Izgubljena ženica. (Eratkočagnica. Iz ht^atgkega, —g—). Jaki Grgoriču, mojstriijv Petrovcu, je pobegnila ženica. — Pred pol leta se je Jaka oženil s Katico iz Pavlovca, bližnjega trga. Prvi dan po svoji poroki je Jaka svoji ženici tako postregel, da je Katica misiila, da v zakonu sije samo solnce, in da je nebo vedno vedro, in da mora tako ostati na vse veke amen. Ali ko so se za nekaj mesecev pojavili prvi oblački na zakonskem nebu, je postala Katica mrka in zlovoljna. Jaka je to potrpežljivo prenašal do nekega 6asa. Nekega dne pa je bilo, kakor bi kdo napisal burjo v koledar njenega življenja. Katica se ni udala, in je vpila ^vedno buje, tako, da je prišlo do treska. Jaka ji je dobro izprašal vest, ji dal pokoro, ali odveze ji ni dal. Katica je ihtola in jokala, a poteni je odšla v svojo sobo, pobrala svoje re6i, je zavezala v svoj veliki robec, ter odšla k svojim starišem v Pavlovec. Jaki pa Šo ,,z Bogom" ni rekla. Stirinajst dni je bila že v Pavlovcu, in vsak dan ji je bilo okrog srca težje. Neprestano je gledala tja k belim petrovškim hišam, in dala bi ne vem kaj, da bi smela zopet bivati tam pri Jaki v ljubezni in slogi. Tudi Jaki je bilo težko, da nima Katice. Klavern je hodil okrog in si ofiital, da je Katico »žalil po nepo- Irebnem. Ali Jaka je irael svojo glavo, in Katica svo- jo, in nobeden ni hotel, da prvi poda roko k spravi. Tako sta čakala drug na drugega. Katica je sedela v Pavlovcu, in gledala k Petrovcu, Jaka pa- je bil v '.Petrovcu, in se oziral za svojo ženico proti Pavlov- on. . . ,,, :. .,,"i4Mm Naenkrat pa se spomni besed iz sv. pisma: ,,Cloveku ni dobro samemu biti." In to ga tako sune v srce, da se odloči, storiti korak k spravi; a samo polovični korak. Napoti se v župnišče. Zupnik, ki je Jakota imel rad, ga je sprejel smehljaje. — Kaj dobrega, Grgorič ? — vpraša že od daleč. — Nekaj bi Vas prosil — odvrne Jaka; nekaj sem zgubil, in lepo prosim, če bi mi gospod župnik hoteli pomagati, da najdem. — E, potem se pa niste namerili na pravega, Grgorič. Jaz sem kratkoviden. — ,0, stvar je tako velika, da jo brez očal laliko opazite. — Ali jaz imam slabo srečo, če kaj iščem — re6e župnik. -— Najbolje bi bilo. da daste svojo stvar javno oznaniti. — No, da, da — se nasmeje Jaka — ali meni se zdi, da bi gospodu župniku ne bilo prav, če se oznani. — Zakaj pa ne? Vi tako daste nacrado onemu, ki najde Vašo stvar? — Seveda, koliko hočete? — Jaz nečem ničesar ... Jaz mislim samo, da daste onemu, ki stvar najde. — 'Ali, 6e bi bili Vi tako srečni, da bi našli, pa dam cerkvi nov mašni plašč . . . — Težko, da bi jaz to zaslužil. . . 'Ali povejte mi, kaj ste izgubili? — Gospod župnik. ne upam si povedati. — Pa zakaj ne? Ali je kaj budega? — Pogodili ste gospod župnik, da, da, nekaj hu- dega Potera le pustite. Bilo bi greh", iskati hudo . — Pa ni hudo ,,. Župnik se zamisli, in zopet vpraSa:, — Ali je stvar mnogo vredna?. — Hm, hm, kakor se vzame — reče Jaka. — Meni je stvar najdražja. — Ah, sedaj razumem. Nekaj, kar je srcu milo?... — Prav imate, gospod. — Ali ste kupili to stvar? — Ne, dobil sem jo v dar. — Ali je mar zlat, katerega ste dobili od birmanskega botra? — Ne, to ni. — Ali je kako staro blago?. — Ne, ampak mlado blago. — Ali je morebiti novec. — Ne. — Znabiti kaka slika. — Da, tako nelcaj — vikne Jaka. — Ali je svetn slika? — 0, Bog varnj i To gotovo ni — reče živo Jaka. — Ali je mar neumestna slika? — To ne, ali nekaj malo . . . — Nu, sedaj nii je pa dovolj, — reCe nevoljno župnik. — Povejte, kaka slika je to . . . jaz imam dovolj drugega posla, ne da rešujem VaŠe uganke. — Gospod župnik — reče polagoma Jaka, — slika je to, da Vam povem po pravici: Zove se Katica, in je bila nekaj dni v moji hiši, kakor prava žona. A potem smo se maio sprli, in odšla mi je v Pavlovec nazaj, da ni več glasu o njej ... I" sedaj, Kai naj počnera? Ce Vi mislite, da je najpametnejše oznaniti, jaz nisem zoper to. Ali 6o se je Vi spomnite iz prižnice, morato govoriti pohvalno o njej, n. pr. da