vChlcothe —Kdo se ne spominja dne-septembra in oktobra lan-leta, ko so slovenski tje iz Gevelanda'odhajali v vojaško sluižbo ameriške re-mblike ? Vsakdo ve, da je na totine. Slovencev odšlo samo iz Clevelanda, in v našem listu smo priobčili 612 sloven-sikih' imen onih fantov, ki so Wt v ar m a/do. V Camp lermanu so poleg tega tudi lovenci iz vseh mest "države hio, in naselbin zajpadtie Pennsylvanije , itd. Skupaj ■ 1 -J--- Slo- mora biti tam nad 90° ,, % c .' . |gamffnyfi«.. v kratkem času. Sumi se, da encev, ce hacf 600. Toda kakšno priznanje so tioibili Slovenci? Oziroma koliko Slovencev v iH)jaškem taborišou Camp Sherman se je -zavedalo, ld!a so Slovenci. Poglejmo »kaj govori uradna vojaška štatistika. V našem uradu se je mudil v soboto profesor R- H. Miller iz Oberlin univerze, ki je imenovan od vlade, da preišče j>o-iložlaj raznih narodnostij v raznih taboriščih. Podal nam je poročilo Inteligenčnega u-rada vojaške uprave, in strmeli smo, ko smo videli številke. Poročilo je bilo izdelano 31. januarija letos, in v tem poročilu beremo, da je v Camip Sherman samo 85 Slo-/vencev. Vprašali smo, kdo je določil to število, in odgovorilo se nam je, da se je samo 85 oseb v Camp Sherman prijavilo za Slovence."^ Nasprotno, 798 se jih je izdalo za ; Avstrijce, 437 pa se jih je klasificiralo za Slovane. Ista statistika kaže v Camp Siberian 879 Čehov in 912 Polja- antje zatajili svojo narodnost, ali pa je vladna Statistika jako pokvarjena-Radi bi pa vedeli, ikdo so oni Avstrijci, katerih je 798. Kot znano, Avstrijec ne pomeni nobene naroldhosti. Sramotno bi bilo za vsakega Slovenca, če se je izdal za Avstrijca, ker s tem zataji lastno mater, očeta in rod. Profesor MHller se bo ponovno podal v Camp Sherman in bo s pomočjo nekaterih Slovencev dognal natančno ftevilo Slovencev v tem vojaškem taborišču. Upamo, da bodemo potem zapisali rodu, je podlaga tujčevi peti. Vsak Slovenec naj vselej po~ vdarja, je Slovenec. To vam bo v čast in priznanje. '—Umrla je Uršula Teka-ec, soproga gostilničarja framk Tokavca, stanujoč na 3141 St. Clair ave. Pokojnica je bila stara 37 let, doma iz fare Žalna na Dolenjskem. V leriki je Ibivala 17 let, v ;movini zapušča tri sestre, tukaj soproga'in tri otroke. Bila je članila dr. Srca Marije (novo). Lahna ji žemljica! —Umrl je Frank Kožar, stanujoč na 462a &t. Clair ave. star nad 50 let. Ranjki je bil samec, doma iz Krške fare, v Ameriki 14 let, član dr. sv. Vida. —'Dr. Cleveland, št. 23 ZSZ priredi 24. marca v John Gr-dinovi 'dvorani zanimivo komično igro "Mutast Muzikant" burka v enem dejanju. Društvo prosi druga društva, da ne prirejajo na ta dan veselic. ' —V pondeljek, 25. febr. zju--j se je pričela obravnava ti John Heglerju, ki je občen, da je na novoletni ve-um^ril rojaka Mike Slap-Rojak Hegler je dbma iz 5a na Štajerskem, umor-.Slapšek pa je bil doma iz tudi na Štajerskem, jj se je zvršil v pijanosti, ivnava se vrši pred sod-tKennedy na Common sodniji. Obtoženca JoGiin Hegler in so-obtoienca John Ivanška zagovarja znani hrvatski odvetnik M. S. Čerezin. Kako se (bo obravnava zvrši-la, bodemo poročali. —Okraden je bil Ignac Hočevar, stanujoč na 3858 St. Clair ave, V petek zjutraj je šeT na delo in z njim zajedno dve njegovi sestri, ki stanujete pri bratu. Med tem časom je bilo vlomljeno v stanovanje. Vlomili so v štiri ko oldtaesli več oblek w(^w*vfedno-sti $100, up^trt^verižice. Pri je to že tretji ulom so enani tatovi. —iPolicija je v soboto zvečer aretirala tri Italijane, tri brate, ki so v petek zvečer ustrelili bartenderja v Fengu-sonovi gostilni na 12108 Euclid av. po imen« John Rama-catti. Trije Italijani se imenujejo Joseph, Fran(k in Mike Forestieri; stanujejo na 2188 Mltirray Hill ave. Aretirani Italijani so imeli veliko prijateljev, ki (bi radi položili varščino, toda ker so obdolžcni umora, ,se jih ne more spustiti na prosto. Kot pripoveduje policija so trije bratje se pripeljali v petek zvečer pred1 gostilno Fergusona v avtomobilu in precej pijani, radi česar se jim je vstop v gostilno za-branil. Bratje so na to potegnili revolverje, in John Rama-catti se je mrtev zgrudil na tla. Na pomoč mu je prišel James Ryan, katerega so tu-Id'i z revolverji podrli na tla, nakar so Italijani ipotegnili nože in zbadali goste. Pet jih je dobilo poškodbe. kifog ie.d* so Slo-L ~Se1aJ Je Prišl° ^ mle ko n» led na -vrsto. ZasUTpm- ki mlekarskih Ikompanij trdijo, dla bo trelba v enem meseou dvigniti ceno mleku za en cent ali celo dva centa, ker farmarji zahtevajo zopet večjo ceno. Ko so vprašali farmarje zakaj zahtevajo več za mkiko, so dogovorili: Vi mestni ljudje nič ne godrnjate, če plačate za par kapljic žganja petnajst ali dvajset centov. Iti žganje vam nič ne koristi. Če pa hočemo imeti za en cel kvort mleka 14 centov (pa je strašno vpitje. In tnleko je koristno." Tudi kompanije, ki prodajajo led, so se izjavile, da bo led veljal od sedaj 55 centov sto funtov namesto 45 kot lansko leto. PERMIT. Published and distributed under permj^ No. 19 authorized by the Act of October etH*. 