4/09 št. brezplačno OKTOBER 2009 Štorski občan Novemu šolskemu letu naproti! Mesec september nepreklicno prinaša konec počitniške brezskrbnosti in otroška razposajenost se je preselila na šolske hodnike. Dnevi bodo zopet zapolnjeni s poukom, učenjem, delanjem domačih nalog in obiskovanjem obšolskih dejavnosti. Nekateri med vami, dragi učenci in dijaki, ste novo šolski leto pričakali z veseljem, drugi spet s strahom in skrbjo, kako bo. Verjamem, da pričetek pouka nemalo skrbi prinaša tudi vašim staršem in učiteljem. Ker smo že krepko zabredli v september, pouk že poteka po ustaljenih tirnicah in upam, da so bili prvi vtisi pozitivni. Predvsem za tiste otroke, ki ste prvič vstopili v vrtec, osnovno ali srednjo šolo. Veseli me, da so naše malčke v vrtcu Lipa pričakali popolnoma prenovljeni prostori. V času počitnic nam je namreč uspelo v vrtcu zamenjati tla, notranjo stavbno pohištvo in vso notranjo opremo. Tako bo njihovo bivanje tam še prijetnejše. Vsem otrokom vrtcev Lipa in Kompole, učencem OŠ Štore in dijakom želim prijetno šolsko leto. Znanje je največja popotnica za življenje, zato ga zajemajte v čim večji meri in bodite radovedni. Enako želim tudi vsem študentom, ki boste v predavalnice sedli oktobra. Prijetno šolsko leto želim tudi vsem vzgojiteljem, učiteljem in drugim delavcem vrtca in šole ter vsem staršem. Miran Jurkošek, župan ŠTORSKI OBČAN Štorski občan KAZALO AKTUALNI DOGODKI OBVESTILA O... ZANIMIVOSTI ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV SREBRNE NITI UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠPORT VABILA 4 14 15 27 32 34 37 40 41 Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: 03/ 780 38 40 Fax: 03/ 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure in uradne ure po telefonu: ponedeljek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 sreda: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 četrtek: odprta samo sprejemna pisarna petek: 8.00 do 13.00 Uradne ure župana Mirana Jurkoška: ponedeljek 7.00 - 8.00 sreda 15.00 - 17.00 petek 7.00 - 8.00 Uradne ure podžupana Ivana Glavača: sreda 8.00 - 9.00 Uradne ure podžupana Ivana Jurkoška: sreda 16.00 - 17.00 KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA Svetina 6 3220 ŠTORE Tel: 03/ 5774 - 106 Uradne ure: četrtek 11.00 - 15.00 Uradne ure predsednika Krajevne skupnosti Svetina: četrtek 15.00 - 16.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Zaradi predvidenega izida naslednje številke v november pričakujemo vaše prispevke do 20. 10. 2009. Odgovorna urednica: Ivanka Tofant Prispevke lektorira: Manca Mirnik Uredniški odbor: Ivanka Tofant, Jože Kragelj, Mojca Korošec, Dušan Volavšek, Srečko Križanec, Manca Mirnik, Emil Kačičnik. Prispevke zbrala: Sabina Firšt Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore 3 OKTOBER 2009 December 2006 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 47/06, 45/08 in 57/08), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 in 11/09), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07 – ZSV-UPB2) in sklepa občinskega sveta občine Štore, sprejetega na 14. seji dne 30. 9. 2009 OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM za leta 2009-2012 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Predmet razpisa Občina Štore (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo 2 neprofitnih stanovanj v najem in morebitnih drugih stanovanj, ki se bodo sprostila ali na novo pridobila v letih 2009, 2010, 2011 in 2012. Število dodeljenih stanovanj bo odvisno od števila praznih stanovanj, ki bodo na voljo v letih 2009-2012 oziroma do objave novega razpisa. Oblikovana bo prednostna lista za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Pravilnik) oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine. Na prednostno listo se bodo uvrstili prosilci, ki bodo izpolnjevali dohodkovni kriterij iz točke 2.2. Stanovanja bodo na območju občine Štore. Najemniki bodo najemne pogodbe sklepali z lastnikom neprofitnega stanovanja, oddanega v najem. Lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo iz razlogov in pod pogoji, določenimi v 103. členu Stanovanjskega zakona, še zlasti, če najemnik ne plača redno najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba. 1.2. Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom, veljavnim v času trajanja najemnega razmerja. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let preveriti, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja. Podatke o denarnih prejemkih za preteklo koledarsko leto pred preverjanjem izpolnjevanja pogojev za uporabo neprofitnega stanovanja pridobiva najemodajalec iz uradnih evidenc in drugih zbirk osebnih podatkov upravljavcev zbirk podatkov, v skladu z zakonom. Najemniki morajo na zahtevo najemodajalca predložiti vse zahtevane izjave in dokazila zase in za uporabnike v roku 30 dni od prejema zahteve. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje skladno z 90. členom Stanovanjskega zakona. 4 Če se socialne razmere najemnika, ki plačuje za stanovanje prosto oblikovano najemnino, spremenijo tako, da dohodek pade pod mejo, določeno v 5. členu Pravilnika, lahko najemnik od najemodajalca zahteva preveritev svojega socialnega stanja in ponovno spremembo prosto oblikovane najemnine v neprofitno najemnino. OKTOBER 2009 Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v velikosti 55 m2, točkovano s 320 točkami, je znašala najemnina v mesecu avgustu 2009, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 184,86 EUR. 1.3. Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine od 20 m2 do 30 m2 nad 30 m2 do 45 m2 nad 45 m2 do 55 m2 nad 55 m2 do 65 m2 nad 65 m2 do 75 m2 nad 75 m2 do 85 m2 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Splošni pogoji Upravičenci do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: • da so državljani Republike Slovenije, • da imajo stalno prebivališče na območju občine Štore, • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja, razen če morajo to stanovanje po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino, • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja (točka 2.3.), • da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu 2008 gibljejo v mejah, določenih v 2.2. točki razpisa, • da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: • žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih – varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju občine Štore; • invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo na območju občine Štore možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; • najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po Pravilniku. 2.2. Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2008 ne presegajo v preglednici pod to točko določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu 2008 znašala 899,80 EUR. Prosilci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki ne presegajo dohodka gospodinjstva, določenega v spodnji preglednici, so oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine. 5 OKTOBER 2009 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN DOHODEK Velikost gospodinjstva 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 90 % 135 % 165 % 195 % Meja neto dohodka v EUR 809,82 1.214,73 1.484,67 1.754,61 5-člansko 225 % 2.024,55 6-člansko 255 % 2.294,49 % Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk. 2.3. Premoženje gospodinjstva Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gospodinjstva 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40 % vrednosti primernega stanovanja 15.148,80 EUR 18.515,20 EUR 23.564,80 EUR 27.604,48 EUR 31.980,80 EUR 35.347,20 EUR Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 EUR. in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja, slednje v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Prednostne kategorije prosilcev Prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bodo sestavljene na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka se v skladu s 6. členom Pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: mladi in mlade družine; družine z več otroki; invalidi in družine z invalidnim članom; družine z manjšim številom zaposlenih; državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki; žrtve nasilja v družini; osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Točkovanje prednostnih kategorij prosilcev je določeno pod točko 3.3. 3.2. Dodatni pogoji Skladno z določili 4. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem razpisnik določa še dodatni pogoj in kriterij: STALNOST BIVANJA PROSILCA NA OBMOČJU OBČINE ŠTORE. Doba stalnega bivanja se točkuje od vključno leta 1971 dalje, ker za obdobje pred tem letom ni mogoče dobiti potrdila o stalnem bivanju na območju občine Štore. Upošteva se število let, dopolnjenih v letu objave razpisa. V primeru prekinitve stalnega bivanja na območju občine Štore se doba stalnega bivanja sešteva. Točkovanje dodatnega pogoja prosilcev je podrobneje določeno pod točko 3.3. 3.3. Točkovanje Prednostne kategorije prosilcev in dodatni pogoji, opredeljeni v točkah 3.1. in 3.2., se točkujejo z naslednjo višino točk: 6 OKTOBER 2009 PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV: 1. Mladi (prosilec do 30 let) in mlade družine (do 35 let) 2. Družine z večjim številom otrok – najmanj 4 oz. več otrok 3. Invalidi in družine z invalidnim članom 4. Družina z manjšim številom zaposlenih (točkuje se samo v primeru, ko je družina najmanj 3-članska in je zaposlen samo 1 družinski član oziroma nihče v družini ni zaposlen) 5. Državljani z daljšo delovno dobo, ki še nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema (moški nad 13 let, ženske nad 12 let) 6. Žrtve nasilja v družini 7. Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja število točk 60 60 80 60 DODATNI POGOJ: STALNO BIVANJE PROSILCA V OBČINI ŠTORE nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 let število točk 4. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 80 80 60 40 60 80 100 RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, v času uradnih ur od 9. 10. 2009 dalje v tajništvu občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 3,55 EUR za vlogo in 14,18 EUR za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/07 – ZUT-UPB3 in 126/07), kar znaša 17,73 EUR. Upravno takso v znesku 17,73 EUR se plača v blagajno na sedežu občine Štore ali nakaže s plačilnim nalogom na transakcijski račun za plačilo takse številka: 01100-0100002959 – Občinske upravne takse, katerega fotokopija se priloži vlogi. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah. Status upravičenca dokažejo taksni zavezanci s pravnomočno odločbo o dodelitvi denarne socialne pomoči, denarnega dodatka po predpisih socialnega varstva oziroma nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb, ali z drugimi dokazili. Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi v višini 17,73 EUR bo razpisnik sprejemal v tajništvu občine Štore od 12. 10. 2009 do vključno 11. 11. 2009, in sicer: • v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, • v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter • v petek od 8. do 13. ure. Vloge morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore. Šteje se, da je vloga pravočasna, če je zadnji dan roka za prijavo oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure osebno oddana v tajništvu občine Štore. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine, navedene pod tč. 1., 2. in 3., druge listine pa, če se nanašajo na njihov primer in/ali na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev za leto 2008; 2. dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu 2009, če v preteklem koledarskem letu ni imel dohodkov iz delovnega razmerja; 3. izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem; OKTOBER 2009 7 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. najemno oziroma podnajemno pogodbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih; dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, v kolikor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem; izjavo o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje; potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; dokazilo o kvaliteti bivanja – stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik) utesnjenost v stanovanju – v kolikor gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih, se upošteva izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma v souporabi; kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju zunajzakonske skupnosti; izpisek iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; zdravniško potrdilo o nosečnosti; odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; dokazilo o invalidnosti I. kategorije (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma Zavoda za zaposlovanje); izvid osebnega zdravnika, s katerim se dokazujejo trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami; odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja; izjavo o dobi bivanja – stalnega prebivališča na območju občine Štore. Prosilec in polnoletni člani gospodinjstva lahko razpisniku s pooblastilom dovolijo pridobivanje, vpogled, prepis, izpis ali kopiranje njihovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost, ter občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru morajo vlogi priložiti ustrezne pisne izjave. Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo v skladu s prejšnjim odstavkom pridobil razpisnik od pristojnega državnega organa, podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih ter prejemkih pa iz obstoječih zbirk podatkov. Podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, pridobijo najemodajalci neprofitnih stanovanj za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva iz dokončnih odločb o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in iz davčnih obračunov. Iz navedenih dokumentov lahko najemodajalci neprofitnih stanovanj pridobijo podatke o davčni številki, o vzdrževalnih družinskih članih, o dohodkih davčnih zavezancev, o stroških, upoštevanih pri uveljavljanju davčne osnove, o obveznih prispevkih za socialno varnost, podatke o znižanjih in olajšavah, ki se upoštevajo pri obračunu akontacije dohodnine ter od dohodkov iz kmetijstva in od dohodkov iz dejavnosti, če davčni organ s temi podatki razpolaga. Najemodajalci neprofitnih stanovanj v tem odstavku navedene podatke pridobivajo od davčnega organa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Na zahtevo najemodajalca upravljavci zbirk podatkov brezplačno posredujejo vse podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva, navedene v vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja. 8 OKTOBER 2009 Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. 5. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisije si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Če se na prednostni vrstni red uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu, imajo prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja tisti prosilci, pri katerih predstavlja višina najemnine za primerno stanovanje večji delež v družinskem dohodku. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Zoper odločitev razpisnika je dopustna pritožba na župana, ki bo o njej odločil v 2 mesecih po prejemu popolne pritožbe. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb se bo seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj, javno objavil na enak način kot razpis. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspelega upravičenca, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama prednostne liste upravičencev do najema neprofitnih stanovanj. Od razpoložljivih stanovanj v letih 2009-2012 se bodo stanovanja dodeljevala po vrstnem redu na prednostni listi, upoštevaje površinske normative, navedene pod 1.3. točko razpisa. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, ali uspeli upravičenec še izpolnjuje pogoje in merila tega razpisa za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na upravičenost, lahko razpisnik postopek obnovi in prosilca črta s seznama upravičencev. Pri izvedbi razpisa se v zadevah, ki niso podrobneje urejene v razpisu, uporabljajo določbe Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in Stanovanjskega zakona. Vse informacije lahko dobite na sedežu občine Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore, v času uradnih ur: • ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, • sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, • petek: od 8.00 do 13.00 ter na telefonski številki 03/780-38-40 (Maja Čagalj Godec). Štore, 30. 9. 2009 Številka: 352-0025/2009 Miran Jurkošek Župan občine Štore OKTOBER 2009 9 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN POVZETEK ZAPISNIKA 14. redne seje občinskega sveta občine Štore, ki je bila v sredo, 30. 9. 2009, ob 18. uri v sejni sobi občine Štore DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika 13. redne seje občinskega sveta občine Štore 2. Seznanitev s polletnim poročilom Medobčinskega inšpektorata mestne občine Celje, občine Laško in občine Štore 3. Seznanitev s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna za tekoče leto 4. Obravnava in sklepanje o rebalansu proračuna za leto 2009 5. Obravnava in sklepanje o podpisu izvensodne poravnave z Zvon Ena Holding, finančno družbo d.d., in Ministrstvom za finance – Zakladnico enotnega zakladniškega računa države 6. Obravnava in sklepanje o letnem načrtu pridobivanja občinskega premoženja in letnem načrtu razpolaganja z občinskim premoženjem 7. Obravnava in sklepanje o določitvi nepremičnin, ki sestavljajo javno cestno infrastrukturo v občini Štore 8. Obravnava in sklepanje o ukinitvi javnega dobrega 9. Obravnava in sklepanje o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture v občini Štore 10. Obravnava in sklepanje o objavi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 11. Seznanitev s poročilom javnega podjetja Vodovod – kanalizacija d.o.o. o izvajanju oskrbe s pitno vodo v letu 2008 12. Pobude in vprašanja Občinski svet občine Štore je na 14. redni seji dne 30. 9. 2009: • potrdil zapisnik 13. redne seje občinskega sveta občine Štore; • sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Štore za leto 2009; • pooblastil župana občine Štore Mirana Jurkoška za pogajanja in sklenitev izvensodne poravnave z upnikom Zvon ena Holding, finančno družbo d.d., in za pogajanja in sklenitev izvensodne poravnave z upnikom Ministrstvom za finance – Zakladnico enotnega zakladniškega računa države; • sprejel sklep o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Štore za leto 2009 in sklep o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja občine Štore za leto 2009; • sprejel sklep o določitvi nepremičnin, ki sestavljajo javno cestno infrastrukturo v občini Štore; • sprejel sklep o ukinitvi javnega dobrega na parc. št. 1109 – cesta v izmeri 140 m�, vpisani v vložku št. 513, k.o. Teharje; • sprejel sklep o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture v občini Štore; • sprejel sklep, da se objavi javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem za leta 2009-2012; • sprejel sklep o seznanitvi s projektom iz 1. javnega razpisa v okviru IPA Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013 v sklopu projekta »Oblikovanje skupnih čezmejnih standardov (48 ur)« v vrednosti 861.546,88 EUR in pooblastil župana občine Štore Mirana Jurkoška za podpis pogodbe. Občinski svet se je seznanil s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna za tekoče leto in z izvajanjem oskrbe s pitno vodo v letu 2008, ki jo v občini Štore izvaja Vodovod – Kanalizacija, javno podjetje, d.o.o. Vodja Medobčinskega inšpektorata mestne občine Celje, občine Laško in občine Štore gospod Zdenko Lesjak je na seji poročal o delu inšpektorata in redarjev na območju naše občine. Župan je na seji povedal, da bo v okviru projekta »48 ur« zgrajen povezovalni kanal od obrtne cone Štore – vzhod do obrtne cone Štore, s tem pa se bosta kanalizaciji Kompole in Draga priključili na glavni kanal RZ10 in na centralno čistilno napravo Celje. Dodal je, da se izgradnja povezovalnega kanala v Dragi zaključuje. Tudi vrtec Lipa je obnovljen in na novo opremljen, vendar bo občina naslednje leto prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev projekt energetsko varčnega in večjega vrtca. S pridobljenimi državnimi sredstvi pa bo delno sofinancirana tudi obnova ceste v Kompolah in ceste v Laški vasi. Gradnja Mercatorjevega centra je predvidena za naslednje leto, prav tako pa je še vedno aktualna izgradnja Spara v Spodnjih Štorah. 10 Povzela: Maja Godec OKTOBER 2009 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE VOZNIŠKO DOVOLJENJE V OBLIKI POLIKARBONATNE KARTICE AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN V ponedeljek, 13. 7. 2009, je stopil v veljavo Pravilnik o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 51/09), ki v skladu Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 ) in ustrezno Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta EU uvaja enotno obliko obrazca vozniškega dovoljenja. Upravne enote so zato z 13. 7. 2009 prenehale izdajati vozniška dovoljenja na starem obrazcu. Postopek izdaje vozniškega dovoljenja po novem poteka tako, da bo stranka vlogo za izdajo in podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izdajo vozniškega dovoljenja namesto pogrešanega, izgubljenega, ukradenega, obrabljenega ali uničenega vozniškega dovoljenja, vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja zaradi spremembe osebnega imena ali prebivališča in vlogo za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja za vozniško dovoljenje Republike Slovenije, lahko vložila pri katerikoli upravni enoti v RS na novem obrazcu, ki vsebuje elektronski zajem fotografije in podpis vlagatelja. Upravna enota po prevzemu popolne vloge izda vlagatelju potrdilo, ki do izdaje novega vozniškega dovoljenja nadomešča staro vozniško dovoljenje. Istočasno pa upravna enota popolno vlogo v obliki elektronskega naročila posreduje družbi CETIS d.d., ki je bila izbrana na javnem razpisu za izdelovalca novih vozniških dovoljenj v obliki kartice. Novo vozniško dovoljenje se lahko vroči vlagatelju z vročitvijo po pošti ali prevzemom na upravni enoti, kjer je podal vlogo. Na novih vozniških dovoljenjih bosta nacionalni kategoriji F in G tudi vpisani, vendar bosta zapisani z drugačno pisavo kot ostale kategorije. Kategorija H je po novem na prvem mestu označena kot AM. Veljavnost vozniškega dovoljenja bo omejena na deset let, posamezne kategorije pa bodo lahko imele različno veljavnost glede na predpisane zahteve glede strokovnosti ali zdravstvene zmožnosti. Vse omejitve (administrativne, zdravstvene in nacionalne) bodo na novih vozniških dovoljenjih vpisane v obliki kode pri vsaki posamezni kategoriji, v stolpcu 12. Pred izdajo novega vozniškega dovoljenja se obračuna upravna taksa po tarifni številki 1 in 1a točki tarifne številke 21 Zakona o upravnih taksah, kar znaša 14,19 €. Cena novega vozniškega dovoljenja znaša 3,18 €, skupna cena je torej 17,37 €. Damjan Vrečko NAČELNIK 11 OKTOBER 2009 AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE NOVOSTI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŠTVIH Dne 11. 8. 2008 so pričele veljati Spremembe in dopolnitve Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 58/09). Spremembe in dopolnitve se nanašajo na ime društva, društva v javnem interesu, prenehanje društva ter prehodne določbe. IME DRUŠTVA • Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih (prej: ime društva je lahko sestavljal tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku). • V imenu mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva (prej: iz imena društva je morala biti razvidna dejavnost društva). • Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če: • je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti; • gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji; • gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena; • gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza; • gre za domišljijsko poimenovanje ali • gre za mrtvi jezik. DRUŠTVA V JAVNEM INTERESU Pri vlogi za podelitev statusa društva v javnem interesu, ki jo društvo vloži pri pristojnem ministrstvu, ni več potrebno priložiti kopije veljavnega temeljnega akta društva ter letnega poročila društva za zadnji dve leti oz. revizorjevega poročila, saj mora pristojno ministrstvo v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu pridobiti to iz uradne evidence – iz zbirke listin registra društev, od Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), oz. tudi oceno revizorja. Obveščanje Pristojno ministrstvo si od Ajpes po uradni dolžnosti pridobi letno poročilo za društva za preteklo leto oz. tudi oceno revizorja. PRENEHANJE DRUŠTVA Stečajni postopek Če je društvo dalj časa trajnejše nelikvidno (prej: plačilno nesposobno ali prezadolženo), se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje (prej: po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo). Prisilna likvidacija Prisilna likvidacija – postopek se izvede pri pristojnem sodišču skladno s predpisi, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje. PREHODNE DOLOČBE določen je 5-letni rok od uveljavitve zakona, in sicer za društva, ki imajo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti. Ta društva morajo uskladiti temeljni akt, in sicer glede imena društva, ki mora biti v obeh uradnih jezikih. 12 Damjan Vrečko načelnik OKTOBER 2009 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA CELJE NOVOSTI NOVELE ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA AKTUALNI DOGODKI ŠTORSKI OBČAN Dne 11. 8. 2009 je začela veljati novela Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1F), ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 58/2009 dne 27. 7. 2009. Poglavitne spremembe novele zakona se nanašajo na status voznika začetnika, upravičence do parkirne karte, vpis izvršljivosti sankcije prenehanja vozniškega dovoljena, hrambo registrskih tablic ter na periodične tehnične preglede vozil, s katerimi se prevaža nevarno blago. • Nova definicija statusa voznika začetnika (66. točka 23. člena) postavlja jasno in nedvoumno pravilo, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti, in dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Voznik pa se šteje za voznika začetnika tudi, če sicer že ima katero od kategorij AM, A1, B1, F ali G, pa kasneje pridobi kategorijo A2, A, ali B. Posedovanje vozniškega dovoljenja in vožnja vozil kategorije AM, A1, B1, F ali G namreč ne zagotavlja pridobitve ustreznih izkušenj v cestnem prometu, saj se s temi vozili ni mogoče udeleževati na vseh vrstah cest (avtoceste, ceste rezervirane za motorna vozila) ali je njihova konstrukcijsko določena hitrost ali moč motorja omejena. Nejasna opredelitev pojma voznik začetnik je namreč povzročala težave pri izvajanju zakona. Na to, ali je nekdo voznik začetnik, so vezane določene pravne posledice, tudi glede uporabe sankcij. Tako na primer izreče sodišče vozniku začetniku prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk. Voznik začetnik, ki je udeležen v cestnem prometu, ne sme imeti v organizmu alkohola, prav tako voznik začetnik ne sme voziti vozil s prednostjo in vozil za spremstvo. Za navedene kršitve se vozniku lahko izreče globa, kazenske točke ali tudi pridržanje voznika. • Določneje so našteti vsi upravičenci, ki lahko pridobijo parkirno karto (člen 53/6). • Spremenjeni prvi odstavek 148. člena usklajuje Zakona o varnosti cestnega prometa z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradi list RS, št. 76/08, v nadaljevanju: ZIKS-1C), ki predpisuje datum izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z dnem izvršljivosti se podatki o izrečeni sankciji vpišejo v evidenco izdanih vozniških dovoljenj in šele od tega dneva (in ne od dneva pravnomočnosti) je mogoče šteti rok za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. • Hramba registrskih tablic je dovoljena tudi za tovorna vozila. V 197. členu so določena pravila o hrambi registrskih tablic, potem ko je lastnik registriranega vozila odjavil vozilo pri registracijski organizaciji in hkrati z odjavo izročil registrske tablice. Splošni rok za hrambo registrskih tablic je 15 dni od