Je lepa, pobožna, gibčna, dobra kubarioa Ud. In kakon sentrekel, 6e mi vrnete ženico, dobite v dar lep mašni plašč. fi Zupnik se od smeha ni mogel držati pokoncu, ampak je sedel na divan, in iz očes so mu vrele solze od srčnega smeha. Naposled reče: *¦¦¦ — Grgorič, jaz si hočem zaslužiti mašni plašč... Samo pazite: jutri popoldne se bo vrnila zgubljena ženSca. "• Drugi dan se poda župnik v Pavlovec. Katicini domačini so se nomalo uplašili, videč župnika. On pa jim reče, da je slišal o njih bčeri Katici, da je pri njih, in bi zelo rad nekaj z njo govoril. Ko sta bila sama, ji je govoril ostro in jezno: mar ne pozna zakonskih. dolžnosti, ali je pozabila, kaj je obljubila pred oltarjem, in če labko opravičuje svoj korak pred Ijudstvom . . . ona bi morala znati, kam pripada. Katica je nato ponižno odgovorila, da dobro zna, kam pripada, in da se rada vrne v Petrovec, fe pride Jaka po njo, in jo lepo prosi — prisiliti pa je ne more ne oče, ne ban, da bi se vrnila. Zupnik jo pogleda, in reče subo: y- — Dobro, ali i)otemtakem Vas moram iz prižnioe "bznaniti. — Kaj, kako? . . . Iz prižnice? — se splaSiKatiok. — Da, da, oznaniti, kot izgubljeno stvar." — Vi se šalite, gospod župnik. — Se na misel mi ne pride, da bi se Šalil. ;Jaz Vas oznanim, enkrat, in če to ne bo koristilo, dva-, trikrat. * — Oznaniti se ne dam!— vzklikne Katica, — Zakaj pa ne? — vpraša mirno župnik. — Vi ste bili že trikrat oznanjeni, in nato ste radi šli v Petrovec; meni se zdi, da bo oznanilo že nekaj pomagalo. — Na to misel Vas je pripravil moj mož, Jaka, — zajoka Katrica — da, njemu bi bilo ljubo, da bi s& osramotila pred vso župnijo. — Potem se varate — odvrne župnik. — Vaš mož sam ni hotel slišati o oznanilu. Govoril je samo dobro o Vas, n. pr.: da ste lepa, pobožna in najboljša žena v celi župniji. — Ali je to on v resnici pravil? — vpraŠa Katica živo. — Da, in še več — odvrne župnik. Katica se malo zamisli, a potem vpraša prose6e: — Gospod župnik, o onem oznanilu niste mislili resno ? — Povsem resno! — reče župnik. — Včeraj sem mislil oznanilo napisati! . . . Ker sem pa imel tu jfbližini obiskati nekega bolnika, sem stopil k Vam . . . Z Bogom! Predno je mogla Katrica kaj povedati, je župnik že zaprl vrata za seboj. To so bile hude ure, ki jih je imela Katrioa po odhodu župnika. Ugajalo ji je, da Jaka o nji tako lepo govori. . . in uverjena je, da pride po njo, in jo prosi odpuščanja . . . a v drugem se je bala oznanila. Vedno se je tolažila, da se je župnik samo Šalil. Ali sumnja, da je le res, kar je govoril tako odločno, ji ni dala miru. Ce to stori, kaka sramota! — Ne, to je n& sme zadeti! . . . Pozno popoldne je premagal trdovratno glavico strah pred sramoto. Ura v zvoniku je bila pet, ko se je Katrica približevala Petrovcu, Šla je počasi s povešeno glavo. Jaka je.za njeiio vrnitev vse okusno napravil. Vrata je okinčal z zelenjem in venci, oblekel najlepŠo nedeljsko obleko, družini pa dalprosto;celopopoldan..,: Dekla je napekla kolafiev, mesa, on pa je prinesel iz kleti vina. Kupil je tudi en kilogram smodnika. Ko je prišla Katica na dvorišče in opazila vse ovenčano, je zardela do. las. Jaka ji je Šel nasproti, in jo prijel za roko. V istem času pa zagrme topi&i, in družina vzklikne: ,,Živela!" Katica se je vstrašila in obledela, kakor stena; ali mož jo nežno povede v sobo in posadi za obilno mizo. — Prvi dan treba, da malo proslavimo — je rekel. — Veš, prvikrat sem te lahko dobil, a drugikrat že malo težko ... Katica ni prav znala, kako ji je. Z ene strani jo je ganila moževa ijubezen, a z druge straiii se je jezila, čemu so jo tako pozdravili. Ni znala, ali bi jokala, ali se smejala. A dalje na župniškem dvorišču je stal župnik in se prisrčno smejal. Katica je bila od slej tako Ijubezniva in ponižna, da je bilo veselje. — Samo enkrat je pobegnila, a nikdar ved neče tega storiti, tako jo je pouftil treuotek sprejema. Na Veliko no^ pa je opravil župnik službo bož-. jo v novem, v zlato vezanem mašnem plašču.