KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 7 PETER PETRU (1930—1983) MARIJAN SLABE V svitu zore 20. aprilskega jutra v letoš- njem letu se je iziničila življenjska sila dr. Petra Petruja, in sicer takoj po vrnitvi s po- ti, na kateri je v nekdaj za nas tako ošabnem mestu Dunaju spet opravljal eno izmed svo- jih neštetih nalog in poslanstev pri predsta- vitvi naše arheološke dediščine. Pretrgala se mu je nit življenja, ko še ni bil dopolnil 53 let (rojen je bil 15. 12. 1930 v Celju). Po di- plomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani se ja zaposlil v Narodnem muzeju v Ljubljani, od tod pa odšel za konservatorja na Republi- ški zavod za spomeniško varstvo, kjer je od 1958 do 1970 vodil arheološki referat. V tem času mu je z ostalimi sodelavci konservatorji med drugim uspelo doseči, da je arheološke konservatorska služba na Slovenskem stopi- la na čelo kot arheološko najbolj izdelana konservatorska zvrst. Njegovo naslednje in zadnje delovno mesto je bilo ravnateljevanje v Narodnem muzeju v Ljubljani. Leta 1966 je ubranil doktorsko disertacijo Hišaste žare Latobikov, ki jo je objavil v Situli 11, leta 1971, leta 1975 pa je postal še izredni profe- sor za rimsko provincialno arheologijo na Fi- lozofski fakulteti v Ljubljani. V eni osebi je bil torej združen arheolog konservator, arheolog muzealec, znanstvenik in univerzitetni pedagog. V svoji bogati živ- ljenjski vsebini je kot zavzet društven dela-, vec opravljal se predsedniška mesta v Ar- heološkem društvu Jugoslavije in Sloven- skem arheološkem društvu, v Društvu mu- zealcev Slovenije in Skupnosti muzejev Slo- venije. Aktivno je posegal tudi v strukturo delovanja Kulturne skupnosti in Raziskoval- ne skupnosti Slovenije. Takšnemu vsestran- skemu in množičnemu udejstvovanju so ra- zumljivo sledila tudi razna priznanja. Kot arheolog raziskovalec je vodil izkopavanja antične lokalitete v Neviodunumu-Drnovem, antične utrdbe Ajdovščina, trdnjavsko izpo- stavne točke na Hrušici, poznoantičnega pri- bežališča Ajdovski gradeč nad Sevnico (ki pa so, žal, ostala neizpolnjena naloga v njego- vem delovnem programu) ter sploh celoten projekt poznoantičnih zapor na Krasu itd. Ugotovitve raziskav in druga svoja dogna- nja je vešče in sproti priobčeval v različnih znanstvenih glasilih doma in v tujini in v njih odpiral nove ali dopolnjeval že ustaljene poglede v čas, ki ga je odkrival. Njegovo znanstveno delo obsega prek 300 razprav večjega ali manjšega obsega in poročil. Zal tu ni moč navesti vseh strokovnih publikacij, v katerih je objavljal svoje prispevke oziroma bil njihov soavtor. Med njimi naj izpostavimo le Arheološki vestnik. Razprave SAZU, Var- stvo spomenikov, Situlo, Kataloge in mono- grafije-izdaji Narodnega muzeja. Kroniko, 8 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 Archaeologio lugoslavico. Antichita Alto- adriatiche, Schild von Steier in številne zbor- nike; nazorne zaključne skice o posavfiičnih arheoloških najdiščih pa je predstavil v zbir- ki Vodniki po kulturnih in naravnih spome- nikih Slovenije. Omeniti je potrebno tudi članke v dnevnem časopisju, še posebno pa smo dolžni izvzeti njegov delež v najnovejši Zgodovini Slovencev iz leta 1979, ki pa je do- živel svojstven vihar kritike, objavljen v edi- ciji Arheološkega vestnika. Ta nas je vzpod- budil k poglobljenemu razmišljanju in ugo- tovitvi, da je treba verjetno iskati bistvene vrednostne korenine za ocenjevanje tega de- la v drugačni smeri, in sicer bolj v mnenju dr. Jožeta Kastelica, ki meni, da je ta pri- spevek »temeljnega pomena in ostaja nujna osnova, na kateri bodo pozneje drugi gradili dalje«. Tu gre za globoko temeljno presojo, ki je kritiki pri svojih izhodiščih niso zadovoljivo oziroma smiselno upoštevali. Predvsem pa moramo poudariti, da je bil v času ravnateljevanja dr. Peter Petru duša poleta ne samo v naši osrednji muzejski hiši v Ljubljani, marveč tudi v celotni arheološki zavzetosti. S svojo nikdar pesimistično za- snovano mislijo je zmogel pravo gigantsko de- lo pri izdaji tolikerih številk periodike Situle, Katalogov in monografij, Arga in pri pripravi številnih simpozijev, razstav pri nas in na tujem in katalogov k razstavam (ome- nimo naj le Zaton antike v Sloveniji, Rimska keramika v Sloveniji, Rešena arheološka de- diščina Slovenije itd.). Že vsebina tega površnega, zgolj ilustrativ- nega naštevanja odkriva temeljne vrednote njegove delavne osebnosti, ki je nenehno sle- dila le enemu cilju — cvetoči rasti arheološ- ke stroke na vseh poljih. Skratka, & svojim iskrivim delom je koval sedanjost za prihod- nost.