v gospodarskem življenju. Podajam razkaznico, katera nam kaže gibanje ieline. Razlika v letinah posameznih dežel aii držav je lahko precejšna, svetovna letina pa je vedno prtcej enaka, razlika znaša okoli 5 odstotkov nad aii pod srednjo letino. Precej višje številke zadnjih let so posledica zboljšanega obdelovanja. iz loga vzroka je bil povprečni donos pred petnajstimi leti dokaj manjši kot je bil zadnja leta. H letina v mil. stot. povprečno v 1901 — 2 742.8 190iJ — 3 798.9 — 4.7 1903 — 4 842.3 + 1.7 1904 — 5 804.7 — 4.0 1905 — 6 852.3 ~r 1.7 1900 — 7 887.4 ,+ 5.9 1907 — 8 808.0 3.6 1908 — 9 800.2 3.8 1909 — 10 i 922.5 + 10.0 1910 — 11 916.9 + 9.4 povprečno 838.2 Sledeča labeia nam kaže donos Idjtine v milijonih met. stot.: 1901 — 2 1226 11.6 28.5 1902 — 3 1216 10.7 31.9 1903 — 4 1169 10.5 30.1 1904 — 5 1117 9.1 38.9 1905 — 6 1350 9.0 31.9 1906 — 7 1229 14.2 40.9 1907 — 8 1312 12.1 33.0 1908 — 9 1352 10.6 38.5 1909 — 10 1419 11.5 32.5 1910 — 11 1330 7.6 36.0 povprečno 1272 1077 34.2 Ti dve razkaznici sem vzet iz objav »Mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu«. Kakor je iz gornih podatkov razvidno, se povprečni donos svetovne .letine malo izpreminja, precejšnja razlika je lahko le v letinah posameznih dežel ali držav. V dokaz te ugotovitve podajam donos letine pšenice na Ogrskem in v Zedinjenih državah. Pridelalo se je milijonov met. stotov: Na Ogerskem 1. 1901 36.6, 1. 1902 48.8, 1. 1904 39.9, 1. 1906 56.6, 1.1907 35.6. V Zedin. drž. 1.1901 203.—, 1.1902 182.—, 1. 1904 150.—, 1. 1906 200.—, 1. 1907 172.—. V kazalnih številkah izraženo, izgleda slika tako: 100 136 109 154 97 100 89 74 98 85 Vse statistike, vse številke in vse njih primerjanje dokazuje, da je letina posameznih dežel velikega pomena za njih gospodarski položaj. V slabi letini poskočijo cene, toda kmetovalec vendar navadno ne dobi toliko za manjše pridelke vkljub višji ceni kot bi dobil za polni pridelek. Zato je pa tudi manj denarja med ljudstvom, konzum industrijskih predmetov se zmanjša, delavstvo zahteva višje mezde, nastane nezadovoljnost in poslabša se v splošnem gospodarski položaj, ker višje cene živil potegnejo za seboj cene drugih pridelkov in izdelkov.- Dobra letina pa povsod vpliva enako ugodno, kakor v deželah s carino, tako v onih brez varstvene carine. Razlika je le ta, da je izpremem-ba cen v onih deželah manjša kot v teh. Dobra letina pomeni nižje cene živil, večji dobiček poljedelca, večji konzum mdustrijskih predmetov, večjo množino razpoložljive glavnice, poveča tedaj gibčnost denarnega trga in delavnost industrije. Dobra letina poveča dohodke železnic in plov-be, koristi državi, ker ta lažje pride do svojih davkov. Pri dobri letini so Šijtudi sklede polne, kar rodi zadovolj-eSnost. Z današnjo številko pošiljamo vsem onim p. n. naročnikom, katerim je upravništvo pošiljata posebno izdajo lista (št. 91 a, 82 a, 93 a, 94 a in 95 a) za časa Ljubljanskega velikega semnja, poštne položnice s prošnjo, da nam nakažejo odpadajoči znesek K 10. izvoz iri uvoz. Izvoz ovc. Na predlog ministrstva za poljedelstvo je dovoljen kontingent izvoza 50.000 ovc za vso državo. Uvoz blaga iz krajev Baje in Bara-. njo. Za uvoz blaga iz izpraznjenih krajev Baje in Baranje se spremeni točka 2., člen VI carinske tarife v toliko, da je uvoz carine prost pod pogojem, da je dokazano, da je bilo blago pred izpraznitvijo naročeno. Izvoz 900 vagonov repno rezauice. Ekonomsko finančni odbor je na svoji seji dne 11. t. m. dovolil tovarnam sladkorja izvoziti 000 vagon, preostale repne rezance lanske kampanje. Izvoz volne iz Urško. Grški minister za prebrano je zahteval, da se odobri izvoz 7,000.000 kg volne. Volna, ki