asilo socialistične zveze delovnega ljodsiva
Ptuj, 30. septemlira 1971
Leto XXIV, št. 39
Cena 0,70 din
!aGstali še vedno
laostajamo
prejšnji četrtek je bila v
^forani narodnega doma v
tuju 8. redna ir razširjena
,ja   plenuma    občinskega
feta ZSS Ptuj, ki jo je vo-
il podpredsednik občinske-
a sveta Feliks Ba.gar. Ob-
ivnavali so poslovne uspe-
,e delovnih  organizacij na
odročju    gospodarstva    v
tujski   občini   in   njihovo
iitvi^lnost. Gradivo  za sejo
e pripravila   komisija   za
[ospodarstvo pri občinskem
ivetii zveze sindikatov, Ivo
Jranda, predsednik te ko-
misije pa je imel tudi uvod-
no poročilo na seji. Iz poro-
dila in razprave povzemamo
nekaj bistvenejših ugotovi-
tev in stališč.
Čeprav bo kmalu poteklo
leto, ko je bil sprejet repu-
Jiliski zakon o manj razvi-
feh območjih, med katerim:
|e tudi ptujska občina, še ne
[futimo bistvenega napredka.
Nasprotno, še bolj zaostaja-
mo, saj je celotni dohodek
ptujskega gospodarstva po-
rasel v enoletnem obdobju
83 27 odstotkov, poprečni
porast v Sloveniji pa znaša
32 odstotkov. To pomeni, da
la 5 odst. zaostajamo za re-
publiškim poprečjem, kaj
Šele za razvitejšimi občina-
mi, kar pomeni, da se raz-
Ife v razvitosti posameznih
občin še povečujejo. Po
mnenju razpravljavcev je
^'zrok za tako zaostajanje
tudi v tem, ker še nismo
našli ustreznega mesta v
srednjeročnem programu
fazvoja Slovenije. Komisija
ti sestavo programa razvoja
občine sicer intenzivno dela,
Vendar precej gospodarskih
Organizacij svojih progra-
^ov razvoja, še ri napravi-
lo ali pa so jih na,pravili
^elo površno. Brez dobrih
Programov razvoja gospo-
darskih organizacij »a tudi
"e more biti trdnega pro-
grama razvoja občine. Na
tem področju se bo treba
''Olj angažirati, bolj poveza-
li s celotnim slovenskim in
tudi jugoslovanskim gospo-
(larstvom.
Za precejšnjo nelikvidnost
Ptujskega gospodarstva sta
Po mnenju sindikatov dva
osnovna vzroka:
Neurejeno tržišče in nizka
^^umulativnoo?t, ker se ce-
Ije surovinam neprimerno
"'treje dvigajo kot cene fi-
nalnim izdelkom. Obseg pro-
^3ie izdelkov proizvodnih
P^^djetij se je povečal za 27
'^st., terjatve do kupcev pa
^0 porasle tudi do 54 odst.
^0 kaže, da je nad 20 odst.
obratnih sredstev ptujskega
gospodarstva zunaj občine,
s katerimi se koristijo dru-
gi, zlasti grosistična trgov-
ska podjetja. S tem je pri-
siljeno ptujsko gospodar-
stvo kreditirati trgovino, na-
rnesto, da bi bilo ob normal-
nih pogojih obratno.
Drugi vzrok pojavov ne-
likvidnosti je tudi v tem.
ker nekatera podjetja nima-
jo čvrstih programov pora-
be lastnih sredstev, ali ta-
kih programov sploh nima-
jo. Za proizvodnjo niso do-
volj le stroji, ampak tudi
obratna sredstva, da se lah-
ko nabavlja potrebne suro-
vine za proizvodnjo. Priza-
devanja osnovnih organiza-
cij sindikata v gospodarskih
organizacijah morajo biti
usmerjena v to, da bodo ob
zaključnem računu vložili v
obratna sredstva najmanj
toliko — za kolikor so se
povečale cene surovinam.
Med podjetji s sorodno
proizvodnjo je premalo po-
vezave, saj so primeri, da
več podjetij, ki potrebujejo
enako surovino, vsako zase
nabavlja in si ustvarja več-
mesečne zaloge, namesto da
bi za Vse nabavljal grosist
in jim tudi zagotovil zaloge,
sami pa bi si tako sprosti-
li znatni del obratnih sred-
stev. Gospodarske organiza-
cije prav tako premalo skr-
bijo za šolanje kadrov, ki
jih potrebujejo že danes in
jih bodo še bolj potrebovali
jutri. Zlasti manjka finanč-
nih strokovnjakov in morda
prav zato marsikje nimajo
finančnih programov obrat-
nih sredstev.