1917, on file at the t Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the President, * A. S. Burleson, kf Postmaster General —Druigi mesec pričnejo gra-iWti v Clevelandu tovarno za zraikoplove. The Martin Aeroplane Co. je kupila več akrov zemlje na St. Clair ave v Not-tinghamu. Pričakuje se, da bo tovarna meseca * maja že gotova. —Anton Mestek je naredil dosedaj^ najboljši rekord v kegljanju na iLauschetovem kegljišču. V soboto je enajstkrat zaporefclbma naredil "strilke", in zadnja kroglja je podrla osem kegljev. Rekord znaša 298 točk, in manjkati le dve točki, da ni rekord polen. Veroizpoved ameriškega vojaka. JAZ VERUJEM v Ameriko kot deželo osebne evobode, pravice In enake prilike. Oeiela, ki mi je dala dom, prijatelje In delo. JAZ VERUJEM v demokracijo, ki dobiva tvojo oblast od ljudstva; v demokracijo, ki daje svobodo vsakomur brez razlike. JAZ VERUJEM, da Je narodna beseda sveta, temsljni kamen civilizacije, da mora vsak narod držati vse pogodbe svete, da bo •vet varen za demokracijo. JAZ VERUJEM, d« je narodna čast prav taka kot osebna Čast, da ena brez druge ne more ob-•tajati. Nobene nevtralnosti ni da se Amerika bori za narodno east, za narodno pravico, za narodni obstoj. JAZ VERUJEM v boj za pravi-co, za dom in deželo, za ženo In otroke In prijatelj«; ne verujem pa v boj za maičevanj«, za pod-jarmljenje, ampak samo za pravico In trajen mir. JAZ VERUJEM v ameriško zvezdnato zastavo kot v »i m bol mojih upov, to je zastava svobode, demokracij« In bratstva. 8LUŽITI AMERIKI In njenim Idealom In ohraniti ameriško zastavo čisto in svobodno, za to zastavljam mojo roko, moje srce, moje življenje. Napredovanje Nemcev. Na severu so dospeli Nemci v Walk, v Livoniji,90 milj naprej od| Rige. V Volyhniji so osvojili trdnjavo (Dfutbno in se (bližajo Kijevu, osrčju Rusije, ki je oddaljen še 185 milj. Nova pravila glede prodaje moke. —Administrator živil je ko-nečno priobčil nova in stalna določila glede nafkupa moke. Nova postava je prišla v veljavo v nedeljo 24. fefbr. Gro-ceristi so dobili oibvestilo naravnost iz d'rzavnega urada, kako morajo prodajati moko. Kdor kupi moko, mora vselej naročiti zraven še dru'go moko ali — kromlpir. Za vsak funt moke se mora vzeti štiri funte krompirja, če kupec ne želi drugega. Toda kdor ima krompir doma, se ga' mu ne more siliti", da bi vzel krompir, kadar kupuje pšenično moko. navaidtao družina ne bo smela več kupiti kot 50 funtov pše-nične moke tekom tridesetih dnij, toda družine, ki stanujejo izven mesta, laliiko kupijo 100 funtov moke naenkrat. Grecerji, ki se ne bodo ravnali po tem pravilu, zgubijo licenco. Ža vsak funt pšenične moke se mora naročiti en funt druge vrste moke ali enakih produktov, in sicer koruzna moka, ječmenova, koruzni škrrzojavi-li delavskemu zborovanju v OTiaonn, da foi se raat tucnere^ žili zlborovanja v Londonu, toda minister Trotzky, boljse-vik, ni pustil socijalistom iz d'ezele. Izjava Francozov. Francoski delavski delegat, Albert Thomas, se je izjavil: Vojni program, katerega smo sprejeli je naša minimalna zahteva, in če bi nas hotel kdo siliti k miru, ne da bi garantiral naše zahteve, pomeni to, da nastane revolucija, in borili se bodemo če je treiba petnajst let. , Ameri&ki »dielavsiki delegati niso foili navzoči pri zborovanju v Londonu, radi česar delavska konferenca odločila, da posije posebno deputacijo, v Ameriko, da se dogovarja z ameriškimi delavskimi voditelji. "Če nečejo. Amerikanci priti k nam, gremo mi k njim" je izjavila konferenca. Vodja delavske idieputacije, ki pride v Ameriko, Ibo Camille Huys-mans, tajnik mednarodne seci-jalistične organizacije. Delavska konferenca je tudi sklenila, naj sedi pri mirovnih konferencah poleg diplomatov Vsaj en socijalist iz vsake države, ki se nahaja v vojni. Boljševiki kričijo zaman. London, 24. febr. Boljševiki so dali tis»kati stotisoče apelov na narod, naj primč za orožje, in se ustavlja napredujočim Nemcem. Toda vse je zaman. Disorganizacija je tako velika, da se nihče ne briga za vladna povelja. Boljševiki se bavijo z načrtom, Ida skličejo ustavno skupščino, katero so pred e-nim mesecem pregnali. Vidijo da niso več kos svoji nalogi. Cesarji sje posvetujejo. Amsterdam, 24. febr. V glavnem stanu nemške armade so se sešli nemški kajzer, avstrijski cesar, maršal Hinden-burg in general Ludendorf. Posvetovanje se je vršilo radi ruskega položaja. Amerika ne bo priznala ruskega miru. NEMCI PRODIRAJO DALJE V RUSUO. London, 24. febr. Brzojavka iz Petrograda poroča : Ameriški, japonski, kitajski* siamski in brazilski