pride za izvoz v poštev, je volna iz Trači je in Makedonije. liarodoo so^pootarsKe zuueue. Tr^uvina. Beograjski in bosanski trgovci proti novi uredbi o davku na poslovni promet. Bosanski trgovci so v sarajevski trgovsko-obrtniški zbornici izjavili ministru za trgovino in industrijo, da je uredba o davku na poslovni promet radi nepismenosti neizvedljiva, na kar je minister dr. Spaho pripomnil, da sam ni prepričan o izvedbi uredbe, radi pomanjkanja uradnikov. Beograjski trgovci so vročili trgovsko-obrtniški zbornici resolucije, ki se tičejo davka na poslovni promet. V resolucijah izvajajo trgovski krogi, da smatrajo način, katerega predpisuje nova uredba za neizvedljiv. Prepovedi za izvoz življenskih potrebščin, katere so izdala sodišča za pobijanje draginje, bodo ukinjene. Neka sodišča za pobijanje draginje so sama izdala prepoved za izvoz posameznih življenskih potrebščin, smatrajoč, da so v io pooblaščena na temelju uredbe o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne Spekulacije. Ker ta uredba nima lake določbe, je minister za socialno politiko dr. Kukovec z razpisom odredil, da navedena sodišča nimajo pravice izdajati prepovedi za izvoz življen-skih potrebščin ter je zahteval, da se morajo izdane prepovedi takoj ukiniti. Industrija. Cene za premog iz držav, rudnika Velenje. Določene cene od 1. oktobra t. 1. so: za lignit: 32, 31, 40 in 24 K; za kosovec: 30, 29, 28 in 22 K; za drobni premog: 25, 24, 23 in 17' K; za zdrob: 23, 22, 21, 15 lt za 100 kg, loko postaja Velenje. — Za vsako vrsto premoga so določene štiri cene; prva cena velja za velenjski okoliš, druga za celjski okoliš, tretja za mariborski okoliš, za vso Kranjsko in za Hrvatsko do Zagreba; četrta za vse oddaljenejše kraje. Diferenciranje cen za premog, namenjen v oddaljeno kraje, se je uvedlo vsled visokih prevoznih stroškov, ki so onemogočali transport oddaljenejše kraje; sedaj so višji transportni stroški izravnani z nižjo ceno. V cenah so vštete tudi vse pristojbine. S tem se je velenjski premog tako pocenil, da je industriji zagotovljeno ceneno gorivo. Oftrt. Ponudbena obravnava za prevzem vpeljave odnosno predelavo električne razsvetljave. Dne 17. oktobra t. 1. ob desetih bo pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstropje (v sobi št. 2) ponudna obravnava za prevzem vpeljave, odnosno predelave električne razsvetljave na višji gimnaziji in moškem učiteljišču v Mariboru, okraj nem sodišču na Vranskem in kmetijski šoli na Grmu. Podatke, pojasnila in o-fertne pripomočke dobivajo interesenti V med uradnimi urami pri oddelku IV. b. ^gradbene direkcije, za dela v Mariboru ' pa tudi pri okrožni gradbeni direkciji v Mariboru. Ponudbe morajo biti zapečatene, kolkovane s kolkom za 20 dinarjev. Vadij 5 odstotkov ponudbene vsote. Oenarstvo. iiazprava o proračunu. Na seji 10. t. m. je ministrski svet razpravljal o proračunih ministrstva pravde, kostituaute in ministrstva financ. Proračun ministrstva pravde je bil sprejet brez redukcije, dočim je bil budget ministrstva financ skrajšan za 36 milijonov. Ker znaša deficit dosedaj še vedno eno milijardo kron, kljub temu, da so bili proračuni nekateri ii ministrstev zelo skrajšani, na pr. proračun ministrstva za poljedelstvo in vode za 12 milijonov din., napram proračunu lanskega leta, se razprave o vseh možnostih, kako bi se doseglo ravnovesje, nadaljujejo. Mednarodna konferenca za zboljšanje valut. Na mednarodno konferenco za zboljšanje valut, ki se bo vršila v Londonu, odpošlje naša vlada posebno delegacijo. Seznaiuck bank, pooblaščenih za poslovanje 'i devizami in valutami. — Niže navedene banke so bile pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, po