dneva izročitve oziroma eno leto za sezonsko registrirana vozila (kolesa z motorjem, motorna kolesa, trikolesa ...) Potrebo po daljšem, enoletnem roku hrambe registrskih tablic so izkazali tudi avtoprevozniki, ki nekaterih svojih vozil v posameznem obdobju ne uporabljajo, še posebej se bo pojav zmanjšanja prevozov pokazal kot posledica gospodarske krize. Dejansko bodo s tako ureditvijo za avtoprevoznike manjši stroški ob ponovni registraciji vozila. Prevoznik bo lahko ob ponovni registraciji pridobil iste registrske tablice takoj ob oddaji vloge, kar bo zaradi hitrega postopka zmanjšalo njegove stroške, prav tako pa so na te tablice vezane tudi druge naprave in certifikati, ki bi jih prevoznik moral zamenjati, če bi za to vozilo pridobil novo registrsko oznako. Ti stroški pa so lahko za prevoznika precej visoki oziroma bistveno višji od cene registrskih tablic. Prevozniki pa bodo lahko ob odjavi vozila uveljavljali vračilo že plačanih obveznosti za registracijo vozila (zavarovanja, povračila za uporabo cest). V tem členu se zato določa rok hrambe eno leto tudi za tovorna motorna in priklopna vozila. • Spremenjeni 211. člen citiranega zakona usklajuje obdobja za periodični tehnični pregled vozil, s katerimi se prevaža nevarno blago z zahtevami Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga; (v nadaljevanju ADR). Predpisi o prevozih nevarnega blaga namreč določajo, da morajo biti vozila, za katera je treba izdati certifikat o ustreznosti vozila za prevoz nevarnega blaga, vsako leto tehnično pregledana v državi registracije. S pregledom se ugotovita skladnost z določbami predpisov s področja prevozov nevarnega blaga in skladnost s splošnimi varnostno-tehničnimi predpisi (glede zavor, luči …), ki veljajo v državi registracije. Ukinitev šestmesečnih tehničnih pregledov za vozila, ki prevažajo nevarno blago, je smiselna in gospodarna iz razlogov, ker morajo ta vozila glede na kategorijo nevarnega blaga, ki ga prevažajo, po predpisih ADR opravljati še dodatne preglede vozil, ki so enaki rednim tehničnim pregledom in sovpadajo z njimi. Prav tako pa vse države, ki so pristopile k navedenemu sporazumu (k njemu so pristopile skoraj vse evropske države), opravljajo tehnične preglede vozil, ki prevažajo nevarno blago, samo enkrat letno. Zato je sedaj določeno, da se prvi tehnični pregled vozil, ki prevažajo nevarno blago, opravi eno leto po prvi registraciji. Vozila z največjo dovoljeno maso do 3500 kg, ki prevažajo nevarno blago, imajo to vpisano tudi v prometnem dovoljenju, pod obliko oziroma namen karoserije. Tak vpis morajo imeti tudi motorna vozila za izposojo brez voznika ter vsa ostala vozila iz drugega odstavka 211. člena. Če iz oblike karoserije ni razvidno, da gre za vozilo, ki se uporablja za javni prevoz potnikov, za učenje kandidatov za voznike v avto šoli, za prevoz nevarnega blaga, za izposojo brez voznika, je potrebno na zahtevo stranke namen uporabe vozila vpisati v prometno dovoljenje. Tudi izbris takšnega vpisa se opravi na zahtevo stranke. Ko se tak opis opravi, se roki za določanje naslednjega tehničnega pregleda vozila določajo skladno z zakonom. Damjan Vrečko Načelnik OKTOBER 2009 13 OBVESTILA O... ŠTORSKI OBČAN OBVESTILO TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠTORE Turistično društvo Štore je v zadnjem obdobju različnim društvom in posameznikom nesebično posojalo v uporabo svoja osnovna sredstva. V tem obdobju, predvsem v obdobju zadnjega leta, je nekaj stvari ostalo pri uporabnikih. Ker želimo tako delovati še naprej, prosim vse, ki ste pozabili vrniti t.i. gasilske komplete, da nas s tem seznanite, pa jih bomo prišli iskat. Turistično društvo Štore posoja mize brezplačno, žal jih moramo sami najeti in zato za dneve uporabe plačevati najemnino. Hvala za razumevanje in še naprej na dobro sodelovanje. Predsednik društva Emil Kačičnik DELOVNI ČAS IN NAČIN DELA V AMBULANTAH ZD ŠTORE Ambulanta dr. Margarete Selič - Amon DELOVNI ČAS: ponedeljek, torek, sreda in petek od 7.30 do 14.30 (sprejem pacientov do 12.00 ure), četrtek od 12.30 do 19.30. Sprejem pacientov z nujnim zdravstvenim stanjem je od ponedeljka do petka med 7.30 in 8.30 uro, razen v četrtek popoldne med 12.30 in 13.30. Vsi ostali pacienti se naročijo predhodno po telefonu pri medicinski sestri, po telefonu lahko naročite tudi recepte. Ambulanta dr. Marjana Hrušovarja DELOVNI ČAS: torek, sreda, četrtek in petek od 7.30 do 14.30, ponedeljek od 12.30 do 19.30. Sprejem pacientov z nujnim zdravstvenim stanjem je od torka do petka med 7.30 in 8.30 uro, razen v ponedeljek popoldne med 12.30 do 13.30. Vsi ostali pacienti se naročijo predhodno po telefonu pri medicinski sestri, po telefonu lahko naročite tudi recepte. Ambulanta dr. Staneta Ošepa DELOVNI ČAS: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 7.30 do 14.30, torek od 12.30 do 19.30. Sprejem pacientov z nujnim zdravstvenim stanjem je od ponedeljka do petka med 7.30 in 8.30 uro, razen v torek popoldne med 12.30 do 13.30. Vsi ostali pacienti se naročijo predhodno po telefonu pri medicinski sestri. Recepte lahko naročite po telefonu do 12.00 ure v dopoldanskem ordinacijskem času, dvignete jih po dogovoru z medicinsko sestro. Ambulanta dr. Erike Jesenšek Povh DELOVNI ČAS: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 14.30 , sreda od 12.30 do 19.30. Sprejem pacientov z nujnim zdravstvenim stanjem je od ponedeljka do petka med 7.30 in 8.30 uro in med 11.00. in 11.30 uro, razen v sredo popoldne med 12.30 do 13.30. Vsi ostali pacienti se naročijo predhodno po telefonu pri medicinski sestri, po telefonu lahko naročite tudi recepte. Sistematski pregledi za otroke potekajo ob torkih in četrtkih med 8.30 in 11.00 uro po predhodnih obvestilih. Lep pozdrav! Odgovorna m. s. ZP Štore: Nataša Medved, dipl. m. s. 14 OKTOBER 2009 OSREDNJE CELJSKO NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU Na letošnjem 42. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je v okviru prve sejemske predstavitve vseh 31 občin v Savinjski regiji (Oddelek za delo z občinami Regionalne razvojne agencije Celje), ob subregijah Obsotelje in Kozjansko, Spodnje Savinjsko, Dravinjsko in Savinjsko-Šaleško, predstavila tudi subregija Osrednje Celjsko. Po otvoritvi skupnega razstavnega prostora vseh petih subregij Savinjske regije so se ob skupnih predstavitvah turističnih informatorjev območja Osrednje Celjsko na subregijskem prostoru v nadaljevanju posamično predstavljale občine s svojimi lokalnimi ponudniki. Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje ter Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko sta organizirala in koordinirala predstavitev turistične ponudbe občin Dobrna, Laško, Štore, Vojnik in Mestne občine Celje. Subregija Osrednje Celjsko je s svojim programom v osmih sejemskih dneh prikazala zaokroženo območje med Kojniško goro na severu in slikovitim Posavskim hribovjem na jugu kot izjemno raznolik, a hkrati povezan geografski in kulturni prostor. Predstavitev kulturnozgodovinske in športno-rekreacijske ponudbe s kvalitetnimi namestitvami in gostinsko ponudbo Mestne občine Celje je popestrila srednjeveška animacija Zavoda Celeia Celje. Prijazno podeželje z bogato kulturno dediščino in raznovrstnimi doživetji v naravi so predstavile tudi druge občine, in sicer: Laško (STIK Laško) z živahnim utripom turističnih prireditev in s tematskimi potmi ter ponudniki na leteh (Turistična kmetija Kozmus s čaji in domačija Antona Aškerca z degustacijo ovčjih sirov); Dobrna s turističnim društvom Dobrna, aktivom kmečkih žena ter glasbeno skupino »Veseli fušarji«. Občina Vojnik, kise ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino, je popestrila subregijski prostor s srednjeveško tiskarno, turistično društvo Nova Cerkev s predstavitvijo starih običajev in domačimi dobrotami, kakor tudi turistična kmetija Goršek ter društvo vinogradnikov z degustacijo vin. Občina Štore je predstavila pohodniške poti in hribovsko vasico Svetina s pomočjo turističnega društva Štore, predstavila se je keramika Buser, z godbo na pihala Štore pa so odmevno zaključili sejemsko dogajanje na razstavnem prostoru subregije Osrednje Celjsko. Predstavitev turizma občin so dopolnila zdravilišča s svojo ponudbo (Terme Dobrna in Thermana Laško). Ob tem ne smemo pozabiti na izid skupne zloženke Osrednje Celjsko (Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, ORP Osrednje Celjsko), kjer je na kratko predstavljena turistična ponudba petih občin subregije. Na regijskem nivoju je v dneh sejma potekal 2. regijski turistični forum ter predstavitev kataloga poslovnih, stanovanjskih in turističnih con v Savinjski razvojni regiji. Petra Gregorc, območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko OKTOBER 2009 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 15 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 16 GRADNJA NOVE VALJARSKE PROGE Cilji projekta modernizacije valjarne, ki je nastal spomladi 2008, so bili izboljšanje kvalitete, dimenzijskih toleranc in površinskih karakteristik končnih proizvodov, zmanjšanje proizvodnih stroškov, avtomatizacija procesov, povečanje kapacitet in fleksibilnosti glede menjav programov ter širitev proizvodnega asortimana. Tehnična rešitev projekta modernizacije valjarne je bila postavitev nove neprekinjene valjarske linije na razpoložljivem prostoru v severnem delu proizvodne hale valjarne. S tega prostora smo na bodoči trasi nove konti proge prestavili obstoječo opremo v južni del adjustaže valjarne. Nova konti proga se nadaljuje od konca obstoječe proge 800, kamor se bo premestilo obstoječe MH reverzibilno ogrodje (proga 650), sestavlja pa jo zaporedje 10 horizontalnih in vertikalnih ogrodij. Samo novi del konti proge bo meril v dolžino več kot 200 metrov. Takšna rešitev dovoljuje namestitev nove valjarske linije brez prekinitve proizvodnje na progi 550, brez spreminjanja smeri ali dodatnega prečnega transporta. Čas prekinitve proizvodnje bo minimiziran na najmanjši možni čas, potreben za prilagoditev prestavljenega MH reverzibilnega ogrodja za montažo vstopnih in izstopnih transportnih valjčnic. Za investicijo, katere skupna vrednost znaša 22 milijonov EUR, smo za dobavitelja opreme že v letu 2008 izbrali italijansko podjetje Siderimpes. V skladu z dobavnimi roki izvajalec že dostavlja izdelane dele opreme. Medtem potekajo obsežna gradbena dela in napeljave instalacij do prostora proge. Za investicijo v novo valjarno smo pridobili dolgoročne kredite, zato pospešeno nadaljujemo z deli, saj nam bo ta odprla nove možnosti na trgu. Poleg povečanja tehnične kapacitete valjarne na 250.000 ton letne proizvodnje in nadaljnje humanizacije dela je največja pridobitev nove proge možnost termomehanskega valjanja. Zahteve po specifičnih lastnostih materiala v valjanjem stanju narekujejo zagotavljanje ustreznih kombinacij temperaturnih in deformacijskih pogojev v določenih fazah valjanja, kar bo možno dosegati s kombinacijo ustrezno nizke (do 850o C) temperature valjanja ter ustreznimi ohlajevalnimi sistemi. Nova proga bo tako v primerjavi z obstoječo omogočala cca 50 % višjo produktivnost valjanja, izboljšano površino valjancev zaradi fiksne linije valjanja, ustreznih odškajevalnih sistemov ter odsotnosti zvijanja valjancev med ogrodji, zagotavljanje ožjih toleranc, doseganje ustreznih mikrostrukture in mehanskih lastnosti v valjanem stanju, nižje obratovalne stroške, nižji delež zastojev in povečanje izplena s sedanjih 91,5 % na 93 %. Nova hladilna klop bo omogočala enostavno formiranje paketov ploščatih profilov, ki jih bo možno upočasnjeno ohlajati pod nastavljivim izolacijskim prekritjem. Razrez valjancev se bo vršil s kombinacijo mehanskih škarij in abrazivnega razreza, popolnoma avtomatizirano pa bo pakiranje in vezanje vezi. Novo strojno opremo bo nadzoroval popolnoma nov nadzorni sistem. Obstoječa valjarska proga 550, ki je stara več 30 let in je s svojo konfiguracijo ter sistemom manipulacije med ogrodji komajda še zagotavljala pogoje za doseganje zahtev kupcev, bo po uspešnem zagonu nove konti proge odstranjena. S tem bomo sprostili prostor za razvoj na področju finalizacije izdelkov, ki je po naših ocenah ena od priložnosti za prihodnji razvoj podjetja. Gorazd Tratnik OKTOBER 2009 Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Društvo »Raznolikost podeželja« (Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, upravljavec LAS) Na javni poziv za nabor projektov za leto 2010 je prispelo 12 vlog. Pregledal in ocenil jih je odbor za ocenjevanje projektov. Na prednostno listo je uvrščenih 7 projektov in 1 rezerva, ostali so zaradi različnih razlogov ostali neocenjeni. O potrditvi projektov, ki so uvrščeni v Letni izvedbeni načrt 2010 in s tem upravičeni do sofinanciranja izvedbe s strani Laeder in štirih občin, je upravni odbor odločal v začetku septembra. Za nosilce projektov ter člane upravnega odbora smo v septembru izvedli delavnico na temo »Vodenje projekta, priprava zahtevka in poročila na projektih Leader«. V soboto, 3. oktobra, za člane društva organiziramo motivacijsko delavnico z ogledom primera dobre prakse »Podeželska avantura 2009« na Koroškem. Sicer pa se izvajajo štirje projekti iz Letnega izvedbenega načrta 2008, o katerih smo vas že informirali, s strani MKGP pa je bil potrjen tudi Letni izvedbeni načrt za leto 2009 in podpisane pogodbe s štirimi nosilci: 1. KGZS-Zavodom CE za projekt »Od pridelka do izdelka«, ki ga v nadaljevanju podrobneje predstavlja vodja projekta Jožica Krašovec, 2. Zavodom Celeia Celje za projekt »Priročnik celostne podobe produktov podeželja«, 3. Porto B za projekt »Po poteh dediščine – model tematskih poti območja LAS«, ki smo ga že predstavili in 4. KUDom France Prešeren iz Vojnika za projekt »Krepitev lokalne pripadnosti preko ljubiteljskega delovanja«. Več informacij lahko poiščete na spletni strani društva www.raznolikost-podezelja.si. Od pridelka do izdelka (Jožica Krašovec, vodja projekta, KGZS-Zavod CE) V okviru projekta Od pridelka do izdelka, ki ga bomo začeli izvajati jeseni, želimo pridelovalce kmetijskih pridelkov usposobiti za različne vrste predelave in jih tako vzpodbuditi k razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in