poslaniki so odpotovali iz Petrograda v Viatko ali Vologdo. Če potrebno, odpotujejo v Vladivostok. Viatka in Vologda se nahajajo v Uralskem gorovju, 600 vzhddlno od Petrograda. Rusija sprejme mir. iPetVograd, 24. feibr. Nemški mirovni pogoji so bili sprejeti od Nikolaja Lenine, ruskega niinisterskeiga predsednika in Leona Trotzky a, Ij vid močna, ima 13.000.000 kvadratnih milj tujega ozemlja in šestkrat več zemlje za kmetijo kot pred vojno. Objednem bo sedaj prisiljla ruske muni-cijske tovarne, da delajo za Nemčijo." Nemške pridobitve. Tekom enega tedna, odkar so Nemci začeli z novo ofenzivo napram Rusiji, so dobili Nemci 10.000 kva|d!ratnih milj ruskega teritorija. iNemci na-^predujefb na 500 milj dolgi fronti. ' Rusija bo (popolnoma propadla, kar Ibo imelo za po- skega komisarja za zunanje sledice, da se bo vojna podalj-zadeve. To se uradno nazna- »ala. Nemci jemljejo v Rusiji nja. Poročilo pristavlja, da bo Rusija poslala mirovno komisijo v Brest-lLitovsJk. Lenine je priporočal mir. Nikolaj Lenine je »najbolj priporočal mir v koncilu vojakov in delavcev. Izjavil se je, da demobilizirane in umikajoče ruske Čete so absolutno nezmožne za boj, in izjavil se je, da on ne more .biti oldL govoren za vlado, če se ne sklene mini z Nemčijo, naj bo še tako sramoten. Izjava Trotzkya. /kar se jim ljubi. Neizmerne zaloge živeža blaga, kegJa ozemlja ter pravico kontrole nad Balkanom. Ker je pa to v nasprotju z ameri-šlko deklaracijo, da mota ibiti vsak narod1 svoboden, bodejo Zjeldl dVžave zavrnile vsako tako nemško pogodbo. Nemčija pripravljena za mir. London, 2$. febr., Ruska uradna brzoj^ka, ki je dospela sem, se glasi: Nemčija bo zopet pričela z mirovnimi dogovori in bo sklenila z Rusijo mir pod slefdečimi pogoji: Vsi kraji, katere ima Nemčija za? sedene, in kakor so označeni pri mirovni konferenci v Brest-Litovsk, pridejo izpod ruske oblasti v nemško. Nemška meja se raztegne do vzhodne meje Ktirlandije. Rusija se mora odpovedati vsem pravicam, da bi se vtikala v zadeve teh provinc, ki so prej slpadale k Rusiji. • Avstrija in Nemčija bddfete skupno odločili usodo prebivalcev teh pokrajin. Potem ko je vsa ruska armada demobilizirana, je INemčija pripravljena umakniti se iz kraljev, vzhodno «xl označene meje. Ruska rdeča garda se mora nemudoma umakniti iz Ivivonije in Estonije. Ruske čete se morajo umakniti iz Finske in Ukrajine. Boljševiki morajo priznati samostojnost teh republik. Rusija mora vrniti Turkom vse odvzete pokrajine. Vsa ruska armada, tudi rudeča garda mora ne-muldioma demobilizirati. Vojna bo trajala £e tri leta . Chicago, 24. febr. Governer Brough, ki se je pravkar vrnil iz Waslhingtona, se je izjavil : "Ameriška vlada je prepričana, da bo trajala vojna še tri leta. Nemčija je še jako di, Ida nadaljujejo z vojno. V zasedenih ruskih ikrajih ima vse nemško ii»avstrijsko prebivalstvo dovolj živeža in prilike dostojno živeti, kajti pod nemškim (gospodarstvom bi se akimi četami v napredovanju proti Rusom. Avstrija nima v Rusiji ničesar iskati. Kar se tiče Rumunsike se je sklenilo premirje, in v nekaj dnevih se začno mirovni dogovori. Rusi se pripravljajo za beg ii Petrograda. Boljševiki se - pripravljajo, da zapustijo Pctrograd v oči-gledl čimdalje večjega nemškega pritislka. Vlada boljše-vikov j'e sicer izdala povelje, da mora ljudstvo v vseh onih krajih, kamor dospe nemška armada, voditi guerilla vojno, toda Nemci enostavno ustrelijo vsakega Rusa/ katerega (dobe z orožjem v roki. Zaveznik pomagajo boljše vikom Zastopniki zaveznišikifl* vlad v Petrogradu 90 se izjavili, da bodejo lojalno ipomagali bolj-ševikom, ki se nahajajo v zadregi .Diplomatje so se tudi izjavili, da gredo z vlado bolj-ševikov, če se Nemci približajo Petrogradu. Ruski glavni stan je prestavljen v Smolensk, 50 milj nazaj, in Nemci se bližajo Brežini, 60 milj vzhodno od Minska. Ameriški poslanik v Petrogradu. Washington, 24. febr. David Francis, ameriški poslanik v Petrogradu se pripravlja, da zapusti zajedho z drugimi diplomati Petrograd in se podla v Vladivostok na koncu Sibirije. V Petrogradu se nalhaja kakih 150 Amerikancev. Izmed teh jih je 45 uslužlbenih pri poslaništvu, kakih 30 otrok zkortrtila v&nka^stvar. Lji*d- in iensk, ostal« so stvo bi bilo zadovoljno, medtem pa bi vlada nadaljevala vojno proti Italiji in na zapadli. Nemčija bi na ta način nadaljevala vojno deset let, ne da Ibi se ji prišlo do živega. Avstrija se ne bori. Amsterdam, 24. febr. Avstrijski ministerski predsednik Seydler se je izjavil: ''Avstrij-ske čete ne sodelujejo z nem- ni pri (bankah ali pri pod" nici Singer Sewing -Machine. Turki preganjajo Ruse V Armeniji so Turki začeli z ofenzivo. Turške oete gonijo Ruse od Črnega morja, osvojile so Platano, petnajst milj zapadno od Trebizonta, kjer so zajeli večji oddelek ruske armade. 