pravilniku o reguliranju prometa z devizami in valutami, ki je stopil v veljavo z dnem razglasitve (>Službene Novine kraljevine SHS« št. 214 z dne 25. septembra 1921), in sicer: 1. Srpsko-švaj-carska banka; 2. Jadranska banka; 3. Zemaljska banka; 4. Podunavsko trgo-vačko akcionarno društvo; 5. Praška kreditna banka; 6. Gradjanska banka; 7. Izvozna banka; 8. Francusko-srpska banka; 9. Kusko-slovenska banka — vse v Beogradu — in 10. Prva hrvatska štedi-onica v Zagrebu s podružnicami v Beogradu, Bjelovaru, Brodu na Savi, Celju, Crkvenici, Čakovcu, Daruvaru, Delnicah, čakovu, Djurdjevcu, lloku, Karlovcih, Kraljeviči, Križevcih, Mitroviči, Novi Gradiški, Ogulinu, Osjeku, Požegi, Senju, Sisku, Subotici, Sv. Ivanu Zelini, Varaždinu, Veliki gorici, Vinkovcih, Viro-vitici, Vukovaru, Sušaku in Zemunu. Dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami je podelilo ministrstvo financ, generalni inšpektorat I, št. 10.200 z dne 1. oktobra t. 1. tudi VViener-Bank-Vereinu, hrvatski podružnici v Zagrebu, kakor tudi podružnici tega denarnega zavoda v Beogradu. Narodna kreditna banka d. d. v Sremskih Karlovcih je na svojem občnem zboru spremenila svoj naslov v »Srpska banka d. d. Sremski Karlovck. Poročilo pošt. ček. urada v Ljubljani za mesec september. Vlogov je bilo 99.803 v znesku od 532,957.810.63 kron, od tega v kliriiigu 3480 v znesku od 142,486.251.25 lv, vplačano pri naši blagajni 534 v znesku 36,095.523.56. Izplačil je bilo 54.961 v znesku od 545,480.346.05 K, od tega v Idiringu 3036 v znesku od 142,486.251.25 K, izplačano pri naši blagajni 1102 čekovnih nakaznic v znesku od 22,744.460.80 K in 2207 blagajniških čekov v znesku od 151,831.180.36 K. Promet novčanic v Čeboelovaški je znašal po poročilu z dne 23. preteklega meseca 11„138,974.000 čehoslovaških kron. Od le svote je pokrite z zlatom in s srebrom le 346,371.000 čehoslovaških kron. Razdelitev novčanic avstro - ogrska banke. V Prago so dospeli likvidatorji avstro-ogrske banke, da odločijo o onih novčanicah, ki so bile izdane pred 28. oktobrom 1918. Te novčanice bodo pro-porcijonalno razdeljene med vse države, one pa, ki so bile izdane po 28. oktobrom, bodo vnesene na račun Avstrije in Madžarske. Zlato bo razdeljeno med vse nasledstvene države, razen Avstrije in Madžarske. Nova podružnica Gospodarske banke. Gospodarska banka d. d. v Ljubljani je otvorila svojo podružnico v Sarajevu. Czrlrta. Kavcija carinskih posrednikov. S čl. 4. pravil o carinskih posrednikih je predpisano, da smejo carinarnice sprejemati od carinskih posrednikov za kavcije tudi take vrednostne papirje, ki jim je priznana pupilarna varnost, poleg takih pa morajo sprejemati tudi začasna potrdila o podpisu državnega posojila. Carinarnice, ki sprejemajo taka potrdila, morajo o vsakem primeru obvestiti denarni zavod, ki je izvršil podpis, da ga zabeleži v vpisniku. Ko'zavod prejme obveznice, jih vroči dotični camamici, ki mu vrne začasno potrdlo. Ur. 1. št. 122, z dne 7. oktobra 1921. Znižanje izvozne takse v Čehoslo-vaski. Po poročilu generalnega konzulata v Pragi, je znižal čehoslo vaški urad za zunanjo trgovino izvozno takso na glasbene inštrumente iu klavirje od 1 % ua četrt odstotka fakturirane vrednosti počenši od 10. septembra t. 1. Davki. Novi davki? Ker se proračunsko ravnotežje do sedaj ni moglo doseči s svoto 5 milijard dinarjev dohodkov, se bo po poročilih iz Beograda na eni prihodnjih sej ministrskega sveta pretresalo vprašanje novih davkov, ki bi dali državi še eno in pol milijarde din. dohodkov, tako, da bi skupni dohodki znašali 6 in pol milijarde dinarjev. Pobiranje občinske doklade na trošarino od vina v Križah pri Tržiču. V zmislu določil §§ 79. in 81. občinskega reda za Kranjsko se dovoljuje, da sme občina Križe pri Tržiču v delno kritje občinskih potrebščin pobirati od dne 1. septembra t. 1. do dne 31. decembra 1921. 