obogatitvi ponudbe za kupce. Tako se bo že v mesecu oktobru začel 30-urni tečaj Predelava sadja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. Usposabljanje je namenjeno vsem, ki razmišljajo o tem, da bi viške sadja predelali in trgu ponudili kakovosten sok, kis, žganje, sadno vino, suho sadje, marmelado ali kompot. Na tečaju boste spoznali zakonske pogoje za priglasitev predelave sadja kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobili nasvete pri ureditvi prostorov in spoznali osnove dobre higienske prakse. Poleg naštetega pa tudi številne praktične napotke pri žganjekuhi, pripravi soka, sadnega vina in sadnih shrankov, ki vam bodo pomagali odpraviti marsikatero napako pri predelavi. Posebna pozornost bo namenjena pripravi izdelkov za trg, pakiranju in označevanju, oblikovanju cen in načinom uspešnega trženja in komuniciranja s kupci. Če se na vaši kmetiji zanimate za prodajo svežega mesa ali predelavo mesa v mesne izdelke, Vas vabimo na 30-urni tečaj Predelava mesa kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki bo potekal v zimskem času. Naučili se boste pravilnega razseka klavne polovice, oblikovanja kosov, primernega nasoljevanja, izdelave različnih vrst mesnih izdelkov (klobase, salame) in spoznali zakonitosti prekajevanja, sušenja in zorenja izdelkov. Posebna pozornost bo namenjena ureditvi prostorov, izpolnjevanju zakonskih predpisov pri opravljanju predelave mesa kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pripravi izdelkov za trg, pakiranju in označevanju. Če vas zanima peka kruha in potic v krušni peči, peka peciva in izdelava testenin vas vabimo na 30-urni tečaj Peka kruha, potic, peciva in izdelava testenin, kjer boste spoznali pogoje za priglasitev peke kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobili napotke pri ureditvi prostorov in spoznali osnove dobre higienske prakse. Seveda pa se boste naučili tudi priprave različnih vrst testa, nadevov, oblikovanja in peke v krušni peči. V okviru projekta bo organiziran tudi 30-urni tečaj predelave zelenjave, na katerem boste spoznali tehnologijo kisanja zelja in repe, pripravo zelenjavnih shrankov (pasterizacija, tehnologija konzerviranja z visoko temperaturo, zamrzovanje) in sušenje zelenjave. Posebna pozornost bo namenjena predstavitvi pogojev za predelavo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pripravi izdelkov za trg. OKTOBER 2009 17 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Vsebine navedenih tečajev so povzete po vsebinah iz kataloga znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo za posamezne oblike predelave. V okviru projekta bo potekal tudi tečaj predelave zelišč in medu. Udeleženci bodo posamezne dopolnilne dejavnosti spoznali tudi pri ogledu primerov dobrih praks, ko bomo na koncu vsakega tečaja obiskali kmetije, ki se z določeno dejavnostjo že uspešno ukvarjajo. Informacije in prijave na Kmetijski svetovalni službi v Celju, pri Vesni Mihalič na telefonski številki 03/ 490 75 84. Vabimo vas, da se izobraževanj udeležite in tako obogatite svoje znanje! Spoznajmo čebelarsko dediščino (Franc Šolar, predsednik ČD Laško) je naslov projekta, ki ga izvajamo laški čebelarji v sodelovanju s STIK-om Laško. Prve aktivnosti so se pričele s predavanjem dr. Janka Rodeta na temo medovitih in zdravilnih rastlin že prve dni marca. Nadaljevali smo z delavnico na temo čebelarstva v osnovni šoli Primoža Trubarja za učence prvih razredov. Učenci so lahko tudi poskusili med laških čebelarjev in spoznali izdelavo izdelkov iz voska. V maju smo izvedli delavnico »čebelarski turizem«, na katero so bili vabljeni vsi čebelarji z območja LAS ter vsi lokalni turistični vodniki, na katere računamo, da se bodo aktivno vključili v novo turistično ponudbo, ki jo obiskovalcem Laškega ponujamo skupaj z že omenjenimi partnerji. Čebelarji v Sloveniji in v Laškem imamo bogato tradicijo, zato je prav, da jo pokažemo v pravi luči vsem, ki jim je mar čisto okolje in zdrav način življenja. Največji zalogaj I. faze projekta je bil prav gotovo vrt medovitih rastlin. Po zamisli ga. Katarine Drobež Vrščaj in ob pomoči mag. Trajčeta Nikoloskega iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je nastala greda medovitih rastlin s svojo zgodbo, ki marsikateremu sprehajalcu po parku Thermane polepša trenutek sprostitve. Vse rastline so dobile označevalne tablice, na katerih lahko dobimo potrebno informacijo o rastlini, ki jo imamo pred očmi. V kratkem bo vrt dobil še nekaj tematskih tabel, ki bodo prikazovale čebelarstvo in našo čebelo – krajnsko sivko še v drugi luči. Vrt medovitih rastlin je že sedaj zelo obiskan. Za še večji obisk bomo še poskrbeli. Na žalost ugotavljamo, da vrt obiskujejo tudi vandali in podobni nepridipravi, ki nam povzročajo zelo veliko škodo. Vandalizem, ki se godi po Laškem, še posebej v parku Thermane običajno ob koncih tedna, je normalen pojav, kajti v Laškem za povzročeno škodo ni odgovoren nihče, tudi povzročene škode ni možno nikjer prijaviti. Vrt, s katerim se ponašamo in je bil zgrajen z evropskimi sredstvi LEADER, je prav gotovo doprinos Laškemu, nam vsem. Park, ki krasi desni breg Savinje, je prava oaza miru za obiskovalce Thermane in Laškega, kakor tudi za domačine. Zaslužil bi več spoštovanja ter skrbi odgovornih za red in mir v Laškem. Laški park in naš mali vrtiček medovitih rastlin naj nam bo v ponos in veselje, zato se skupaj potrudimo, da nam bo v Laškem lepše, pa tudi gostje se bodo raje vračali. V strategiji razvoja Laškega je zapisano, da bomo v bodoče več namenjali razvoju turizma in boljši kvaliteti našega življenja. Lepo, toda vse je odvisno od nas samih. Laški čebelarji, STIK, Thermana in še marsikdo smo za to. Prav zato pa že delamo skupaj na II. fazi projekta »spoznajmo čebelarsko dediščino«, da bomo prvo nadgradili ter se vam še bolj približali, dragi naši sokrajani. 18 Projekt, kakor je zastavljen, bi bil za nas čebelarje prevelik zalogaj, zato potrebujemo pomoč, ki pa smo jo dobili pri STIK-u Laško, Thermani d.d. Laško ter Društvu za raznolikost podeželja, za kar smo jim izredno hvaležni. Ob izdatni pomoči omenjenih smo že pričeli izvajati II. fazo projekta. Omenim naj le sodelovanje v paradi na 45. prireditvi »Pivo in cvetje«, ki je ob sodelovanju raznih društev predstavilo čebelarsko dejavnost, tako pomembno za slovenska tla. Odziv na prikazano je izjemno dober, za kar se vsem sodelujočim v imenu vseh čebelarjev in v svojem imenu iskreno zahvaljujem. Voda, zrak, čebela ... Medovite rastline se še niso vse razcvetele. OKTOBER 2009 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ODPRTI RAZPISI MKGP Ukrep 112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij Predmet razpisa: je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Pogoji za sodelovanje: Do podpore pomoči mladim prevzemnikom kmetij so upravičeni vlagatelji, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, so starejši od 18 let in mlajši od 40 let oziroma so dopolnili 40 let v letu prijave na javni razpis in prvič lastniško prevzemajo kmetijo. Ukrep 123 – dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom Predmet podpre so naložbe, ki zadevajo: 1. predelavo in teženje kmetijskih proizvodov, 2. predelavo in trženje živil, 3. skupne naložbe predelave in trženja kmetijskih proizvodov in živil 4. prvo stopnjo predelave in trženja lesa. Vlagatelji so lahko kmetije, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, agrarne in pašen skupnosti, kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo grozdja in vina oziroma pridelavo oljk ali pa gospodarske družbe. Ukrep 311 – diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti Vlagatelji so lahko podjetja, registrira kot kmetija z dopolnilno dejavnostjo, s.p., gospodarska družba ali zadruga, ki z vlogo dosežejo vsaj 25 točk. Predmet podpore so naložbe v proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov izven Piloge I, pridobivanje energije za prodajo iz obnovljivih virov energije, prodajne dejavnosti (prodaja lastnih in drugih proizvodov na kmetiji), turizem (nastanitvene dejavnosti, strežba jedi in druge negostinske dejavnosti) ter druge dejavnosti. Ukrep 312 – podpora ustanavljanju mikro podjetij - vlagatelji so podjetja, ki so bo oddaji vloge registrirana za upravičene dejavnosti kot s.p., gospodarska družba ali zadruga, - pogoji: vlagatelj mora imeti sedež ter izvesti naložbo izven dejavne kmetije, vlagatelj mora imeti sedež ter izvesti naložbo izven naselij s statusom mesta. Ukrep 323 – ohranjanje in izboljšanje dediščine podeželja Vlagatelji so lahko pravne in fizične osebe ter lokalne skupnosti, ki so lastniki objekta ali zemljišča, kjer se bo izvajala naložba. Predmet podpore: obnova kulturne, etnološke dediščine na podeželju, ki je nepremični spomenik lokalnega ali državnega pomena, muzeji na prostem, ki prikazujejo kulturo in način življenja na podeželju, ekomuzeji, prostori za postavitve stalnih razstav etnološke dediščine, ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja. Več informacij na http://www.mkgp.gov.si ali na info točki KGZS-Zavoda CE na številki 490 75 86. Mojca Krivec 19 OKTOBER 2009 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN KUD FRANCE PREŠEREN VOJNIK VABI K SODELOVANJU Delovanje Kulturno umetniškega društva France Prešeren iz Vojnika sega v davna trideseta leta prejšnjega stoletja in se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo. Društvo sestavljajo sekcije, ki delujejo samostojno in uspešno pod mentorstvom strokovnih vodij: moški pevski zbor, dramska skupina, mlada dramska skupina, harmonikarski orkester in vokalna skupina In spiritu. Z vztrajnim delom smo v preteklosti dosegli in še dosegamo lepe uspehe na lokalnem in regionalnem nivoju. Svoje poslanstvo opravljamo z veseljem, požrtvovalnostjo in entuziazmom. Letos smo pričeli z izvajanjem projekta, sofinanciranega s strani sredstev Leader: “Krepitev lokalne pripadnosti preko ljubiteljskega delovanja« ali, kakor smo ga na kratko poimenovali, »Kultura nas povezuje«, katerega namen je povezati kulturna društva in vzpostaviti še tesnejše sodelovanje s sosednjimi lokalnimi in regijskimi kulturnimi društvi. V okviru delovanja pogrešamo strokovna srečanja, na katerih bi izmenjali izkušnje in mnenja vsled lažjega delovanja in sodelovanja. Zadnja leta se v vseh društvih srečujemo s težavami, h katerim pristopamo neorganizirano, posamezno in zato brez večjih izboljšav. Naš namen je povezati kulturna društva na območju LAS, da skupaj identificiramo naše potrebe, izkušnje, težave, ovire in poiščemo najlažje rešitve. Mnoga društva se srečujemo s podobnimi težavami, ki jih rešujemo individualno. Pogosto se zgodi, da ob prehitrem življenjskem tempu nimamo časa spremljati, kaj delajo in kako delajo sosednja društva, organizacija strokovnega posveta ter srečanja sekcij pa bodo pripomogla k boljšemu poznavanju in spoznavanju članov ter dela društev. Cilj projekta je organizacija strokovnega posveta kulturnih društev ter večdnevnega kulturnega srečanja periodično vsaki dve leti v drugi občini LAS. Sledeča tovrstna srečanja pa se bodo selila po lokalnih skupnostih z določitvijo organizatorja na zadnjem srečanju. K projektu želimo pritegniti vsa društva, ki jim kultura, ne glede na to, katera zvrst, ni tuja, ZATO VABIMO VSE, ki ste zainteresirani in kakorkoli želite sodelovati, da nas kontaktirate na številko: 041/ 415 447 ali e-mail: alenka@agencija-ave.si. VABILO INVALIDOM Ko pride človek do srednjih let in se sreča z novim prijateljem Abrahamom, po navadi veselo praznujemo in ne pomislimo, da to obdobje prinaša tudi takšne in drugačne zdravstvene težave. Enim prej, drugim pozneje, enim lažje, drugim težje. Zato sporočamo vsem, ki imate status invalida, da se nam pridružite. Skupaj nam bo lažje in lepše, saj si bomo medsebojno pomagali. Nekateri ne veste, na koga bi se obrnili, zato vam posredujemo seznam poverjenikov za občino Štore ter njihove telefonske številke. Pokličite svojega najbližjega in z veseljem vam bodo razložili program našega delovanja ali pa sedež društva MDDI na telefonsko številko 03/ 548 43 50. Poverjeniki: Jožica Bukovšek– Laška vas (03/ 577 00 86), Brigita Pintar – Laška vas (03/ 781 05 20), Martin Jelencn – Svetina (03/ 577 41 01), Adi Sivka – Prožinska vas (03/ 577 13 80), Silva Kroflič – Pečovje (03/ 577 13 38), Anton Rozman – Kompole (041/ 836 280), Breda Zorc – Lipa (03/ 577 12 60), Matjaž Zorc – Lipa (03/ 577 12 60), Stane Štefanec – Lipa (03/ 577 15 95 ali 031/ 802 709). tajnica društva Jožica Bordon predsednica društva Dragica Mirnik 20 OKTOBER 2009 LJUDSKA ŠEGA V jesenski čas nas uvaja čaščenje sv. Mihaela (29. sep.), ki je bil nekdaj pri nas sila priljubljen. Njemu so bile posvečene mnoge najstarejše cerkve na Slovenskem, kakor tudi stare krstne kapele. Mihaelov dan je nekak mejnik pastirskega leta, kajti pravijo, da »pašo zapre«. Svoj dan, ko so bili pašniki še skupni, so na ta dan pastirji sklepali pogodbe za prihodnjo leto. Sv. Mihael je obrtnikom ponekod spet prižgal luč, ki so jo bili spomladi na Gregorjevo vrgli v vodo. ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN ŽEGNANJE Nikakor ni naključje, da je večina žegnanj ravno jeseni, ko so pridelki že pospravljeni. Pravo žegnanje - »bokova ohcet« je izraz, ki se je ohranil na Koroškem. To je takrat velika gostija, katere glavna jed je bil pečen kozel, popestrili pa so jo z igrami, pesmimi in raznimi šegami. Na Gorenjskem so trdili, da je to semenj za fante in dekleta. V Kropi pa je veljalo za »nageljnov ali lepi semenj«, da kdor je takrat ujel bežeče dekle, jo je smel vzeti za ženo. Na žegnanjski dan so marsikje v navadi tudi običaji. Na Gorenjskem so svoje dni nastopali »korobačarji«, ki so pokali s korobači in s tem vabili ljudi iz sosednjih župnij na slavje. V Ziljski dolini pa na ta dan tudi štehvajo, pri čemer se ve tudi visoki rej pod lipo ne manjka. VREMENSKI PREGOVORI ZA TA ČAS Tilen oblačen, meglen - grda deževna jesen. Če sv. Matevž bo vedren, prijetna bo jesen. Ob sv. Mihaelu grmi, viharjev veliko pozimi buči. Če blizu debla list obleta, kaj dobro letino nam obeta. Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. Povzetek iz stoletne pratike pripravila Vera Štante Skok RECIKLIRANJE PO ŠTORSKO Očitno nekateri še ne vedo, kam je potrebno odlagati smeti, pa se znajdejo na svojevrsten način. Odlaganju in sortiranju odpadkov so namenjeni tisti zabojniki tam zadaj! Verjetno pa je nekdo odpadke samo pozabil odvreči?! Emil Kačičnik 21 OKTOBER 2009 ŠTORSKI OBČAN ZANIMIVOSTI OTROCI NA CESTI Pozdravljeni, krajani in krajanke. Zakorakali smo že v drugo polovico septembra in večina se vas je že uspešno spoprijela s težko nalogo, ki čaka vsakega starša. Naučiti svoje osnovnošolce, kako varno priti do šole in opozoriti nadebudne najstnike, da niso sami na cesti. Zagotovo lahko trdimo, da smo ravno starši tisti, ki lahko z napotki svoje otroke opozorimo na različne nevarnosti in jih poučimo o ustreznem vedenju v prometu. Še najbolj uspešni bomo, če jim bomo z lastnim zgledom vse leto vcepljali spoštovanje cestnoprometnih pravil. 22 Spomnimo se lastnih mladostnih let. Prometa je bilo dosti manj, po cestah je le kdaj pa kdaj peljal kakšen avto. Med brcanjem žoge, lovljenjem s prijatelji po šolskem dvorišču ali na poti domov nismo prav nič razmišljali o tem, da moramo biti previdni. Popolnoma smo se posvetili igri. In naši malčki? Nič drugačni niso. Brezskrbno se igrajo, predajajo se domišljijskemu svetu tam in takrat, ko bi to najmanj pričakovali. Lahko stečejo med parkiranimi avti na cesto, ker je tja ušla žoga. Lahko stečejo čez cesto kljub rdeči luči, ker je avtobus že zelo blizu. Lahko zagledajo prijatelja na drugi strani ceste in stečejo k njemu. Prepričan sem, da vsi dobro poznate cestnoprometne predpise in pravila varnega vedenja v prometu. Dobro je, da jih tudi dosledno spoštujemo, kajti le tako bodo pešci in kolesarji na cestah varni. Nič manj pomembno pa ni zavedanje voznikov, še zlasti mlajših, ki ste to šele postali, o nepredvidljivosti ravnanja in dostikrat tudi nepazljivosti otrok, ki so na poti v šolo ali iz šole. Samo strpna vožnja v predpisanih mejah nam bo omogočila pravočasno reakcijo v nepredvidenih okoliščinah. Prav je, da otroka ob pravilnem vedenju in spoštovanju cestnoprometnih pravil pohvalimo. Opozorimo pa ga na neustrezno vedenje tistih udeležencev, ki ogrožajo sebe in ostale v prometu. Otroke pred odhodom v šolo opremimo z rumeno rutico zaradi boljše vidljivosti. Ko se bo pričel jesenski čas in bo zjutraj še mrak, jim nadenimo tudi kresničke. Zaželena so svetlejša in voznikom dobro vidna oblačila, torbice z odsevnimi telesi in podobno. Odsevna telesa so priporočljiva tudi za odrasle in kolesarje. Ko boste razmišljali, na katere pasti in nevarnosti boste opozorili svoje otroke, naj vam bodo v pomoč internetna stran Policija.si in brošura Prvi koraki v svetu prometa, ki jo izdaja Ministrstvo za promet Republike Slovenije in jo najdete na vseh policijskih postajah in sedežih občin. Naj bo prihajajoča jesen čim prijetnejša in predvsem varna. Pozdravljam vas vodja policijskega okoliša Rudolf Kresnik. OKTOBER 2009 POZDRAV SONCU OB POSLUŠANJU MORSKIH ORGEL Solarne celice ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN Morske orgle Zadar je staro ribiško mesto, vsako leto bolj zanimivo za turiste. Vedno bolj poudarjajo ohranjanje etnološke in kulturne dediščine v sožitju z moderno arhitekturo, ki privlači gore turistov. Nekaj novega in kot smo se lahko prepričali sami, izredno atraktivnega, so morske orgle, ki igrajo sanjske melodije valovanja morja. Včasih je melodija odvisna od prihajajočih ladij, včasih tudi samo od moči vetra. Topel večer je še bolj krasen, ko se melodije morja združijo s pozdravom soncu. Alfred Hitchook, filmski režiser in producent, je ob obisku Zadra dejal, da na svetu ni lepšega sončnega zahoda. Te besede so bile morda tudi navdih za uresničitev ideje mestnih oblasti, ki so prav na istrski obali v Zadru zaključile izvedbo projekta pozdrav soncu. soncu simbolizira Sonce, solarne celice tekom dneva vpijajo sončno energijo, ponoči pa se pridobljena energija pretvarja v prekrasne svetlobne efekte. Pri ustvarjanju tega projekta, ki bo po vzoru morskih orgel postal turistična atrakcija, so sodelovali razni strokovnjaki iz Hrvaške in nekaterih evropskih držav. To je umetniška instalacija 300 solarnih plošč, postavljenih v kamniti pomol v obliki kroga s premerom 22 metrov. Pozdrav Povzeto po časniku Večer. Besedilo in foto: Emil Kačičnik STARE LJUDSKE JEDI ROKOVNJAŠKI PLADENJ S PASTIRSKIM KROMPIRJEM Sestavine: 2 kg jagnjetine ali kozlička, 25 dag kranjskih klobas, 20 dag prekajene slanine, 20 zelenih paprik, 2 kg drobnega krompirja, sol, poper, česen, olje, lesen pladenj. Priprava: meso razsekamo na 5 dag težke kose, posolimo, popopramo, pomažemo z gorčico, česnom ter pokapljamo z oljem. Meso zložimo v skledo in pustimo 2 uri, da se soči. Medtem pripravimo ogenj, ki naj počasi dogoreva v žerjavico. Slanino s kožico narežemo na 0,5 cm široke in 10 cm dolge rezine, ki jih z mehke strani narežemo, da bodo, ko jih opečemo, imele obliko zvezde. OKTOBER 2009 Kranjske klobase prerežemo po dolžini in jih po vbočeni strani mrežasto narezljamo. Na rahlo žerjavico položimo mrežasto rešetko in v njej opečemo v olje pomočene paprike. Pri pečenju jih obračamo, dokler ne začnejo rumeneti in se z njih z lahkoto olupi kožica. Olupljene zložimo v skledo, jih posolimo in polijemo s solatno marinado. V žerjavici uredimo posteljico, ki jo posujemo s pepelom, da ne bo prevroča, ter vanjo zakopljemo neolupljene krompirje. Krompir naj se peče do 30 min, nato pričnemo s pečenjem mesa. Rešetko namestimo 3 prste nad žerjavico, nanjo pa zložimo pripravljeno meso. Na pečeno meso naložimo kranjske klobase in slanino. Ko se vse skupaj lepo rumenkasto obarva, začnemo urejati pladenj: v sredino pladnja zložimo pečen krompir, ki ga obdamo s kosi pečene jagnjetine, med katere zataknemo kranjske klobase. Na vrh položimo pečeno slanino, papriko pa ponudimo kot prilogo; z njo zaključimo pladenj ob robu. K rokovnjaškem pladnju ponudimo domač koruzni kruh, žejo pa pogasimo z metliško črnino ali z dolenjskim cvičkom. Iz stoletne pratike recept povzela Vera Štante Skok 23 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN BO ŠTORSKIM STRELCEM USPELO OBNOVITI STRELIŠČE ZA PIŠTOLO IN MALOKALIBRSKO PUŠKO? Tega seveda tudi jaz ne vem. Res je tudi, da smo o obnovi strelišča za zračno puško v Štorah že veliko pisali. Sicer pa ni čudno, saj smo lani praznovali tudi zelo visok jubilej, 60. obletnico organiziranega strelstva v Štorah. V letošnjem letu smo že organizirali tudi nekaj tekmovanj v streljanju z zračno puško. Tradicija strelstva je v Štorah resnično zelo dolga in izjemno bogata. Pravzaprav sega še v čas pred drugo svetovno vojno, tja v trideseta leta prejšnjega stoletja. Čas, ko se je v Štorah zaprlo strelišče za vojaško puško, je žal že precej odmaknjen. Pogoji za streljanje z vojaško puško so se v zadnjih letih temeljito spremenili in jih je skoraj nemogoče obvladovati. Republiški in mednarodni standardi so namreč zelo strogi. Orožje je pač orožje in to je potrebno spoštovati. Tega neizpodbitnega dejstva se je potrebno seveda v polni meri zavedati. Tako smo imeli tudi mi v Štorah inšpekcijski pregled orožja in prostorov s strani Inšpektorata Ministrstva za notranje zadeve RS iz Ljubljane. Bila je velika sreča, da smo v zadnjem letu strelišče obnovili do te mere, da nam ga niso zaprli. Po temeljitem pregledu je bilo potrebno urediti še nekaj stvari, ali če sem bolj natančen, orožarski prostor. Na srečo imamo našega izjemno marljivega in sposobnega člana Mirka Holcingerja, ki je dobesedno zavihal rokave in v najhujši vročini cele dneve delal od jutra do večera, da imamo sedaj res lepo urejeno strelišče po vseh mednarodnih standardih. Tudi skupni prostor za sestanke in razna srečanja je uredil tako, da lahko vanj povabimo vsakega gosta. Pri urejanju zaves, rož in čiščenju prostorov pa mu je pomagala žena Zvezdana. V imenu članov strelskega društva se obema seveda najlepše zahvaljujem. Menim, da bi lahko bilo vsako društvo zelo ponosno, če bi imelo v svojih vrstah takšne prizadevne člane in članice, kot sta zakonca Holcinger. Strelišče za malokalibrsko orožje in pištolo, ki smo ga imeli v Štorah, pa je povsem nekaj drugega. Ta lokacija je še vedno aktualna in še ne tako daleč nazaj se je na njem še redno streljalo. Danes je to strelišče na veliko žalost v katastrofalnem stanju. O vzrokih zanj sem v preteklosti že pisal in ne želim več pogrevati dejstev. Največja škoda bi bila, da se ta bogata tradicija prekine in gre v pozabo. Tega si strelci ne smemo dovoliti. Ob prostovoljni gradnji strelišča v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo vloženega preveč dela, truda, časa, denarja in energije, da bi kar tako prepustili izničiti žulje pridnih udarniških delavcev. Tudi zaradi teh dejstev smo strelci in veterani sprejeli sklep, da bomo začeli s čiščenjem z drevjem in grmovjem preraščenega strelišča. Obnova porušene zgradbe pa še čaka na pravi trenutek. Srčno upam in si želim, da bo ta čas in s tem pravi trenutek prišel čim prej. Seveda še moramo pred tem prebroditi gospodarsko krizo. Člani društev, ki jih vodim v Štorah, smo strli že marsikateri oreh, srčno upam in si želim, da bomo lahko tudi tega. Srečko Križanec 24 OKTOBER 2009 BESEDA STAREJŠEGA OBČANA Veselimo se dejstva, da se nam je s svojim člankom preko poletja oglasil eden izmed najstarejši občanov Štor, Jure Čehovin z Vrtne ulice na Lipi, ki bo kmalu dočakal 90 let zelo aktivnega in zanimivega življenja. O tem sicer sam ne piše, ker se je v svojem pisanju bolj osredotočil na dogodek, ki ga v celoti objavljamo, uredniški odbor pa se je odločil objaviti še nekaj detajlov iz bogatega življenjskega ciklusa Jureta Čehovina. Jura, kot mu vsi v Štorah pravimo, izhaja iz delavske družine in je pravi lokalni privrženec, saj je z izjemo vojnega časa in ruskega ujetništva vse preostalo življenje prebil v našem kraju. Pa ne le prebil, polno ga je soustvarjal v svojem prostem času, kot strokovnjak livar pa od začetka Metalurške industrijske šole (MIŠ) vzgojil veliko generacij vrhunskih livarjev, ki jim je bil mentor tudi pri različnih in mnogoterih »prostovoljno – obveznih« (freivildig - mus) udarniških akcijah v kraju in okolici. Lastno Juretovo delo pa je zaznavno in vsaj še v spominu zapisano v akcijah za boljšo in lepšo podobo Štor od kopanja trase za vodovod, izgradnje stadiona, akcij pri domu kulture in domu gasilcev, izgradnji Vrunčevega doma, pri športu, upokojenskih aktivnostih in še marsičem. Da, Jure je bil tudi dober telovadec v predvojnem Sokolu, kar mu je kondicijsko zelo pomagalo pri premagovanju telesnih naporov vojne. Bil je namreč prisilno mobiliziran kot nemški vojak, potem ujet na ruski fronti in posrečilo se mu je preživeti eno leto in pol Stalinove Sibirije. Jure Čehovin je tako rekoč živa zgodovina nekega časa, bolj neprijaznega kot lepega. Vendar je v svoji hiši na Lipi s svojim življenjem zadovoljen. Mi, mlajši občani, pa smo ponosni, da imamo v svoji sredini tako klenega soobčana. Županu dajemo v premislek: si je človek zaslužil kakšno občinski priznanje? In zdaj pustimo Juretu, da sam pripoveduje: Kot star Štorovčan, rojen v delavski družini, bi na kratko opisal življenje nas mladih fantov na travniku pri Jurčevih. Pri vsakodnevnem žogobrcu se nam je porodila misel in smo v OKTOBER 2009 letu 1930 ustanovili n o g o m e t n i klub Vineta (po indijanskem junaku) s predsednikom Skelacom (frizerski mojster). Pričeli smo zbirati sredstva za opremo, tako da smo enkratno priredili športni dan v teku na 100 m, bosi po makadamu, Prvi letnik livarjev po izkopu temeljev za Vrunčev dom pripravili smo šopke cvetja in jih ponujali mimoidočim ter dobili 11. 1945 prišel domov v Štore. kak žvenket. Na kegljišču pri Adrinekovih smo Bil bi presrečen, če bi bil svet mirnejši, še postavljali keglje in dobili napitnino, za plačilo bolj pa, če današnja mladina ne bi doživljala smo žagali drva bolje stoječim družinam. takšnih grozot. Tako smo počasi zbirali sredstva. Poleti smo se Zdaj življenje naše gre tako, kopali v takrat še čisti Voglajni na škarpi ali pa da lepote ne zazna vsakdo, pri mostu na Opoki in prirejali razne otroške koliko lepega žal izgubimo, igre, kot so skoki v vodo, plavalne ali podvodne ko samo za dobrine se borimo. tekme. V klubu Vineta smo bili pristni prijatelji, čeprav smo bili iz raznih družin. Ni bilo nikakršnih Bistvo mojega pisanja pa je, da sem prebral podtikanj pripadnosti enemu ali drugemu v eni od številk Občana, da so Vrunčev dom družinskemu življenju, kot je napisano v knjigi gradili samo borci in lovci, avtor članka pa je 25 let športa v Štorah. Z vnemo sem sodeloval pozabil opisati začetek del, verjetno je dobil v vsaki športni panogi, predvsem v orodni takšne podatke od drugih in jih je objavil. Popravek objave pa bom opisal po resničnem telovadbi, plavanju, smučanju in nogometu. 3. 3. 1943 sem bil prisilno mobiliziran in 22. delovniku tistega dne. Ravnatelj MIŠ-a, tov. 8. 1943 že poslan na fronto. 25. 8. isto leto Klinar mi je naročil, naj vzamem cel razred sem bil ranjen in odveden v Kremenčuk ter bil učencev livarjev in da nas pri vratarju čaka dvakrat operiran na desnem očesu. Zdravnik tovornjak z orodjem in delovodjem tesarjev, g mi je rekel: »Oko vam bomo poskusili rešiti, . Mastnakom ter naj se odpeljemo na Svetino. da ne boste nosili steklenega, a vida vam ne Delovodja Mastnak je po narisanem načrtu moremo dati.« Po štirimesečnem zdravljenju v zakoličil, kot je to običaj ob začetku gradnje. Konstanzu sem bil ponovno poslan na fronto Z učenci smo najprej pobrali važe, nato pa v Moldavijo, kjer je bila celotna nemška vojska začeli z izkopom temeljev. Ne oporekam pa, da zajeta (obkoljena) in tako sem postal ruski so lovci in borci potem nadaljevali in dogradili ujetnik pri mestu Jasy, kasneje sem bil odpeljan dom. z vlakom preko Urala v Čeljabinsk. Vsak Gospod Jure Čehovin, oglasite se še kdaj s dan smo delali v tovarni, podobni štorovski kakšno zgodbo iz svoje bogate življenjske železarni, tudi pozimi pri -50 stopinjah Celzija, preteklosti, radi jo bomo objavili. Vam pa seveda oblečeni v ruska oblačila. 30. 9. 1945 želimo vse dobro za 90. rojstni dan in v miru so Avstrijci (podpisana lista med okupirano in zdravju preživeto jesen življenja! Avstrijo in Rusijo) sestavili transport in nas 4. 