600.000 novincev bo v kratkem poklicanih Washington, 24. febr. Do čim uradniki vojne uprave niso še (dioločili natančnega datuma, kdaj pokličejo nadaljnih 600000 ameriških mož in fantov pod orožje, pa se splošno razume, da bodejo poklicani koncem aprila tega leta ali tpr-ve dneve meseca maja. Mtaogo tisoče onih,ki so bili klicani lanskega septembra je že v Franciji ali so pa na potu tja, in do konca aprila bo dovolj prostora v vojaških tal>oriščih za novince. Poleg tega je pričela tudi obleka ter druga oprava prihajati za novo armado. Vlada grafcli tudi nova taborišča, ker v sedanjih taboriščih ne bo prostora za vse. Amerika namerava pozneje še enkrat poklicati 600.000 mož, tako da bi znašalo skupno število vpoklicanih, prostovoljcev, redne armade, milicije 2.700.000. Na laški fronti. Rim, 24. febr. Uradno la&ko vojno naznanilo se glasi: "Na celi fronti vlada zmerno artilerijsko streljanje. Angleške patrole so dobile včeraj več avstrijskih ujetnikov. V Bren-ta dolini so Avstrijci nameravali zasesti eno naših postojank, toda so bili nemudoma razpršeni. Na angleški fronti. London, 24. febr. Angleško poročilo se glasi: Sovražnikov napaldf na naše pozicije pri hribu št. 70 je Ibil odtbit. Drugi sovražnikov oddelek, ki je nameraval napad na Polka-epelle, je bil odbit, predno je prišel blizu. Na raznih delih fronte smo dobiH nekaj ujetnikov. Francozi imajo srečo. , Pariz, 24. febr. Francosko poročilo se glasi: Severno od reike Ailetter so francoske čete sinoči prodrle skozi nemško obramben o črto do Cher-vigny, ujeli so dva častnika, 25 Nemcev in nekaj vojnega materijala. Tuldii na Champagne fronti so Francozi prodfr-li v nemške postojanke. ' 50 ujetnikov smo dobili tu. Ostala noč je tbila mirna. Od 11. do 26. febr. smo uničili Nemcem 16 zrakoplovov, štiri smo zaplenili. V istem času je padlo 2i nemških zrakoplovov nvečno poš!kodovanih.| Angleži osvojili JerU London, 24. febr. General Allen'by naznanja,da so Angleži osvojili po kratkem, naskoku zgodovinsko važno vas Jeriho v Palestini. Nekaj sto Turkov je bilo ujetih. Jeriho se nahaja 15 milj severno od Jeruzalema. Angleži imajo sedaj pol. Palestine v svoji oblasti. Kaznovani častnik. .INevv York, 24. febr. KaJpi-tan 1 David Henkes, ameriški častnik, ki je bil že nekaj mesecev v Franciji v službi, je bil včeraj kaznovan na 25 let ječe s trdim delom, ker je kot ameriški častnik delal propa-I gando za Nefnce in Avstrijce. W Z« AmiriKe Z^BifrtpC SKA AME1 IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. NAROČNIN As f J.001 JBa CleiSd. po poJfti£4.00 $4.001 Vosamezna Jtte*>flK.a - 3c Kjer ni edinosti, tam ni napredka, fojer ni je sužnjost, kjer je sužnjost, tam je narodna smrt. ni e-dinosti in skupnega cjelovanja je pa ta, ker si medsebojno ne zaupamo. V tem oziru so nas Slovenci v stari domovini ilaleko prekosili zadnje leto. Jf m— u tnu m) M p^flja na "CU«l»«Uk» Am«rlk»" •UtR.CLAlft AVK N CLEVKLANO, OBJO TBLKPHONE CUT. PKIWCSTOM lit EDWARD KAIflSH, Publisher LOUIS /. PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. 1but by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. kiitfim rates en request. American in spirit Foreign in language only *» Enjtrtd as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Okie under the Act of March 3rd, 1879* No. 22. Mon. Febr. 25th, 1918. ZDRUŽENI ZA NARODNO SVOBODO. V Milwaukee, Wis. se je vršil pred kratkim ljubki dhod', katerega so sklicali organizatorji Slovenslke Narodne Zveze, me odločevali. NAROD POTREBUJE RAZJASNILA. Pisec tega članka je imel priliko Ibiti na shodih Republi-Združenja in na shodih 461t*enske Narodme Zveze, onečni razultat tega ali onega dioda'je vedno (bil: Ljudje so korakali iz dvorane proti svojim domom in se medsebojno vipraševali: ''Zalkaj se pd' tako kregajo? Akramcnt, ali so se dajali! Eden je hotel več vedeti kot dragi! Ali ti kaj razumeš kaj vse to pomeni? Jaz že ne!" To ljudsko mnenje pride od tod, ker pri nas se ne deluje sistematično, mirno in premišljeno, ampak se kar plane nad problem, katerega hočemo otesati in obdelati v par urah, problem, tki vzame najbolj modre državnike mesece, -da celo leta, predno je sposdben, da se predstavi javnosti in služi javnosti v korist. Pri tej naglici se pozabi tesanje problema in se preide v osebno nasprotje, in ko-nečnose razpravlja Ikoliko je snbski kralj Peter star, ali je zmožen za vlado ali ne, namesto da bi se razpravljalo ali smo mi zreli za samovlado ali ne. Če smo mi zreli za samovlado, nam ne bo niWče odločeval usode, če smo nezreli, bodemo igrača vsakomur, najsibo v kraljestvu ali ropubliki. Ni odvisno toliko od tega, ikakšno vlado ima narod, narodna sreča, blagostanje,, napredek, kultura je odvisna od naroda samega. Zaveden narod, vzgojen, dluševno stoječ na visoki