200%no občinsko doklado na povišano državno trošarino od vina in od dne 1. septembra 1921. do dne 31. decembra 1926. zvišano naklado po 3 K od hektoliterske stopnje alkoholovine navadnega žganja. Promet. Konferenca delegatov vseh železniških ravnateljstev. V llidži se je vršila konferenca delegatov vseh železniških ravnateljstev, na kateri se je pretresalo vprašanje novih tarif. Konferenci je prisostvovalo 21 delegatov. Zgradba železniške zveze z morjem. V ministrstvu za promet se vrše potrebne priprave za pričetek del za zgradbo železniške proge z morjem, ki se bodo pričela v teku 6 mesecev. Podaljšanje liske železnice. Liška železnica bo podaljšana preko Knina do Splita. Pričelo se bo z zgradbo proge Knin—-Pribudič, pozneje se bo zgradila proga Gračaca. Delo bo trajalo okrog 2 in pol leta. Otvoritev tovornega postajališča Dobova. Južna železnica razglaša, da se je 1. oktobra 1921 otvorilo postajališče Dobova za promet z brzovoznim blagom v množinah pod 1000 kg za tovorni list. Pošiljke, za katerih natovarjanje in iz-tovarjanje je treba posebnih priprav, so od predaje izključene. Most preko Mure za zvezo Slovenije s Prekmurjem. Ministrski svet je odobril kredit 250 tisoč dinarjev za gradnjo mostu preko Mure v Veržeju. Nov pravilnik o potovanju po železnicah. Ministrstvo za promet je izdelalo nov pravilnik o ureditvi potovanja in plačila potniških zahtev. Po pravilniku sme v vozovih I. razred potovati samo določeno število potnikov. Ako potnik višjega razreda ne dobi mesta, more potovati v nižjem razredu ter se mu povrne preveč plačana voznina. Potnik ima tudi pravico, da odstopi od potovanja in mu mora železniška uprava vrniti denar za kupljeni vozni listek. Ta pravilnik bo stopil v veljavo 1. novembra. Nova tarifa za direktni promet potnikov in prtljage med Avstrijo in Italijo preko Jugoslavije stopi v veljavo z dnem 1. novembra 1921. Kakšni so novi tovorni listi. Podatke o novih tovornih listih daje Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 122, z dne 7. oktobra 1921. Tovorni listi in vložki so sledeči: Vtisnjeni kolek za en dinar na vseh vrstah tovornih listov kakor tudi na vložku za tovorne liste je natisnjen s klišeji kolkov za en dinar emisije, ki velja tudi sedaj za Srbijo in Črno goro, samo da je barva pomarančasta in z razliko, da so čez grb kolka s črno barvo vtisnjene z latinico besede: Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca. Velikost kolkov je 36 X 25. Velikost natisnjenega besedila na unikatu in duplikatu tovornih listov je, in sicer: 1. pri tovornih listih za tovorno in brzovozno blago za inozemstvo 685 X 320 mm (kolek vtisnjen na desni); 2. pri tovornih listih za tovorno in brzovozno blago za notranji promet 680 X 395 mm (kolek vtisnjen na levi); in 3. pri vložkih za tovorne liste 395 X 315 mm (kolek vtisnjen na desni). Tovorni listi za brzovozno blago so obrobljeni s široko (primeroma 13 milimetrov) pomarančasto črto vzdolž besedila. izza dne 1. oktobra .1921 se ne smejo uporabljati drugi tovorni listi in vložki razen monopoliziranih. Ker pa imajo po obvestilu ministrstva za promet in uprave državnih monopolov beograjska, zagrebška, sarajevska, subotiška in ljubljanska železniška direkcija še primerno količino prej natisnjenih tovornih listov in vložkov, se dovoljuje ne-kvarno odločbi, po kateri se da z dnem 30. septembra 1921 v promet nova emisija tovornih listov, da se smejo na o-zemlju omenjenih železniških direkcij poleg novih uporabljati tudi