10. 1945 odpeljali proti domu in tako sem 30. Ivanka Tofant ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN 25 ZANIMIVOSTI ŠTORSKI OBČAN SPOZNAJMO SVOJ KRAJ Turistično društvo Štore, občina Štore ter Štorski občan pričenjamo z akcijo »Spoznajmo svoj kraj«. V naslednjih nekaj številkah Štorskega občana se bodo pojavile skrivne (sicer nam dobro znane) lokacije na območju naše občine, na vas pa je, da ugotovite, kje te točke so. Prve odgovore lahko do konca oktobra pošljite v uredništvo glasila Štorski občan (s pripisom »Spoznajmo svoj kraj«), Cesta XIV. divizije 15, Štore, in tako lahko postanete lastnik praktične nagrade. Pred vami sta dve točki v našem kraju, vezani na … Kaj, pa ugotovite sami. (fotografije so iz arhiva občine Štore) / »Na skalni vzpetini nekoč sem stal in gledal v dalj. Samo moč, noč in zvezde so storili, da pred vami sem ostal.« / Emil Kačičnik SPOMINI NA TITA IN JNA 26 Z zanimivo razstavo sem se srečal pred nekaj dnevi v Latkovi vasi pri Preboldu. V tamkajšnjem gasilskem domu je na ogled prav posebna razstava, imenovana Spomini na Tita in JNA. Kot jugonostalgik sem si jo z veseljem ogledal in odkril nekaj res zanimivih stvari. V spominih sem se vrnil v čase, ko sem bil tudi sam v vojski in videl uniforme, ki so jih nekoč videvali le izbranci. Posebej se mi je utrnila v spomin uniforma tedanjega vrhovnega poveljnika Jugoslovanske ljudske armade - predsednika predsedstva SFRJ, Janeza Drnovška, ki je ni nikoli oblekel. V zbirki je še mnogo stvari, ki bi si jih verjetno prenekateri od vas rad ogledal. Ne morem pa tudi mimo zanimivega letaka, "WANTED" kot v vestrnskem filmu. Na njem je napis: »wanted Josip Broz – TITO«, zaradi utemeljenega suma HUDIH KAZNIVIH DEJANJ, ker je petdeset let najstrožje prepovedoval vojne, lakoto, revščino in šovinizem; ker je delavcem gradil tovarne, stanovanja ter zagotavljal redne plače in solidne pokojnine; ker je vsem zagotavljal pravico do brezplačnega šolanja, zdravstva in pokojnin! Na dan otvoritve je bilo v prostorih PGD Grobja v Latkovi vasi več kot sto ljudi, do danes pa je številka tistih, ki so si ogledali razstavo, mnogo višja. Toliko o zanimivi zbirki in jugonostalgiji, ki se je ne sramujem. Če kdo želi, pa lahko stopi v stik z nami in uredili vam bomo prost vstop v tiste "gnile" zlate čase. Emil Kačičnik OKTOBER 2009 ŠTORSKI OBČAN Svetina praznuje svoj krajevni praznik 29. avgusta, ko je davnega leta 1875 v kraj prispel prvi učitelj, ki je takrat odrezanim zaselkom okoli Svetine omogočil opismenjevanje in šolanje otrok. Tako naš krajevni praznik simbolizira znanje, katerega pomen je bil vedno in je tudi danes na vrhu lestvice človeških sposobnosti. Znanje pride še posebej do izraza, če je obogateno tudi z drugimi sposobnostmi, izkušnjami, če biva v prijetnem in mirnem okolju … Svetina nudi tudi vse to, pa čeprav je tako rekoč le korak od centra razvojnega, kulturnega in športnega dogajanja. Krajevnega praznika ne praznujemo v obliki standardne proslave, temveč poskusimo le-to kombinirati s kakšnim izmed pomembnejših ZGODILO SE JE PRAZNIK KS SVETINA dogodkov, ki se zgodijo v kraju. Letošnje leto takšnega dogodka nismo našli, zato smo bili v dilemi, kaj naj naredimo z obeležitvijo praznika. Svetovna finančna in gospodarska kriza nas je vse skupaj močno prizadela, nam prekrižala načrte, nam odvzela brezskrbnost, zato smo še toliko bolj potrebni medsebojnega druženja in pogovora, zato smo se odločili, da bomo letošnji praznik krajevne skupnosti praznovali v čimbolj zabavnem in sproščenem vzdušju. Organizacijo prireditve smo prevzeli svetniki KS, k sodelovanju pa smo povabili tudi osnovno šolo, svetinsko godbo, PGD Svetina in krajane. Prireditev je potekala 12. septembra, pričela pa se je dopoldan s tradicionalnim nogometnim turnirjem med zaselki Svetine. Sodelovali so vsi štirje zaselki s pestro starostno zasedbo ekip. Tekme so bile zanimive in prijateljsko obarvane, največ nogometnega znanja pa so ponovno pokazali fantje iz Kanjuc. Po zaključenem turnirju so nogometaši in člani PGD Svetina nogometno igrišče spremenili v prireditveni prostor in vse je bilo nared za popoldansko nadaljevanje druženja. 27 OKTOBER 2009 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN V uvodu popoldanskega dogajanja je bil naprej blagoslov obnovljene kapele na Svetini, takoj zatem pa so nas Anzekovi muzikanti s koračnico popeljali na prireditveni prostor. Jasmina Tovornik je stopila pred mikrofon in nam v uvodu z izbranimi besedami osvežila spomin na izvor in pomen našega krajevnega praznika. Sledil je krajši kulturni program, ki sta ga pripravila Mojca Kranjc in Aleš Vrbovšek iz OŠ Štore. Prepričali smo se lahko, da Svetina premore kar nekaj nadebudnežev, ki so nam z recitali in plesno točko polepšali praznovanje. Prisotne je nagovoril tudi župan Miran Jurkošek, ki je izrazil veselje vsled številnega obiska in se z optimizmom zazrl v prihodnost, ko se bomo ob takšnih priložnostih veselili tudi novih pridobitev za kraj. Finančna kriza v občini Štore namreč ni prisotna od lani, ampak je bila ugotovljena že pred leti, tako da je za nami že druga obletnica blokiranega transakcijskega računa. Nadaljevanje je bilo v znamenju godbenikov in družabnotekmovalnih iger med zaselki, ki jih je vodila Alenka Pesjak. Poleg dopoldanskega turnirja v nogometu so se zaselki pomerili še v skakanju z vrečo in nošnjo jajc, zabijanju žebljev in vlečenju vrvi. Vse igre so bile draž za tekmovalce in še posebej obiskovalce, največ adrenalina pa je bilo zaznati pri vlečenju vrvi. Pri vrečah in jajcih je bila najbolj spretna Svetina, pri žebljih Kanjuce, pri vlečenju vrvi pa je največ moči zmogla ekipa Javornika. Da ima Javornik tudi močna dekleta, pa se je pokazalo na koncu, ko so se pomerile z dekleti s Svetine. S tem pa praznovanja še zdaleč ni bilo konec, saj je bilo potrebno poizkusiti, kakšen golaž in pečenje je pripravila ekipa Vinka Horjaka, ki je s praženjem 25 kg čebule svoje aktivnosti pričela že v petek zvečer. Golaž je bil očitno zelo okusen, saj je 150 porcij pošlo v trenutku. Ob zvokih godbenikov in domačih harmonikarjev se je prešerno vzdušje nadaljevalo do poznih ur. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, pohvala pa velja tudi domačinom, ki so se tokrat v res velikem številu udeležili praznovanja. Za organizatorje ni lepše nagrade, kot je uspešno izvedena prireditev, le-te pa ni brez zadovoljnih udeležencev. Predsednik KS Svetina Jani Jurkošek 28 OKTOBER 2009 OB PRAZNIKU KS SVETINA – BLAGOSLOV OBNOVLJENE KAPELE Na Svetini - nasproti prostorov KS Svetina stoji kapela, ki pa jo je že dodobra načel zob časa. V župniji smo se odločili, da po obnovi cerkve Marije Snežne in obnovi podružnične cerkve Sv. Križa, ki še poteka, obnovimo tudi to kapelo. Vse omete smo udarniško očistili, kovana vrata je izdelal Ivan Videc iz Svetlega Dola, vsa pleskarska dela je opravil Vinko Horjak iz Šentjanža, nov kip Medžugorske Marije pa je dar družine Bučar iz Prožinske vasi. Kapelo je blagoslovil domači župnik dr. Vlado Zupančič ob sodelovanju domače godbe in prisotnosti lepega števila krajanov. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Branko Mlakar DRUŽENJE INVALIDOV MDDI CELJE Oh, kako malo je potrebno, da si utrujeno srce nabere moči, da v žalostna srca pride veselje, da osamljen človek dobi družbo, prijatelja, s katerim bo lahko poklepetal, se z njim pogovoril, mu morda potarnal o svojih težavah, ki jih bosta odslej nosila dva, trije ... Morda bo tako lažje. Naše društvo vsako leto organizira druženje z ogledom Gorenjske in obisk cerkve Marije pomagaj na Brezju. Druženja so se udeležili tudi zelo bolni in težko premični člani iz Vojnika, Štor in Celja. Z dvema avtobusoma in kombijem smo se zgodaj zjutraj odpravili v sončen dan iz Vojnika proti Ljubljani, kjer se nam je pridružil prijazen, sedaj že naš prijatelj, vodnik Tadej. OKTOBER 2009 Med potjo proti Brezju nam je osvežil spomin o znamenitostih Gorenjske in o zgodovini in nastanku cerkve na Brezju. Po svečani maši smo si ogledali še muzej in razstavo jaslic. Pot nas se vodila proti Begunjam, kjer smo si ogledali muzej talcev in obudili spomin na krute vojne čase. Močno nas je presunila podoba in notranjost gradu, kjer je smrt skrhala svojo koso. Druženje smo nadaljevali v gostišču, kjer so nam pripravili odlično kosilo. Ob pogovorih in petju smo se spomnili na člane, ki so imeli rojstni dan in smo jim skupaj čestitali in zaželeli vse dobro ob spremljavi naše Elice, ki je zaigrala na harmoniko in zapela. Ob kozarčkih rujnega smo se ji pridružili. Posebno pozornost smo namenili gospe Mariji, ki je za svoja častitljiva leta čila in pogumno koraka proti 88 letom. Ob spremljavi ge. Elice se je gospa Marija zavrtela v ritmu valčka z njenim poverjenikom Mirkom (tako mu sama pravi). S solzami v očeh je povedala, da takšne pozornosti že dolgo ni bila deležna in da je prepričana, da smo ji mi in gospa Elica podaljšali življenje vsaj za eno leto in januarja, če ji bo dano, bomo praznovali ob penini v pisarni našega društva. V poznih popoldanskih urah smo se zadovoljni in polni pozitivne energije napotili proti domu. Vesela sem, da smo člane razvedrili, da so kanček skrbi, bolečin in tegob vsaj malo odmaknili. Naše tradicionalno druženje na Gorenjsko pa bomo drugo leto zopet ponovili. Da je vse potekalo, kot mora in prijetno, se zahvaljujem naši tajnici Jožici in Mirku. Posebno zahvalo dolgujem poverjenikom, spremljevalcem, Ljubiši, ki je skrbel in prevažal našega člana na vozičku in Elici, ki je poskrbela, da smo lahko zapeli. Dekleta iz Mercatorja, ki so bila prvič z nami v taki skupini, pa so zaplesala. Saj izlet brez plesa ni »taprav«. Hvala agenciji Svet potovanj, voznikoma in voznici za varno vožnjo in asistenco ter Tadeju za prisrčno razlago, igranje na orgle in razvedrilo. Zopet smo se lahko prepričali, da smo drug drugemu prijetna družba, da nam je tak način druženja zelo pomemben, torej na svidenje na pikniku ob Šmartinskem jezeru, ko bo pa leto naokoli, bomo pa zopet zapeli« Jaz pa pojdem na Gorenjsko« in se tja tudi podali. Dragica Mirnik predsednica MDDI Celje 29 ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN OGLED SLOMŠKOVE DOMAČIJE Župnik Miha Herman nas je 23. avgusta povabil na njegovo prejšnjo župnijo. Zbrali smo se pred farno cerkvijo na Teharjah in se z avtomobili zapeljali na Ponikvo. Ogledali smo si Slomškovo rojstno hišo, ki je bila v celoti obnovljena pod budnim očesom gospoda Hermana. V njej je v različnih sobah urejena stalna razstava o prikazu Slomškovega življenja od zgodnjega otroštva do njegove smrti. Zanimivo je bilo prisluhniti življenjepisu našega farnega zavetnika in ogled kratkega filma je le še popestril predstavitev. Po ogledu domačije smo si ogledali cerkev sv. Martina na Ponikvi. Ob cerkvi pa stoji župnišče, katerih kletne prostore nam je bilo dano obiskati. Ob kitarski spremljavi duhovnika Hermana in žlahtni kapljici smo sproščeno zapeli. Domov smo se vračali bogatejši za del obelodanjenih podatkov o škofu Antonu Martinu Slomšku in polni lepih vtisov. Dušan Volavšek IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA 30 V Kompolah smo obeležili projekt izgradnje oziroma dograditve kanalizacijskega sistema v občini Štore, ki je del projekta Celje, v okviru operacije »Celostno urejanje odvajanje in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje«. Izgradnja kanalizacijskega sistema je pomemben projekt občine na področju varovanja okolja. Občina Štore pristopa k rešitvi problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda z območja naselja Kompole, kjer gre za ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Skupina projektov na območju povodja Savinje, torej tudi ta v občini Štore, bo izboljšala kakovost bivanja na tem območju, kakovost pitne vode in zdravstveno stanje prebivalcev. Zaščiteni bodo naravniviri, zmanjšan bo vpliv na površinske in podzemne vode ter izboljšana infrastruktura za nadaljnji razvoj območja. Končni rezultat projekta naj bi torej bila vzpostavitev celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju reke Savinje. Projekt je financiran partnersko v trikotniku Evropske unije iz Kohezijskega sklada Republike Slovenije in lokalne skupnosti. Problematika neurejenega načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki jo je potrebno pred izpustom v površinske odvodnike očistiti, je iz dneva v dan večja, s tem pa tudi zavedanje, da smo odgovorni za eno največjih življenjskih dobrin – čisto vodo. Vode pa tako kot veliko stvari v našem življenju niso omejene z občinskimi mejami ali pregradami v naših glavah. Svobodno tečejo po svojih strugah in vabijo k sodelovanju. Pohvalimo se lahko, da smo vabilo reke Savinje razumeli. V odgovor se je 14 občin povezalo v celovito operacijo, ki se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. Projekt je kot takšen pomemben člen v verigi, ki vodi k doseganju okoljskih ciljev, določenih v okviru razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«. S širitvijo naselij, poselitvenih območij in izgradnjo mreže vodovodov so se, tako kot marsikje po Sloveniji, količine odpadnih voda povečale tudi v Štorah. Gre za območje naselja Kompole, kjer poteka trasa dokončno zgrajenega fekalnega kanala, na katerega se bodo priključile vse hišne odpadne vode iz vzhodnega in severnega dela naselja Kompole. Ivanka Tofant Utrinek ob obeležbi kanalizacijskega sistema OKTOBER 2009 NOVI DUHOVNIK V ŽUPNIJI TEHARJE Avgust je mesec premeščanja duhovnikov v nove župnije. Takšna premestitev se je v letošnjem letu, natančneje 2. avgusta, zgodila tudi v župniji sv. Martina na Teharjah, saj je dotedanjemu duhovniku bolezen prekinila zemeljsko življenje. V župnijo je prišel gospod Miha Herman. Do cerkvenih vrat se je pripeljal s kočijo, v spremstvu domačih gasilcev in duhovnika domačina, gospoda Mirana Sajovica, ki je bil ta čas ravno doma na dopustu, drugače pa gospod Sajovic službuje v Rimu. Po prihodu v cerkev je gospoda duhovnika in zbrane farane pozdravil gospod Franci Kač v imenu ključarjev, vseh faranov in krajanov župnije Teharje. Vse zbrane je pozdravil tudi duhovnik Miran Sajovic. Po zaželeni dobrodošlici je zbrane nagovoril novi duhovnik. Sledila je sveta maša. Med pridigo se je duhovnik Herman predstavil. Izhaja iz 10-članske družine iz Starega vrha pri Slovenj Gradcu. Po 20-letnem službovanju na Ponikvi, ki je zibelka škofa Antona Martina Slomška, ga je pot prinesla v župnijo cerkvenega zavetnika, rojenega na Ponikvi. Po končani sveti maši se je srečal s farani pred cerkvijo ob pijači in prigrizku, ki so ga pripravile domače gospodinje. ZGODILO SE JE ŠTORSKI OBČAN Dušan Volavšek 9. SREČANJE ŠTORSKIH VETERANOV Na Vrunčevem – lovskem domu na Svetini je potekalo 9. regijsko veteransko srečanje. Ta srečanja so postala že tradicionalna, saj privabijo veliko obiskovalcev. Tudi tokrat, 27. junija 2009, se je zbralo okoli tisoč obiskovalcev. Organizatorji srečanja, veterani Štor, so se tudi tokrat potrudili in pripravili izreden program. Največ zaslug pri tem gre seveda predsedniku društva Srečku Križancu, kateremu je uspelo na srečanje pripeljati sam vrh Slovenske vojske in policije. S svojim programom je navdušila Garda Slovenske vojske, ogledali smo si lahko vojaško tehniko, pevski zbor pa je zapel izbrane pesmi. Praporščaki pod vodstvom Marjana Doboviška so srečanju dodali posebno noto. Slavnostni govornik je bil gospod Janez Pajer, predsednik veteranske organizacije Slovenije. Iz Slovenske vojske in policije pa sta se nam pridružila načelnik GŠSV generalmajor Alojz Šteiner ter v.d. generalni direktor Slovenske policije gospod Janko Goršek. Oba sta pozdravila vse navzoče in zaželela, da se srečanje na tem lepem koncu naše občine ponovi tudi v naslednjem letu, saj bo to jubilejno, deseto veteransko srečanje. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo v živo. Kljub dežju, ki nas je presenetil, se je zaplesalo in zapelo. Vsi obiskovalci so se okrepčali z zelo dobrim golažem, katerega so pripravili v Prehrani Tuli. Čeprav nam je občasno vreme ponagajalo, se je druženje nadaljevalo v zgodnje večerne ure. S tem srečanjem smo najlepše proslavili polnoletnost naše domovine in naše Slovenske vojske. Zvezdana Holcinger OKTOBER 2009 31 IZLET ŠTORSKIH VETERANOV Veterani in borci na predavanju v Kadetnici Maribor Čeprav je bila skoraj že tradicija, da si veterani iz Štor vsakoletni izlet organizirajo v jesenskih dneh, nas je letos predsednik društva Srečko Križanec prijetno presenetil in nam pripravil izlet že v prvi polovici leta. Na pot smo se podali 20. junija, udeleženci izleta smo se zbrali ob 8. uri na avtobusni postaji v Štorah. Naš prvi postanek je bil v Mariboru, kjer smo si ogledali prenovljeno Kadetnico. Že zunanjost in veličina zgradbe je vredna ogleda. Predstavili in pokazali so nam kratek film o izobraževanju častnikov, ogledali pa smo si tudi muzej. Naprej nas je pot vodila proti vasi Sovjak, Sv. Jurij ob Ščavnici. Na kmetiji Kocuvan so nam pripravili tradicionalni prekmurski bograč, k tako dobri jedi pa spada tudi dobra kapljica, katere seveda ni primanjkovalo. Za sladokusce pa je poskrbela gospodinja, saj nam je postregla z dobro makovo potico. Ni potrebno posebej govoriti, da nam je vse šlo odlično v slast. Tudi zaplesalo in zapelo se je, saj smo imeli s seboj muzikanta, ki nam ni pustil počivati. Počasi smo se odpravili nazaj proti domu, saj nas je čakal še zaključni del izleta, katerega smo si pripravili kar v naših prenovljenih društvenih prostorih. Da so bili naši želodci polni, so poskrbela dekleta iz Prehrane Tuli in nam pripravila odlično zakusko, pa tudi pijače ni primanjkovalo. Muzikant, ki nas je vseskozi razveseljeval s svojo harmoniko, nam tudi tokrat ni pustil počivati. Kljub dežju, ki nas je spremljal večji del dneva, si dobre volje nismo pustili vzeti, naše druženje smo zaključili v poznih večernih urah. Zvezdana Holcinger KOLESARSKI MINI MARATON 32 V soboto, 11. julija, smo se člani Športnega društva Laška vas zavihteli na svoja kolesa ter se podali v neznano. Kolesarili smo približno 3 ure po prijetnih krajih Savinjske doline. Mimo Celja in Žalca do prijetnega jezera Vrbno ter nazaj po desnem bregu Savinje čez Petriček do gostilne Mlakar v Zagradu. Ker so se začeli naši želodci oglašati vse močneje in pogosteje, smo se odpravili nazaj v Žlajfo. Ob povratku smo že na daleč zavohali dobrote, ki so jih pripravile naše boljše polovice ter se okrepčali ob dobri hrani in pijači. V ritmih prijetne glasbe smo malce zaplesali in se pogovorili, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji nogometa ter odbojke. Ko se je popoldne prevesilo v večer, se nas je večina razšla, tisti najbolj trdoživi pa so vztrajali do poznih nočnih ur. Prijetno športno druženje smo zaključili z enotnimi mislimi, da moramo tako srečanje naslednje ponoviti. leto zagotovo Kolesarji Laške vasi OKTOBER 2009 ZGODILO SE JE O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN S KONJENIKI V NEUM Zborovanje vernikov pred cerkvijo, kjer je daritvena maša več deset duhovnikov. Že drugo leto, v prvih dneh septembra, je predsednik Konjeniškega društva Štore Emil Bučar organiziral izlet v obmorsko mesto Neum. Nekaj udeležencev je bilo v Neumu prvič, nekaj je bilo takšnih, ki že več let letujejo v Neumu, velika večina pa smo potovali v to obmorsko mesto drugič. Vožnja z udobnim avtobusom je trajala s kratkimi postanki kar 9 ur. Rahla utrujenost je minila ob prisrčnem sprejemu družine Babič, kjer so nas sprejeli kot dobre prijatelje iz Slovenije. Prijeten je občutek, ko vidiš, kako se gostitelji trudijo, da bi nam bilo udobno in da bi bili z njihovo postrežbo zadovoljni. V Neumu še vedno velja, da pri Babičevih letujejo večinoma Slovenci, zato pravijo, da je tu drugi dom Slovencev. Gostišče vodi Stanka Babič, mož Neđo pa je zaposlen v Sarajevu na ministerstvu za turizem, v sezoni pa pomagata pri strežbi tudi sinova, ki sta sicer študenta. Težko najdeš tako prisrčne gostince, kot so Babičevi. Tudi letos smo imeli izlet v Dubrovnik, bili smo na polotoku Pelješcu, si ogledali obrambni zid mesta Ston, ki je po dolžini takoj za kitajskim OKTOBER 2009 zidom. Duhovno smo se izpopolnili v romarskem Međigorju, kjer smo se pridružili več tisočem vernikom pri sveti maši. Seveda pa moram povedati, da je izlete vodila Brigita Bučar, ki je bila odlična vodička. Popeljala nas je v čase devetega stoletja in naprej. Posebno zanimivo ji je bilo prisluhniti, ko nam je približala čase videnja Marije otrokom Međigorja. Za prijetne večere so poskrbeli godbeniki Emil, Maks, Franci in Grega. Posebnost tega druženja pa je V ozadju prestižni del Dubrovnika bilo praznovanje Emilovega rojstnega dne, kjer smo lahko prisluhnili poleg naših viž tudi tradicionalni glasbi Hercegovine. Nazaj proti Sloveniji smo se vračali preko Mostarja, si ogledali znameniti most in tržnico, potem pa nadaljevali proti Sarajevu. Vso pot so bile vidne opustošene razvaline nekdanjih vasi. Tudi v Sarajevu, kjer se na veliko gradi, se še vidijo sledovi bombardiranja. Z avtobusa smo si ogledali mesto ter vse pomembne stavbe bosanskohercegovske prestolnice. Vso pot iz Neuma do Sarajeva nas je namreč spremljal in vodil g. Babič, ki se je trudil, da bi čim več videli. Postanek smo imeli na Baščaršiji, kjer ni šlo brez znamenitih čevapčičev. Polni prijetnih vtisov in hvaležni organizatorju smo se potem odpeljali proti Slavonskemu Brodu in preko Zagreba v naše domove. Čeprav smo si lepa doživetja pospravili v predalčke, ki jih bomo odprli takrat, ko se bomo želeli spomniti na prijetne trenutke, velja še vedno tisto: povsod je lepo, a doma je najlepše. O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN Ivanka Tofant 33 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN ŠTORSKI UPOKOJENCI BOLJ MALO SPIJO V zadnjih mesecih smo si štorski upokojenci ogledali kar precejšen del svoje domovine, obiskali pa smo tudi sosednjo Avstrijo, in to kar dvakrat. Prvi izlet je bil namenjen ogledu gradu Herberstein, ob katerem se poleg cvetličnih vrtov in parkov razprostira še ogromen živalski vrt. Ker pa je pot do tja vodila po čudoviti pokrajini z bezgovimi nasadi, smo se ustavili še pod gradom Riegersburg, kjer je muzej čarovništva, ter v kopališču Blumau, ki je bilo zgrajeno po načrtih znamenitega dunajskega arhitekta Hundertwaserja. Kako je videti kopališki kompleks, je težko povedati. Treba si ga je ogledati. Vse, kar smo videli ta dan, nam bo ostalo v trajnem spominu, saj je bilo za večino nas novo. Drugi izlet nas je vodil v Maribor z okolico. Užitke v Botaničnem vrtu univerze v Mariboru nam je nekoliko skazilo neurje. Kljub vsemu smo si del nasadov ter muzej ogledali. Ni pa nas vreme oviralo v podzemnem svetu mariborskega Vinaga. Ogledali smo si najstarejše in največje betonske cisterne za vino, največje hrastove sode, moderne cisterne iz nerjavečih kovin ter bogato shrambo arhivskih vin. Nekaj teh dobrot smo tudi poskusili. Ob svežih rogljičkih so vina dobila svojevrsten okus. Izlet smo zaključili z okusnim kosilom na turistični kmetiji, nato pa smo dan zapolnili še s petjem in plesom ob zvokih našega harmonikarja. Za kisel in hladen poletni dan je bil izlet uspešen in izletniki zadovoljni. Naslednjič smo se podali na Dobrač v Avstriji. Skozi karavanški predor smo se popeljali po Ziljski dolini in si najprej ogledali cerkev Marija na Zilji. Od tod se nam je razkril precejšen del Beljaka. Nato smo se peljali po gorski cesti do višine nad 1700 metrov. Nekateri smo peš nadaljevali pot do vrha gore, kjer stoji visok TV stolp ter dvoje cerkva, slovenska in nemška. Pot ni bila prenaporna, čeprav nam je vzela tri ure, a se je izplačalo že zaradi čudovitega gorskega cvetja, svežega zraka in pogledov na sosednje vrhove in kraje ob Zilji. Nato smo se vrnili v dolino. V Bistrici ob Zilji smo se v slovenski gostilni okrepčali, nato pa prisluhnili domačinki, ki nam je v pristni ziljščini povedala zanimivosti te dežele pod Dobračem, kjer negujejo slovenske običaje in ohranjajo slovensko besedo. V tem kraju v spomin na turške čase ohranjajo štehvanje, ki mu sledi rej pod vaško lipo. Toliko lepih besed o slovenski manjšini na Koroškem premore le čuteče slovensko srce. Mislim, da delim spoznanje vseh nas; gospa Drumlova je znala potrkati na naše srce. Ne smem spregledati še izleta čez Vršič v Trento, nato v Log pod Mangartom in čez Predel v Rateče. Na poti so nas prevzeli beli vršaci, gorski prelazi ter na koncu naša velikanka, skakalnica ali letalnica v Planici. Kmalu bo za nami tudi izlet na Jezersko, kjer pričakujemo znova mnogo novih doživetij. Poleg vsega tega pa se neumorno pripravljamo na naše tradicionalno srečanje, ki smo ga morali zaradi slabega vremena že dvakrat prestaviti, saj smo ga planirali na prostem. Zdaj smo izbrali drugo lokacijo, kjer bo mogoče postaviti šotore in ne bomo v tolikšni meri odvisni od vremena. Tudi na regijsko srečanje v Novem Celju se pripravljamo, udeležiti pa se nameravamo tudi Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo v začetku oktobra v Ljubljani. V načrtu imamo tudi dve trgatvi, kjer bodo prišli prav naši hitri prsti, našlo pa se bo še kaj zanimivega, kjer ne bomo smeli manjkati. Pa še recite, ali imamo čas za spanje. Tudi s skromnimi sredstvi se da marsikaj ogledati in doživeti. Tega nam nihče ne more vzeti. Jožica Krajnc Društvo upokojencev Štore NAŠI UPOKOJENCI NA VIŠINI 2167 METROV 34 Čakala nas je dolga pot v Avstrijo, zato smo se z avtobusom odpeljali iz Štor že ob 6. uri. Pot nas je vodila mimo železarskih Jesenic skozi Karavanški predor. Po lepi Ziljski dolini smo se peljali skozi Beljak in si na obrobju mesta ogledali romarsko cerkev Marije na Zilji. Nato smo se usmerili proti Dobraču na višini 2167 m. Da nam ni bilo treba na to višino peš, kar bi bilo za nas prenaporno, smo izkoristili avtobus, ki nas je pripeljal do višine 1732 m. Od tod smo nekateri nadaljevali pot proti vrhu. Vreme nam je bilo še naklonjeno. S ptičje perspektive smo si ogledali Beljak z okolico. Na povratku smo se ustavili še v Bistrici ob Zilji in zaključili izlet s čudovito razlago in filmom o zgodovini in običajih tega območja pod Dobračem. Gospa Pepca Druml nam je predstavila običaj štehvanja in rej, ki ju prirejajo pod domačo lipo. Pokazala nam je tudi tipično ziljsko domačijo, ki sta jo z možem obnovila in si v njej uredila stanovanje za številčno družino. Ker se je vreme spremenilo, smo se na hitro poslovili in se čez Korensko sedlo vrnili domov. Organizatorki Mariji Lamut lahko samo čestitam za dobro izbrano relacijo in odlično vodičko. Tone Planinšek OKTOBER 2009 OBISKALI SMO DOM LIPA V ŠTORAH Poletje je tu in z njim sončni dnevi. Ob teh dneh so ljudje, ki živijo sami, še bolj žalostni in si želijo bližine, toplega stiska roke in kratkega pogovora. Na željo naše članice sva se s tajnico odpravili najprej v Štore, kjer članica sama živi in ji življenje ni poklonilo nič kaj lepega življenja. Gospa je starejša, zelo bolna in težko premična. Najinega obiska se je zelo razveselila. Potarnala nama je o zdravstvenih težavah in o samoti, s katero se srečuje iz dneva v dan. Ko je bila še toliko pri močeh, da je šla lahko še sama po opravkih, se je veliko družila z ljudmi in bivšimi sodelavci. Sedaj je odvisna od ljudi, ki ji priskočijo na pomoč in jo pospremijo po opravkih in občasno po nakupih. Brez pomoči palice ne more hoditi. Obujali smo lepe trenutke, ki smo jih doživeli na druženju na Primorskem. Poudarila je pomen druženja in pohvalila naš trud pri organizaciji druženja težko premičnih članov. Obljubili sva ji, da ji bomo tudi v bodoče prisluhnili in pomagali, kolikor bo v naših močeh. Nato sva odšli še v dom Lipa, ki deluje kratek čas. Dom je zelo lep, svetel in že pri informacijskem pultu smo srečali OKTOBER 2009 prijazno gospo in vedeli, da tu delajo ljudje s srcem za ljudi, ki bolj ali manj potrebujejo pomoč osebja. Pri obisku člana, ki je nemočen ležal v postelji in se nič ne zaveda okolice, saj je prizadet od kapi, sva bili močno pretreseni. Naša starejša članica je čila kljub 90. letom, ki se ji bližajo. Zelo je bistra, vesela naju je bila in nama je hitela pripovedovati o življenju v Lipi, saj tu domuje šele en mesec. Zadovoljna je z oskrbo in vzdušjem, prav tako je spoznala sostanovalko in se z njo spoprijateljila in si skupaj krajšata dolge popoldneve, dopoldan pa se udeležuje raznih dejavnostih in druženj. Obiskali