stopinji, ki se zanima za dogodke okoli sebe, ne l>o nikdar trpel slabe vlade, niti republikanske niti (kraljeve, nasprotno nezaveden narod, prepirajoč narod, nezaupen narod, sebičen ter nepoučen, tak narod ne odločuje o svoji ivsodii, ampak vlada ga izkorišča, buj-ska med seboj in vleče dobiček. Tak narod je neprestan predmet izkoriščanja. Pri nas imamo strašno grdo navado, da kadarkoli se pojavi ikaka nova stvar, da to stvar takoj vzamejo v roke profe-sijonelni zdražibarji, dopisniki, ki bi radi poslavili svoje ime. Najsibo dopisnk še toliko nepoučen o razmerah, mlad, neizkušen, njegov dopis mora v javnost, in ipo rovtarsko se mora udrihati po vsaki osebi, ki je nasprotnega mnenja, da si dopisnik poteni laihko mane roke in s škodoželjnim nasmehom na ustih triumfira: "Al' smo ga sfiksal'!" Tu ne pride v po-štev predmet, zakaj se gre, ne pride v ipoštev lepa beseda, jasen dokaz in namen pridobiti nasprotnika, mu dokazati, da ima dopisnik prav, ampak glavni smoter vseh teh perpetuum mobile dopisov je osramotiti nasprotnika, norčevati se iz idej javnosti razobešati vse nečedno perilo narodne zavisti, orazumljenosti, sovraštva in sebičnosti. Zato pa jo tolikokrat Va v ožimo, kiolikorkrat se pojavi kaka nova ideja med nami. Namesto, da bi se narodu po domače, jasno, prijateljsko, po bratsko tolmačilo, namesto da bi se ogibali vsakih napadov, vse zlobe, sovraštva in surovosti, pozabimo predmet, pozabimo naš glavni smoter in preidemo na strankarske steze, kjer moramo zaiti in se izgubiti v temi nejasnosti. Ti prizori v nafiem narodnem življenju so podobni prizoru v kaki vaški gostilni na Kranjskem, kjer so navzseči fantje iz dveh far. Sredi sobe gori line in le ta luč je kriva, da si fantje ne skočijo v lase ter si preštejejo rebra. Zdajci nekdo vpihne luč, tema nastane, fantje skočijo kvišku, in lop eden po drugem. Razbite glave, kri po tleh in še -večje sovraštvo med fanti je posledica. , . Vzemimo da ti vaški fantje iz dveh različnih far predstavljajo med nami ameriškimi Slovenci. Skupaj sedijo fantje v eni sobi in vsem sveti ena luč. To luč prispoddbimo z našo narodno svdbodo, za katero se borimo. Toda mr/nja med nami je tolikšna, da pozabimo na luč, ki ugasne, nakar sledi pretep. Mi pozabimo ideal, cilj, smoter, ki ga imamo kot na-rdd pred seboj in se lasamo med seboj, in zna se pripetiti, da če 'boemo tako nadaljevali, da zgubimo °nO, za kar se vsi potegujemo tako nedostojno — narodno svobodo. Ostali nam ejo le krvavi odmevi v s~rdh in v dušah po — zgubljenem SLOVENCI SO EDINI V STARI DOMOVINI. Dočim mi ameriški Slovenci še nismo tako daleč, da bi skupno nastopili za svobodo svojega rodu, brez razlike na stranke in prepričanje, pa so naši rojaki v stari domovini prišli do zjedinjenja že maja meseca lanskega leta. Kdor pozna neizprosne boje, ki so vladali medi klerikalno in liberalno stranko v stari domovini, in da ne pozabimo omeniti boja so-cijalno-demokratične stranke, ta ve, da je zjedinjenje teh .strank za en skupen cilj največji narodni čudež med Slovenci. In vednar je tako. Ko se je vršil pogret) dr. Kreka v Ljubljani, se je nudil Sloveniji nezaslišan prizor. Poleg ljubljanskega škofa je korakal dr. 'Tavčar, dva bivša neizprosna sovražnika, in še več, Anton Kristan, vodja slovenske socijattstičn« stranke je korakal s škofom in vodjo liberalcev. Ni mogoče vrjeti sploh kaj tacega, toda brali smo to v časopisih socijalistične, liberalne in klerikalne stranke v stari domovini. Torej mora biti že resnica. Vprašanje je, kaj je jprineslo te skupine ljudi, tako različnega mišljenja in prepričanja, skupaj? Pred nekaj meseci smrtni sovražniki, nastopajo danes s skupnim programom. In pri vsem tem so ostali značaji. iSocijalist ni pozabil, da je delavski razred1 zatiran od kapitalizma, ampak vodi celo Ijtrtejši boj priti obstoječim razmeram, vrši svoje politično in ekonomsko delo kot prej. Svobodmiselstvo, katero zastopajo staro-krajski liberalci ni ugasnilo. In klerikalci še vedno delujejo za ohranitev vere in duhovniškega stanu. Separaten program vsake stranke je ostal, toda vse tri stranke so odložile svoje separatne programe v dosego enega vzvišenega, usodepolne ga cilja — za svobodno, neodvisno in dlemokracijo jugoslovan^ skega naroda. Liberalec ve, da ga loči morje nesporazuma od klerikalca, socijalist ve, da program liberalcev ali klerikalcev, namreč njih separatni, strankarski program,nima ničesar skupnega s socialističnim programom, toda kljub temu- so se zje-dinile vse Stanke. Zakaj? Zato ker so v tako'usodepolnih dnevih kot so današnji pozabili na sebičnost, na ne-ediintsvo naroda, pozabili so kar jih loči in deliN prišli so do zavesti, da nekaj imajo vsi skupnega — in to nekaj je narodna svoboda in neodvisnost. To je oni plamen, ki je uničil medsebojno zavist