stari tovorni listi in vložki, ki so pri omenjenih direkcijah tudi sedaj v prometu; todaprilep-ljati se mora nanje kolek za en dinar, ki ga izdaja uprava državnih monopolov in ki bo iste barve iu oblike, kakršne so oni, ki so vtisnjfeni na novi emisiji. Za obrazce teh listov se sme na ozemlju o-menjenih direkcij pobirati, in sicer za tovorne liste za notranji promet 0.25 din., za mednarodni promet pa 0.50 din. Stari obrazci se smejo uporabljati samo, dokler ne poidejo, nikakor pa ne dalje, nego do dne 31. decembra 1921. izenačenje poštne službo za vso državo. Ministrstvo za pošto in brzojav izdeluje nov poslovnik, s katerim bi se izenačila vsa pošfna služba v naši državi. Skrčenje uradnih ur pri poštnih u-radih v Sloveniji. V zimski dobi 1921, 22. t. j. od 16. oktobra 1921 do 31. marca 1922, se skrčijo uradne ure pri poštnih uradih z brzojavom in telefonom na 6 oziroma na 5 ur, pri manjših poštnih uradih brez brzojava in telefona na 4 ure. Uradne ure pri ljubljanski in mariborski glavni in kolodvorski pošti in pri poštnih uradih v Celju, Ptuju, Novem mestu, Zidanem mostu, Tržiču in Gornji Radgoni ostanejo neizpremenjene. Poštni uradi Ljubljana 3 do 6 poslujejo v zimski dobi od 8. do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih se uradne ure ne izpremene. Iz pregleda, ki je izobešen ua vsakem uradu v prostoru za stranke, so razvidne uradne ure dotičnega urada. Brzojavne in telefonske pristojbine v inozem. prometu. V predzadnji številki smo poročali, da je s 1. oktobrom določenih kot ekvivalent za 1 frank 6 dinarjev ali 24 kron. Če hočemo izračunati pristojbine v dinarski veljavi, moramo brzojavne pristojbine v »Pristoj-beniku za inozemstvo«, ki je bil priobčen v Službenih Novinah št. 18 tega leta, pomnožiti s 6 oziroma s 24, če hočemo izračunati kronsko veljavo. Brzojavne pristojbine za Avstrijo, Italijo in Madžarsko so 18 cent., K 4.32, za Čeho-slovaško in Nemčijo 25 cent., je 6 K od besede itd. — Telefonski pogovori: Lju-bljana-Praga 3.50 fr., je 21 din. ali 84 kron; Maribor-Graz, Ptuj-Graz 2 fr., je 12 din. ali 48 kron, Celje-Graz, Zidani most-Graz 3 fr., je 18 din. ali 72 kron; Ljubljana-Graz, Maribor-Wien, Zidani most-Wien, Celje-Wien, Ptuj-Wieu 5 fr., je 30 din. ali 120 kron; Ljubljana-Wien 3 fr., je 36 din. ali 144 kron za enoto pogovora. Telefonska zveza naše države s Ce-hoslovaško preko Madžarske. Poleg obstoječe telefonske zveze Ljubljana—Zagreb in Praga, bomo kmalu dobili novo zvezo preko madžarskega ozemlja. Kmetijstvo. Svetovna žetev pšenice. Evropska žetev pšenice in rži je prekosila lansko. Zedinjene države bodo pridelale 205 milijonov centov pšenice in 16.3 milijonov centov rži. Sava Sekulič ogenturno - komis- zavod v Sordevu sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo. iz našiti organizacij. Taks« za vozove na vzmeteh. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo poroča na mnoga vprašanja, da je glasom odloka 15.362 generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu, ki je izšel v Službenih Novinah si. 205 razumevati postavko 100 taksne iarile na sledeči način: >Po tarifni postavki 100 pristojbinske tarife se plača taksa za prijavo vseh vrst avtomobilov, fijaker-skih voz in dvokoles (bodisi motornih ali navadnih) brez ozira ua io ali se uporabljajo za prevoz potnikov ali blaga za špekulativne namene ali pa popolnoma za osebno vporabo. Za vozove na vzmeteh (fedrih) pa se plača ta taksa samo takrat, če se vporablja izključno za lastnika osebno iu njegovo rodbino (za luks us), toda ne tedaj, ako se vporablja za prevoz živil, kakor n. pr. mleka, zelenjave itd., v katerem slučaju plačajo takso po točki 20 onega člena, fcjpedicijski vozovi na vzmeteh plačajo prijavno takso.