smo še člana, ki smo ga redno obiskovali tudi takrat, ko je bil doma. Zelo se naju je razveselil in nama razkazal dom. Zelo je že domač, saj je gospod zelo komunikativen in hitro naveže stike. Zadovoljen je s hrano in dejavnostmi, ki jih v domu ni malo. Pospremil naju je do izhoda in obljubili smo si, da se kmalu spet vidimo ali na druženju ali pa nas bo on obiskal, če ne prej, pa na naslednjem druženju. Ponosen je bil, da ni pozabljen in da nam ni vseeno, kaj in kako je z njim. Vesel naju je predstavil tudi SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN fizioterapevtki, ki je pohvalila njegovo skrb za zdrav način življenja. Popoldan, ki sva ga namenili za obiske, je kar prehitro minil v prijetni družbi ob pogovorih, torej ob druženju. Ponovno ugotavljamo, da je druženje ena izmed najpomembnejših oblik delovanja. Da nekomu prisluhneš in mu kaj zanimivega in vzpodbudnega poveš, mu v očeh zasije iskrica veselja, sreče in občutka pomembnosti in koristnosti. Posebno pa invalidi radi dobimo potrditev, da smo enaki drugim, tudi tistim, ki so zdravi in ne vedo, kako je, če si zaradi bolezni nemočan in prikrajšan za marsikatero dobrino, kaj šele, če si sam. Za marsikatere zdrave ljudi so take dobrine same po sebi umevne. Domov sva se vrnili zadovoljni, saj so nama člani z navdušenjem in lepim sprejemom pokazali, da so veseli naše pozornosti. Malo je potrebno, da razvedrimo in razveselimo drug drugega. Če nam bo zdravje dopuščalo, se bomo v društvu trudili, da bomo še naprej razveseljevali člane z druženjem, obiski in drugimi dejavnostmi. Predsednica Dragica Mirnik in tajnica Jožica Bordo 35 SREBRNE NITI ŠTORSKI OBČAN ŽUPAN PRI JUBILANTIH Župan Miran Jurkošek s predstavnikom DU Štore še vedno obiskuje starejše občane, ki praznujejo okrogle obletnice, predvsem 80 oziroma 90 let. Jubilante ponavadi preseneti prav na dan, ko praznujejo častitljivo obletnico. Velikokrat obiskani ne morejo skriti solz, ki jih spremljajo besede hvaležnosti. Oglejte si nekaj posnetkov jubilantov. Ivanka Tofant Ivanka Turnšek, Javornik Rozalija Ferk, Šentjanž Ana Samec, Ogorevc ZAHVALA Podpisana Anica Zapušek se vam prisrčno zahvaljujem za obisk in darilo ob mojem 80. rojstnem dnevu. Prijeten pogovor z županom, g. Miranom Jurkoškom, in predsednikom DU Štore, g. Mirkom Vešligajem, mi je polepšal dan. Z obiskom sem bila zelo počaščena. Še enkrat najlepša hvala! 36 Marija Kleč (90 let) ZAHVALA Lep pozdrav! Za lep in cenjen obisk župana občine Štore, gospoda Mirana Jurkoška, ob mojem rojstnem dnevu, ko sem napolnila 80. let svojega življenja. Anica Zapušek Milica Mramor OKTOBER 2009 MOJ, TVOJ, NAŠ VRTEC Otroci imajo kratke noge, a delajo velike korake, do sonca, do sreče, čez svet in puščajo za vse zanesenjake v prihodnosti sled. (Tone Pavček) Letošnji začetek šolskega leta je bil za vse nas nekaj posebnega. Vsi smo ga komaj pričakovali, saj smo se vselili v povsem prenovljene prostore. Prenova notranjih prostorov vrtca je potekala v času poletnih počitnic, zato smo se v začetku julija z otroki preselili v prostore osnovne šole, kjer je nemoteno potekalo naše delo. V tem času je v vrtcu potekala intenzivna prenova. V vseh prostorih vrtca so zamenjana tla, igralnice in drugi prostori so opremljeni z novim pohištvom, prepleskane so notranje stene in obnovljene lesene stenske obloge ter sanitarije v oddelku otrok, starih 1–2 leti. Pri obnovi smo sodelovale tudi strokovne delavke s svojimi predlogi in tako so bile uresničene in upoštevane naše želje in pričakovanja pri opremljanju igralnic. Letošnje šolsko leto je vpisanih v vrtec več novincev kot v preteklih letih. Kljub temu, da smo imeli v Kompolah že en oddelek drugega starostnega obdobja, se je pokazala potreba po še enem dodatnem oddelku za otroke, stare 1–3 leta. Tako smo v Kompolah prenovili in opremili še en dodaten prostor za potrebe vrtca. V šol. l. 2009/10 obiskuje vrtec 137 otrok. V Štorah je polno zasedenih 6 oddelkov in v Kompolah 2 oddelka. Vsi smo zelo ponosni, da se lahko pohvalimo s tako sodobno urejenim vrtcem, ki je lahko vzor drugim vrtcem. Skupaj se bomo trudili, da bo naše delo strokovno in kakovostno ter da bo življenje naših najmlajših varno, udobno in igrivo. V imenu vseh zaposlenih, vseh staršev in otrok se zahvaljujemo občini Štore za finančno podporo. Prav tako se zahvaljujemo vodstvu OŠ Štore, ki soustvarja pogoje, v katerih bomo vsi zaposleni v vrtcu še ustvarjalnejši. UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN Mateja Kovče, vodja vrtca Lipa 37 OKTOBER 2009 UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORSKI OBČAN PRVI ŠOLSKI DAN Prvi rojstni dan, prvi zob, prvič v vrtec, vse to so dnevi, ki so v življenju naših otrok nekaj posebnega in tako tudi prvi september ni bil običajen dan, vsaj ne običajen za 26 prvošolcev osnovne šole Štore. Ure in minute do poznega popoldneva kar niso hotele miniti, a ob peti uri so bili vsi prvošolci zbrani v telovadnici. Radovedno so pogledovali proti odru in težko čakali, da se zavesa odstre. Pozdravila jih je pomočnica ravnatelja in njihova razredničarka, ki jih je vprašala, ali poznajo deklico z imenom Pika Nogavička. Kdo pa ne pozna te zanimive deklice, deklice, ki lahko dvigne konja, ki živi čisto sama v vili Čira Čara, pretenta roparje in včasih obišče tudi šolo? In ko se je zavesa razprla, je Pika presenetila otroke na odru. Zamudila je pouk, jedla sendvič in zvonil ji je telefon v torbi. Tudi pri obisku knjižnice se je vedla prav nenavadno, ne tako, kot se vedejo drugi šolarji. Otroci so se smejali To sem jaz Sem Nejc Drev. Star sem 9 let. Živim v Prožinski vasi. Hodim v 4. a osnovne šole Štore. V šoli bi rad dosegel vse cilje, še posebej pri angleščini. Imam več konjičkov. Igram flavto in rokomet. Rad se vozim s kolesom, se igram s prijatelji in z družino. Mamici je ime Sandra, atiju pa Tomaž. Imam mlajšega bratca Gala in sestrico Živo Ino. To je bil izsek iz mojega sveta. Nejc Drev, 4. a Predstavim se Sem Maja Godicelj. Stara sem 9 let. Imam starejšega brata Matijo. Obiskujem osnovno šolo Štore. Moja najljubša predmeta v šoli sta likovna vzgoja in matematika. Doma imam morskega prašička, dva zajčka, tri hrčke in 18 rib. Hodim v jahalno šolo, na plesne vaje in igram kitaro. Zelo rada ustvarjam. 38 vsem nerodnostim Pike in uživali v predstavi. Po končani predstavi smo se odpravili v drugo nadstropje, v učilnico, ki bo vsak dan za nekaj ur postala drugi dom za prvošolce. Otroci so sedli v klopi, si ogledovali kotiček za igro in čakali, da dobi vsak svojega novega malega prijatelja z imenom Švigazajček. Morali so obljubiti, da jih bo spremljal v šolo in da bodo pazili nanj. Še čokolada za sladek začetek, rumena rutica in revije so se znašli na mizah. Napetost je popustila, otroci so se razigrano pogovarjali s sošolci in počasi smo odšli praznovanju naproti. Saj veste, Šola V šoli je kar veselo, saj vsi radi gremo na učno delo. Petka ali štirica sta v redu, a včasih so trojke in dvojke na sporedu. Če enka v redovalnici zacveti, mama doma nič vesela ni. Zato potrudim se vsak dan, da čim boljšo oceno v redovalnici imam. Tinkara Žula, 4. a vsak poseben dan si zasluži praznovanje in prvi šolski dan to vsekakor je. Naj bo prvošolcem lepo na novi poti, naj posrkajo veliko znanja in naj v njihovih srčkih ostane veliko lepih spominov. mamica prvošolca Predstavim se Moje ime je Žan, pišem se Grobin. Doma sem v Štorah. Hodim v 4. a osnovne šole Štore. Moja najljubša predmeta v šoli sta angleščina in matematika. Moji lasje so svetlejše barve, oči pa modre. Sem velike in vitke postave. Rad se oblačim v kavbojke. Sem prijazen, rad pomagam drugim in imam veliko prijateljev. Več let sem bil edinček. Takrat je bilo zelo lepo, ker sem bil glavni. Lansko leto sem dobil sestrico Nežo, ki ji včasih ponagajam, čeprav jo imam zelo rad. Zvečer z veseljem preberem kako zanimivo knjigo, da potem lažje zaspim. V prostem času zelo rad igram nogomet in sestavljam lego kocke. Upam, da sem bralcem vsaj malo zanimiv. Žan Grobin, 4. a Maja Godicelj, 4. a OKTOBER 2009 MALI NOGOMET ŠPORT ŠTORSKI OBČAN Ob prazniku KS Svetina smo organizirali tradicionalni turnir za prehodni pokal KS Svetina. Po nekaj letih premora so se tekmovanja spet udeležile ekipe vseh štirih zaselkov. Ekipa Kanjuc je osvojila prehodni pokal brez oddane točke. KANJUCE 9 točk JAVORNIK 6 točk SVETINA 3 točke SVETLI DOL 0 točk Najboljši strelec turnirja je bil z 8 goli Bojan Slapšak iz Kanjuc. Branko Mlakar Stojijo: V počepu: Zlatko Vodišek, Bojan Slapšak, Blaž Slapšak, Boštjan Šlatau Matej Jurkošek, Matej Jurkošek (Štore), Andrej Jurkošek 39 OKTOBER 2009 ŠPORT ŠTORSKI OBČAN KOVINAR V 3. SNL - VZHOD Menjava generacije v štorskem nogometu le ne bo tako boleča ... Sredi avgusta so Kovinarji začeli novo sezono v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Prvo srečanje, ki so ga odigrali na domačem stadionu Lipa, je bilo zelo varljiv pokazatelj moči letošnje ekipe. 40 Kovinarji so vstopili v letošnjo sezono v popolnoma spremenjeni postavi glede na postavo, ki je končala prejšnjo sezono. Klub so namreč zapustili: Simon KORUN (odšel v NK Simer Šampion), Dani REPOVŽ (NK Zagorje), Niko BRAČIČ (NK Šmarje), David ŽNIDAR (NK Šentjur), Primož URLEP (---), Boštjan ŠLATAU (Kovinar U35+), Tadej PUSOVNIK (NK Šmartno), Tilen KOMPAN (NK Šmartno), Matej GORENŠEK (NK Celje). Če k temu dodamo še večje število poškodovanih iz prve ekipe, so Kovinarjeve okrepitve: Oskar DROBNE (prišel iz NK Šentjur), Blaž TRAJKOVSKI (---), Anže ZAVŠEK (NK Šentjur), Urban JANČIČ (NK Šmarje), Jure KOVAČ (NK Celje), Aleksander POLJŠAK (NK Celje), Anže KRALJIČ (NK Celje), Žiga OVČJAK (NK Celje), Domen JAGER (NK Piran) vzbujale več skrbi, kot so si jih v klubu želeli priznati. Zato je bila igra in prepričljiva zmaga v prvem srečanju proti vedno dobremu moštvu iz Veržeja pravo presenečenje za vse, verjetno tudi za trenerja. Seveda ne smemo mimo dejstva, da je bil glavna okrepitev Kovinarja (in morda v vsej ligi) Oskar Drobne - Oki že kar na prvem srečanju glavni akter visoke in prepričljive zmage (Oki se je odločil s svojimi nespornimi kvalitetami in izkušnjami pomagati svojemu matičnemu klubu takrat, ko ga je ta najbolj potreboval). Vendar pa je bilo že v naslednjem krogu, ko je Kovinar sicer nesrečno izgubil proti novincu v ligi - Tromejniku, vsem jasno, da je moštvo brez Drobneta (ta zaradi drugih obveznosti ni mogel nastopiti) nekaj povsem drugega. Kovinarji so nato v štirih krogih še dvakrat izgubili, enkrat zmagali in igrali neodločeno. Poškodbe in izostanek ključnih igralcev so prisilili trenerja Štancarja, da je proti favoritu letošnjega prvenstva - Šmartnemu v moštvo vpoklical celo fante iz mladinskega pogona. In prav to zadnje srečanje je prineslo žarek upanja za nadaljevanje letošnje sezone. Razen kapetana Čatra, ki se je uspel po poškodbi še pravočasno vrniti v ekipo, je imel Kovinar na igrišču deset mladih neizkušenih fantov, na klopi pa še pet mladincev. A na terenu so ti mladeniči prigarali remi in imeli možnost celo za zmago. Brez sramu lahko komentiramo, da se je v Štorah marsikomu, ki mu je nekaj do nogometa, odvalil težak kamen od srca. Mladeniči so zdržali in napovedali uspešen zaključek menjave generacij v štorskem nogometu. Aleš Korošec, NK Kovinar Oskar Drobne - Oki spet doma. Lestvica v 3. SNL - vzhod 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Koroška Dravograd Odranci Tehnostroj Veržej Stojnci Malečnik Simer Šampion Šmartno 1928 Tromejnik G-Kalamar Zreče Kovinar Štore Čarda Tehnotim Pesnica Mons Claudius Paloma 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 0 3 3 1 1 1 3 2 2 2 1 1 0 0 2 0 0 2 2 2 1 2 2 2 3 3 4 4 4 17:7 12:4 17:9 16:10 14:15 10:5 13:10 11:12 3:10 12:9 5:7 8:14 9:24 7:18 12 12 10 10 10 9 8 8 8 7 7 6 6 2 OKTOBER 2009 VABILA VABILO Jeseni bomo v Štorah nadaljevali s 14. sezono Avsenikovega abonmaja polk in valčkov Prvi koncert bo 11. oktobra 2009 ob 17. uri v kulturnem domu Štore, nastopali bodo zmagovalci vseh letošnjih festivalov domače glasbe v Sloveniji. Tako bo to »festival festivalov«. Cena vstopnice 10 EUR. Prodaja vstopnic: občina Štore (tel.:03/780-38-40), bistro Opoka Štore, kegljišče Lipa Štore, trgovina Etra - Selič center Šentjur, TIC Celje in eno uro pred koncertom. Sodelovali bodo: • zmagovalec festivala Slovenske polke in valčkov: ansambel ROKA ŽLINDRE, • zmagovalec strokovne komisije festivala viž v narečju v Škofji Loki: KVINTET DORI, • zmagovalec strokovne komisije festivala na Vurberku: ansambel ISKRICE, • ansambel BRATOV AVBREHT, • absolutni zmagovalec festivala v Števerjanu: ansambel VESELI SVATJE, • zmagovalec mednarodnega festivala na Graški gori: ansambel ŠTAJERSKI BARONI, • zmagovalec Ptujskega festivala: ansambel PAJDAŠI, • FANTJE IZPOD LISCE, • zmagovalec 29. Zlate harmonike na Ljubečni: absolutni zmagovalec NEJC PAČNIK. Kot posebni gostje bodo nastopali FANTJE IZPOD LISCE, zmagovalci 38. tekmovanja Pokaži, kaj znaš v Dobju. Organizatorji: občina Štore, športno–kulturno društvo Rudar Pečovje in NT&RC. Občina Štore Turistično društvo Štore Almini dnevi na Svetini 2009 Nedelja, 11. oktober, od 10. do 17. ure Tu se boste lahko sprehodili po kmečki tržnici, si ogledali že skoraj pozabljene rokodelske veščine, si ogledali kulturne znamenitosi kraja, tekmovali v pripravi jedi iz kotlička izbirali najboljšo kuharsko ekipo, preizkušali in ocenjevali pripravljene jedi, sodelovali v kmečkih igrah, se vozili s kočijo ... www.slovenija.info, www.turisticna-zveza.si, www.store.si Vabimo vse otroke in mlade po srcu, da se nam 31. 10. 2009 ob 18. uri pridružijo na travniku za osnovno šolo Štore. Čakajo vas zanimive dogodivščine: rezanje buč, strašni labirint, tobogan, poskusili pa boste lahko tudi čarovniški napoj in sladkarije ter zaplesali znameniti ples čarovnic. Našemite se tudi vi! Čarovnice turističnega društva štore V KULTURNI DOM ŠTORE PRIHAJA KOMEDIJA ŽENSKE&MOŠKI.COM V IZVEDBI ŠPAS TEATRA Predstava bo V PETEK, 16. 10. 2009, OB 20.00 URI. CENA VSTOPNICE JE 20 EUR PRODAJA VSTOPNIC: OBČINA ŠTORE, BISTRO OPOKA ŠTORE, KEGLJIŠČE LIPA ŠTORE, TRGOVINA ETRA – SELIČ CENTER IN ENO URO PRED PREDSTAVO. INFORMACIJE NA TEL: 03/780-38-40 ORGANIZATORJA: OBČINA ŠTORE in ŠPORTNO–KULTURNO DRUŠTVO RUDAR PEČOVJE