in sovraštvo, nasprotje in škodoželjnost, ki je združil narod v eno celoto, to je vzrok, da se širi danes po vsej slovenski domovi en klic: M! hočemo in zahtevamo, da smo združeni s Hrvati in Srbi v eno močno, edino svobodno državo. iNle samo medi Slovenci, ampak tudi med Hrvati je razširjeno isto gibanje v stari domovini. Slično slovenskim, so tudi Ihirvatske razne politične stranke stopile v eno kolo, za«» snovale en 'program, in to je program narodne sovbode in neodvisnosti. Sijajen dokaz, da so tudi hrvatski socijalisti za sku-pep nastop vseh strank v teh burnih časih, ne samo hrvatskih strank, ampak tudi srbskih in slovenskih, nam nudi pisanje Kranja Markiča, uglednega hrvatskega sod ruga, katero pismo je nedavna prejel Etbin Kristan, urednik "Proletarca" in vodja socialističnega gibanja med Slovenci v Ameriki, odkar se je začela svetovna vojna. Mi bodemo citirali le nekaj odstavkov iz tega pisma, ki se nanašajo na skupno delovanje vseh jugoslovanskih strank za svobodo in demokracijo jugoslovanskega naroda. SOCIJALISTI SO ZA SKUPNO DEILO. iSodrug Franjo Markič piše: "'Mi, socijalni demokrati, moramo pozdraviti in pomagati .vsako zdravo in nujno borbo, naj se gre za katerikoli narod, s katerim nismo bili in ne )bo-demo v zvezi. A da nam je potrebno podpirati borbo našega naroda, katero diktira zgodovinska potreba, o tem ni treba še govoriti. Mi ne smemo pozabiti, da smo člani tega naroda, in da moramo tej borbi pomagati, ako ne radi drugega, pti radi tega, da ustvarimo na tem teritoriju državo, kjer (bo imel naš narod mogočnost za razvitek proletarskega razreda in socijalistične misli. Konečnc pa ne smemo pozalbiti, da je jugoslovanski proletariat v Avstro-Ogrski dvojno zatiran: kot član nesvobodne in tiranizirane države in kot proletarec. Vi ste pri svojem praktičnem političnem delu dcina imeli priliko, da skusite, kako teško je delati na socialističnem polju v deželi, kjer narodno vprašanje ni urejeno, kjer se narod nahaja v neodvisnosti orl tuje države. Vselej ste morali, namesto, da razvijate čisto in odprto razredno borbo, boriti se s črno-rumeno roko, ki j katere so drugi nehali zdnaviH Dalj čaea ate bill bolni, bolj Je zapletena vaša bolezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugI skušajo narediti In ne moreje narediti. Ne zgubljajte dela. Vse »dravljenje je prijetno in vam ne povzroča bolečin. Imam Številne čudovite stroje za zdravljenje vsake bolezni. Kadar ee ogloalte pri nas, ste sprejet! z idejo, da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. Moja 'popolna, preiskava s X-itay vami pove o vašem položaju, če so drugi ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete pozneje, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za nasvet in preiskavo, če se zdravite. 2047 E. 9th St. 4. nadst. DOCTOR COWDRICK Ipocljalbt. CLEVELAND, O. Uradna uro: S. > jutra j do S. mr. Ob nadaljafi od 10 do 1, Med Euclid in Prospect S Dr. J. V. Župnik SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO Najboljše zobozdravnisko delo po nizkih cenah. Uradne ur^: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Liberty bonde *0 plačilo szdraH)nUKih računov) Dr. M. C H A ASE, ZOBOZDRAVNIK 5391 ST. CLAIR AVE., VOGAL MARQUETTE Odprto zvečer, do 8. Ob nedeljsh od 10—12 - Bell Rosedale 1881 «202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK XJrad zaprt %> sredo in nedeljo popoldne Uradu« ur«t 10-1X 4op«I4A« 2—3 MPol'°« 7—( iTcier T«1«I«b: Ur« Ji O Ki* Slate Princ.»on 1628 W Bali: RmmUU 6633 J •l«i 9106 KEMPTON AVE. T«Uf»t Princ, t on 1911 L Dobi oni, ki da informacije za arest m obsodbo osebe ali oseb, ki so oropale mojo hišo v Mentorju, Ohio, v nedeljo, 10. febr. 1918. Ukradeno mi je bilo mnogo obleke, perila, posteljne oprave, srebra, kar je bilo zaznamovano s črkami "H. W. K." Vsi dogovori se vršijo tajno. Naslov, H. W. KING, King Bridge Co., Cleveland, O. VSE DELO JE GARANTIRANO. TeL Main 2063 Cuy. Central J690 M«« J. S. JaMonski SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluje slike za ienltbeia družinske slike, otroške •like, po najrovejii modi in po nizkih cenah. Za 94.OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ. ^ r:'Za Cistfnjf Opi f K! POhJI 111 NAS POTFM^M • —r: AS€ DOBRO DELU IN 'USTKf./^ J ' ' Ll-r i'U2NANU KOT VjiiVf I File Frank's Dr Oeani 7(. 1 •HI 1 has! .j * • ..>>1 / Materi " »(''.it mmmmmm AMBULANCA. Za vsaki slučaj nesreče ali bolezni, te potrebujete ambulancoali bolniški voz, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dneva. Mi vedno čujemo in odgovarjamo telefon, ker zvoni v h iSi i obenem Ako vam operator reče, da se ne oglasimo, ne vrjemite, zahtevajte supervisorja, in do-bite odgovor od nas takoj. „ • ANTON GRDINA 6127 St. Clfur Ave. Cleveland, O. ■M^MMMi' Wmmmw Sloven. Dobrodelna Zveza. »lonntUn Sateal Srarfit Ajuh. UST. 13. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO Sodsii Cleveland, Ohi« Tal. O. S. Princeton 1276 R Vrhovni uradi 1052 C. 62a4 St. UPRAVNI ODBOR: »Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. St Clair av«. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JERNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd 'Street. NADZORNI ODBOR: LOUDS J. PIRiC, 6119 St. Clair ave. IONAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RlUISS, 6619 Bonna ave. N. E. * POROTNI ODBOR: JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOK/AjR, 1081 Addison . FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: ERANtK M. JAKSIC, 1203 'Norwood Rd. FRANK CERNE, 6033 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: "CLEVEDANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, ,kar se tice upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se ipošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega Urada. Nadaljovanjo lz druge strani. Poljaki, (katerim je Avstrija in Nemčija ukradla kos njih zemlje. Poljaki so zopet pripravljeni boriti se proti bolj-ševikom ali proti Ukrajincem, kamor jih potegne anarhistični kaos razmer v Rusiji. Računa-moramo 'tudi s Ikozaki. Do- dovolj grenka medicina. Men da bi ravno ta okuipacija povzročila, da se streznijo do-moljulbni Rusi. In če Ibi nemška okupacija Qhištvo, okna so zazvenela, viseči predmeti so se majali. Občutili so ga skoraj po vsej okolici in je ljudi močno vznemirilo. — 19. je bil 9. uri 55 m i nut u dopoldne močnejši sunek od spcVd'aj, trajajoč pol sekunde, spremljan z dp-kaj glasnim bobnenjem. Za-gugalo se je zidovje in pohištvo za spoznanje, sicer brez vseSu posebnosti. Nekateri so baje čutili dva stresljaja. — 20. so ob 11. uri 54 minut dopoldne posamezni ljudje ob-, čutili močnejše vznemirjenje tal. Ob 2. uri 35 minut popoldne so pri mirnejšem dfclu zaposleni ljudje občutili sunek z rahlim bobnenjem. Laihikejši predmeti so se za spoznanje premaknili. — V noči old 21. na 22. je bil ob 12. uri 10 minut po ipolnoči silen udar od spodaj, da je vzdramil ljudi iz spanja. Sunek je trajal nad eno sekundo, med! tresenjem je še dvakrat prav občutno buknilo, močno je završalo, nato zabobnelo, zamollkk> roh-nenje se je še dokaj časa slišalo. Topot se je močno streslo, škripalo je zidovje in tra-movje, zazvenela okna, svinje sio se zbu'cfile, 'kokoši so jele kokodajsaiti, ljudi je zelo prestrašilo. Na zidovju so tu pa OBRESTI X ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK i» P* John L. Miheltch SLOVENSKI ODVETNIK (ATTORNEY AT LAW) 9O2-04 tam nastale večje in manjše razpoke, tudi nekaj beleža je baje padlo ponekod. — 22. je bil ob 10. u»ri K minut dopoldne hipni močnejši sunek z rahlejšim bobnenjem. Ob 4. uri 5 minut dopoldne hipni močnej&i sunek z rahlejšim besnenjem. Ob 4. uri 35 minut popoldne pa je bil rahel sunek od strani. — 2(3, je bilo ob 4. uri 25 minut zjutraj AT AVTOMOBILU HRANI DENAR Severova Družinska zdravila so obče priljubljena domača zdravila katera se rabijo že zadnjih sedemintrideset let. 'So tedaj preisku-šena in vredna vašega zaupanja. Balsam for Lun ca (Severov Balzam za pljuča) severa s oaisam ror Lungs prlJetno davilo zoper *aAeij. prehlad, hrlpavost, kašelj pri vnetju Bapnlkov, krčevito davico ln kašelj :i»ri hrlpl. Cena 26 ln 50 centov. Severa's Regulator (Severov Regulator) dragoceno splošno krepilo za ženske, Id trpe valed bolesU lastnih njihovemu epolu. Cena 91-26. Sever.'. Kidne, & Liver Remedy —. * držanje fecalnlce. gosto scalnlco, scalne neprlltke, otekanje nog vgled oblati bolezni, zlatenico ln kisel želodec. Cena 75c in 91-25 Severa'. Skin Ointment slani tolf, apahkl, luskine ln razbražbe. Cena 50 centov, Severa'. Balsam of Life Jl^T* „ B^xatll, •plofino krepčllo in zdravilo to-per jerae neprlllke. neprebavnost, dolgotrajno zabaaanoat in te&ko prebavo. v Cena 85 centov. (Severov Nerveton)) uspešna pomoč pri duševni potrtosti, nespečnosti, živčne onemoglosti, histeriji ln nervoznostl. Cena |1J6 Severa'* Nervoton živčne onemoglosti, hlst Severa's Gothard Oil (Severovo Oothardsko olje) dobro mazilo all liniment za rev-matlzem, nevralgljo, izvijenje, odrga, otekline, otekle žleze, bolečine krče okorelost posledice revmatizma aH pakostulce. Cen« 30 ln 60 centov. (Severovo zdravilno milo za kolo) čisto, anU-sepično kožno milo za lobanjo, lase ln obraz. Izvrstno za otroftko kopelj, ln za umivanje lobanje, las in kože. Cena 25 centov. Severa'« Medical Skin Soap ; W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. Naročnina znaša na leto $3. PAIN -EXPELLER domača beseda v vsaki slovenski družini neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale. povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem llhate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti % nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. ?ri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Lozol in na nase ime. Pravi Psin-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko, t F. AD. RICHTER A CO. 74-SO Washington Street, New York Kot dvakrat rahlo zibanje v kflveh presledkih, trajajoč nad in je sklonil čelo 'pred obupno bolestjo te zapuščene trpinke. Neka bela stvar je ležala na tleli — bila je roža, ki jo je s svojo solzo orosila in ki jo je Peter onečastil s svojim surovim dotikljajem. Hitro jo je pobral in je iskreno pritisnil zavrženo kraljico cvetlic na svoja ustna. Dalje prihodnjih. Dobro ohranjeno pohištvo se proda »pO nizki ceni radi odhoda iz (Clfcvelanda. Vpraišajte na 1064 E. 61st St. <24) KJE JE moj brat Josip Kren, doma iz Derganjega Sela pri Novem Mestu. Služil je pri sdd'mem lovskem bataljonu, sedaj je pa ujet nekje v Rusiji. Prosim če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani ali naj se mi sam javi. Frančiška Klemen-čič, 1401 E. 45th St. Cleveland, O. U. S. A. (25) Ena ali dve sobi na frontu, za enega ali dva fanta , z opravo ali brez, se oddajo v najem. Brez hrane. 6526 iSchaefer a ve. (25) ZAHVALA. Spodaj podpisani se v imenu svoje revne družine lep9 zahvaljujem g. Mike Udovioh na AHidison Rti. Rd, za lep dar in ig. John Tomažič, groce-ristu na 53. cesti za darilo. Nadalje se zahvaljujem dr. Z. iM. B. za darilo $3.00 in dr. Terbanjska -dolina za $2.50. Iskrena hvala vsem. Josip Mehle, 6414 Varian ave. DAROVI. Za sirotno družino Mary Tekavec, katera ima pet otrok in k-aterilh oče leži v bolnišnici se je nabralo nekaj denarja in sicer sledeče: Po $ 1.00 darovali Frank , Smith, Fr. Kebe, And. Krainz, Jos. Ka-lan, Fr. Bečaj, Fr. Mramor, M|ke Vidmar, Anton Lovko; po 50c Rafael Mars, Fr. Re-par, Fr. Primožič, Fr. Škoda, L, Menzer, A. Mihelič, Paul Mesner, John Kdbal, Ig. Jerič, Jos. Meeteh, Ivana Novak, John iKaizer; po 25 c J. Murgel, John Leskovec,Louis Makonar, John Pleško, John Nemec, JcMim Somrak, Fr. Lah, Fr. Boršnar, Val. Šivec, Fr. Brauzel; po 15c Fr. Zupančič; po uicjc Fr. Molnar, M'., Gregorič, skupaj $16.65, je bilo odkbno Mary Tekavec. Mtrž ne bo nikdar več"""sposoben za delo, čeravno ozdravi, ker so mu odrezali, na desni roki štiri prste, na levi štiri, samo palca mu ostaneta.Vsem darovalcem se zahvaljujeva, John Bečaj in Fr. Repar, nabiralca. Tudi Mary Tekavec Društvo je na redni mesečni seji sklenilo, da sprdjema zone in dekleta od 18. dO 40. leta ibrez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, * marc in ap~il. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z (rojstnim Ustom ali pa » zapriseženo izjavo pri notarju. Društvo dlaje $6.00 'bolniške podpore sna tetai in $300 s-mrtnine za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, itn ako mož umrje, doJbd žetna $150 smrtnine. To društvo je eno najstarejših tu POZOR SLOVENCI! ženska brivnica 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair Av«. in 55. cut«. ^ Ce hočete bili dobro obriti imeti fino lase po stri žene, pridite k nam. :ut«. \ »riti in\ rižene, \ Na stanovanje se sprejmete a dekleti ali ženske. Vprašajte na 1158 E. 61 st St. <2 2) Svoji k svojim je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj denar v slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvi©. (XiSO Soba se odda v najem za fanta ali dekleta. Kopališče na razpolago, u 59 E. 61st St. (23) • t Čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO. Molk« obleke.................$1.00 Moške saknjt.................$1.00 Jopia...........................,*...50c NIZKE CENE. Ženske kiklje ................BOe Ženske dolge suknje'........$1.00 Ženske obleke.................$1.00 Till DAMM DRY CLEANING Co. c—173».w 1574 E. 55th ST. 2024 A. J. DAMM, poslorodja. Skona že trideset let se Trinerjeva zdravMa rabijo z največjim zaurpanjem. A to tudi radi praivega vzroka, ktea nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom, ker učini, da'bol zgybi svoje stališče. Izmed vseh bolezim jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočeti/h v želoldfcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodtec in odstrani* iz notra-^ njščine dirdbovja vse mbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvadn zavirajoicidi ipravilno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo 3e potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasimo žareče rudeče vino. . V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-glavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženakto ob premembi žitja ali rudarje ali druge icHelavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j^e v vseh lekarnaih. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protin