« — Zveza trgovskih gremijev iu zadrug v Sloveniji. Dobava, prodaja. Preureditev vodne preskrbe, slikarska dela itd. Dne 17. oktobra t. 1. obli. uri bo pri gradbeui direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, 11. nadstropje (v sobi št. 2), ponudita obravnava za prevzem preureditve vodne preskrbe v moški kaznilnici, slikarskih del iu prireditve i oentgenološkega laboratorija v občni javni bolnici, naprave nove strehe na telovadnici višje gimnazije v Mariboru in preureditve vodovoda v realni gimnaziji v Novem mestu. Dobava strojev in orodja. Državne protezne delavnice v Ljubljani naznanjajo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebujejo: 1 veliki vrtalni stroj, 1 škarje za pločevino, 1 vreteno za brus, 1 vreteno za poiirni stroj, I veliko nakovalo, 2 namizna nakovala in razno čevljarsko in bandažijsko orodje. Ponudbe je poslati čimprej upraviteljstvom Državnih proteznih delavnic v Ljubljani. More se' ponuditi tudi rabljene, a brezhibne stroje. Cene se morajo glasiti franko Ljubljana. Dobava slame. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se 19. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne sklenejo pismene, neposredne pogodbe za dobavo slame v intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri Komandi vojnega okrožja v Celju in v Mariboru ter pri komandi mesta v Slovenski Bistrici. Pogoje je moč vpogledati pri imenovanih vojaških mestih. Tržno poročilo. Poročilo s tržišča s poljskimi pridelki. Pogoste spremembe raznih predpisov in naredb z ozirom na izvoz, ne dajo duška normalni trgovini. Ker izvozniki ne morejo določiti tečaja, po katerem se bo trgovina razvijala, je kalkulacija zelo težavna. Preje je izvoznik prodal devize eventualno že naprej, ako si je hotel za-sigurati kurz, sedaj pa mora čakati do konca razvoja službenih poslov, ker mora računati z razlikami, ki nastajajo pri prodaji državnemu institutu. Glede prometa se tudi še ni spremenilo na bolje in kupljeno blago leži v velikih količinah po Vojvodini in Sremu. Trgovina se razvija precej slabo. Za večje količine se ni pokazalo zanimanja. Pšenica stane 1050 do 1070 K. Koruza stare žetve 830 do 850 kron, nova koruza je približno okrog 00 vin. ceneje. Kakor se kaže, bomo meseca aprila plačevali koruzo po 900 K. Žetev je po dosedanjih poročilih kvalitativno precej dobro izpadla iu i>o le malo deiektnega blaga za industrijske svriie. Oves srbskega in bosenskega izvora se nudi po V'40 do 770 K, slavonski, bolje kvalitete, pa 40 vin. dražje, ječmen uoii-ra 870 do 890 K (macedonskega izvora), uočim pride ječmena iz Bačke in Srema le malo na trg, ta pa se prodaja po i iv dražje. Cena fižolu se je znatno znižala iu pisani fižol se dobiva že po 900 K. Moka se je radi pšeničnih cen tudi nekoliko podražila iu stane 15.80 do 16.50 kron (po kakovosti) z vrečo. Kiž. Hamburg: Kadi »boljšauju marke je padla cena v markah, zvišala pa se je v angleškem denarju. Trgovina živahna. Burma 1L, loko 7.60, Saigon loko 7.20 M. Kolonijuluo blago. Sladkor. N e w y o r k : centrifugal 4.13—4.23. London po cwt VVest luui-an crystal skladišče 46.—, Tales Brovv-nish bis good coloury pieces 36.6, Lyiea yelow crystal 48.—, iviuseavadoes -iu.—, Tates castor 67.—, cubes 57.6, crushed 54.—, granulaled 53.—, and vvhite 48.--, Lyles 6.2, granulated and \vhite 52.6. Kože. Praga. Lahkih kož je na trgu mnogo, dočim je srednjih in težkih le malo; tam pa, kjer so na razpolago, so se cene znatno zvišale. Povpraševanje po telečjih kožah je bilo živahno, plačevale so se pod svet. pariteto, sedaj pa so se tudi podražile. Za kozje kože se je pokazalo malo zanimanja, za kože od jagnjet nekaj več. Cene v kronali po kg: volovske in telečje kože do 24y2 21, od 25—29 Ml 21.30, od 30—397» 23— 23.60, od 40—44 23.70, od 45—49l/* 24, od 50—54 M 24, od 55—591/. 24, čez 60 kg 22.60. Kravje do 24^ 20.50, od 25—29 Mi 20, od 30—341/2 21.50, od 35— 39/a 2, od 40—44‘/a 22.50, od 45—491/» 22.30, od 50 dalje 22.30. Kože od bivolov do 24 % 19.50, od 25—297= 18.50, od 30 do 39V» 18.40, od 40—49 K, 16.90, od 50 do 59‘/a 15, čez 60 13.50. Konjske kože 12.10, telečje soljene do 3 kg 70, od 3 do 4 kg 93, od 5—6 kg 180, čez 6 kg 185, ovčja krzna 23—62, krzna od jagnjet 20, kozja la. 90, lla. 57, od srne 54 K. Borza. Zagreb, devize: Berlin 191.50 — 194, Bukarešta 200—208, Milan izplačilo 995-1020, ček 985—1010, London 995 —1000, Ne\vyork kabel 250—255, Pariz 1850—1920, Praga 280—282, Švica 4600, Dunaj 8.40—8.60, Budimpešta 39—40, valute: dolarji 250—252, avstrijske krone 10-11, rublji 12, napoleoni 835-840, marke 192—194, lire 980—1000, madžarske krone 40—41. Jadranska banka 405—420. Ljub. kreditna banka 850. Narodna banka 525—530. Beograd, valute: dolarji 62, marke 48, leji 53, levi 40, devize: London 242.50, Pariz 450, Praga 68, Uunaj 2.15, Berlin 49.25, Milan 250, Budimpešta 10- ,• o on m Ziirich, devize: Berlin 3.90, New-york 5.44, London 20.88, Panz 39.00, Milan 20.50, Praga 5.90, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.10, Bukarešta 4.25, Varšava 0.13, Dunaj 0.25, avstrijske žig. krone 0.19. ;• A ryl r,- -/;A ■ ;/ i-A JL 4 r-MCi Shbgj 4 % ga b A|||i K|fi|| gm n A||j ja Obrestuje najugodneje vloge na knjižice In v tekočem SlOiriiMffi šil računu, -- Izvršuje sc b A. Šarabon < ) v Ljubljani ( \ priporoča / ( špecerijsko blago N / raznovrstno žganje \ >moko / In deielne pridelke y raznovrstno rudninsko ^ \ 22,10-10 vodo, J / Lastna pratarna za kavo \ in mlin za dliave / s električnim obratom. \ Canlkl na razpolago. / \S\S\S\S\S\S\S Vsakovrstne slamnike in klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejših modelov. Franjo teror, *s: Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto Erjavec & M PRI „ZLATI LOPATI“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmldt (Mflhlelsen) nasproti Krlžanske cerkve. Vabilo na subskripcilo delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vskladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetišče) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občer koristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev 99 ORIENT fifi mediiarodtitti trB&v£ko-špediciii$ifi£ m skiadušina delniške d užbe v MARIBORU z delniško glavnico Din. 1,000.000.—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921, VI. štev. 3905, konc. listina z dne 3. oktobra, štev. 7008, oddelka ministra za trgovino in industrijo v Ljubljani. voljenja se daje v podpis Na podlagi tega do- eden milijon dinarjev delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100.— za komad, glasečih se na prinosca. — Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev za vsako delnico, — Nominalni znesek po Din. 100 in pa stroški po 15 Din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. — Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 1921. — Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921. — Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedo-deljene delnice. — Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. — Začasno se bodo izdala potrojila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamerfjale za delniae drugje »Orient«. — Kot fudx.-krip«Ljst*a mesta fungirajo: Centralna banSh v Zagrebu in uje ne podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka \, Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge, — Vabimo vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špddicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. — Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. — Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. — Podpisujte torej delnice naše »ORIENT«, medSnarodne, trgovsko-špedicijskc in skladiščne delniške družhe v Mariboru. Maribor, dne 14. oktajora 1921. Bratje Tavčar, industrialci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Korozija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. •i. Medved, veletrgovec v Cdju. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Koštevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec: v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru, (»ustav Bernhard, trgov, v Mariboru. .!. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skabeme, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejo m dr., veletrgovina v Mariboru. Alojz Zniderič, trgovec v Mariboru. Hksportno društvo Matheis, Suppanr. in drug v Mariboru. J os. Serec, trgovec v Mariboru. Drava« lesna industrijska d. d. v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovi c v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgov. v Ljubljani. Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Karl Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru. Kobi Drago, industrijalec, Maribor. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Strni šču. Karl Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah. trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. Al. K. Šepec, trgovec v Mariboru. II SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA 1 uu uimm Šelenhurgova ul.1 3* Ssiteresina skupnost s Hrvatsko eskcmptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavsfi naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. lzsrSaje sse bančne traaseKcIJe nslKulantusje. mm Denarne v!ogs. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi. Borza. M I m m KWB^»HIGHIIHEaR^^ Medit, Rokove & Zanki, Tomih Kemičnih in rudninskih Daru ter inliou. prej: A. Zanki sinovi. mmmmmmwwm 1 KAMENiT * 8 a: Centrala: LjuMjona. O. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Muti. Telefon: 64. English mmM: Angleški laki e COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERF1NE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR-R1AGEB0DY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fi*ni prep. ak. PALE FLATTING VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTER10R COPAL VARNISH SPRF. Najfinejšl zračni rap. lak PALE SICCAT1VE FLUID Slkatif, svetel. DARK SICCATIVE FLUID. Slkatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočijske sta najfinejši. *J& Sftff e,ad.ke DllbVIllilti in pletene, orehove pletene, biče, vezalke (jermena) za čevlje, Cižaretnl papir V- ski, kanciiski, konceptni, gladilni, (šmirgel) in stekleni papir ter drugo kratko robo nudi po najnižjih cenah veletrgovina lil Dobi, Liii Sv. Jakoba trg 9. Znamka KOMET Nepremočljiva mast za fevlje in usnje. Cene in kvaliteta brez konkurence. SZJS5ZJ5H5Z25ZJ5ZJS2i 1 Dular & Fali I | veletrgovina manufakture lana, .s Rafinerija mineralnega olja \ § Priporoča svojo bogato zalogo Cankarjeva ul. 1 MaFlbOP Cankarjeva ul. 1 [j § Vzorci na zahtevo brezplačno. po najnižjih cenah. Samo na debelo. rzsrzsrzsrzsrrarzsrzs mssma Hedžet Sz ZEŠZorltniik: — HJu/bljana 2Traan.čIš!l!sei:rxs!ls:a, ■va.llca, 4= 3u£-A» 3STTJ3T-A. SCTTTIES 2£Tj£>- “tolscgTOTrzcLlca* na. deloelo iestnlk Konzorcij is iscajanje »Trgovskega Urt«*. — Olsvni »rednik: Peter Kastelic. — Odfrovorri urednik: Franjo Zchsl. — Tiska tiskarna Makso Mrr-vsfir v V.iiibliani