Zaradi premale načrtnosti
prihaja do daljših zakasni-
tev pri investicijah, zato ob
stalni rasti cen gradbene-
mu materialu in obratnim
storitvam prihaja do močne
podražitve investicij. V zad-
njih letih so te podražitve v
ptujski občini znašale nad 5
milijonov novih dinarjev
Temu bi se lahko izognili,
če bi načrtneje in pravočas-
no zagotovili =:redstva za in-
vesticije za ceno. ki smo jo
plačali s podražitvami oa bi
lahko zgradili novo šolo. Pri
investicijah se tudi preveč
zapiramo v meje občine, za-
to priteka premalo investi-
cij od drugod
Osebni dohodki zaposlenih
delavcev so se v minulem
enoletnem obdobju v ptuj-
ski občini novečali kar za
26 odst., dočim je noorečno
poveč.inje v republiki zna-
šalo 20 odst., kljub temu pa
še vedno zaostajamo za 7,5
odst. za republiškim popreč-
jem. Sedaj, ko se bodo za-
čeli izvajati samoupravni
sporazumi, obstaja nevar-
nost, da se bo nelikvidnost
v gospodarstvu še povečala,
ker se bo še več denarja
prelivalo v osebno potrošnjo.
V zvezi s tem so si sindi'kati
postavili nalogo — zavzema-
ti se za to, da poprečni po-
rast osebnih dohodkov ne bo
Nadaljevamje na 10. strani
Brežnjev odpotoval
Od srede do sobole je bil
v Jugoslaviji na neuradnem
prijateljskem obisku gene-
ralni sekretar CK KP Sov-
jetske zveze Leor-id Brež-
njev. S predsednikom Titom
sta se poslovila na beograj-
skem letališču, od koder je
gost odpotoval še na obisk v
Budimpešto. Ob odhodu je
predsednik Tito izjavil, da
so bili pogovori zelo izčrpni
in v duhu medsebojnega ra-
zumevanja in prijateljstva.
Lecnid Brežnjev oa je po-
vedal, da so pogovori pri-
spevali k utrditvi prijatelj-
stva med partijama in drža-
vama. Brežnjev je tudi re-
kel, da je v dokumentih, ki
so jih podpisali, trden te-
melj in perspektiva za na-
daljnji razvoj.
Obisk sovjetskega vodite-
lja ja vzbudil veliko pozor-
' nost v svetovnem tisku. Ko-
mentatorji objavljajo neka-
tera dejstva iz oreteklosli,
ko so se sovjetsko-jugoslo-
vanski odnosi ohladili, pou-
darjajo pa, da bo določena
napetost na Balkanu sedaj
zagotovo popustil^a
Zasedanje generalne
skupščine združenih
narodov
v središču pozornosti za-
sedanja generalne skupščine
OZN je prav gotovo razprav-
ljanje o vključitvi LR Ki-
tajske, pomembne pa bodo
tudi razprave o položaju na
Srednjem vzhodu. V New
York je odpotoval tudi se-
kretar za zunanje zadeve
SFR.J Mirko Tepavac, ki je
vodil našo delegacijo na po-
govorih neuvrščenih držav.
Gosta iz Luksemburga
v ponedeljek sta v Jugo-
slavijo dopotovala na štiri-
dnevni uradni obisk veliki
vojvoda in velika vojvo^di-
nja luksemburška. Povabil ju
je predsednik Tito, obiskala
Nadaljevanje na 9. strani
Vreme
do 10. oktobra 1971.
Polna luna bo v pone-
deljek, 4. oktobra, ob
1.3.20.
Napoved: do 6. oktobra
bo držalo lepo vreme, če-
prav bo večkrat oblačno.
V drugi polovici prihod-
njega tedna bo kratko
poslabšanje vremena. Od
nedelje, 10. oktobra, da-
lje bo jasno in lepo. Dne-
vne temperature bodo
med 14 in 18 stop C. (30.
septembra in 1. oktobra
so tu in tam možne krat-
kotrajne plohe.)
Alo^t Cesitniiik
V nedeljo je bila v Ptuju I. revija ljudskih
plesov
Prva revija ljudsicili
plesov je uspela
Na minoritskem dvorišču so odmevali plesni takti in do-
jooiiiče pesmi
Folklorno društvo Pfuj je
pripravilo v_ nedeljo na dvo-
rišču minoritskega samosta-
na -V Ptuju uspelo revijo
ljudskih plesov, ki bo po-
stala poslej tradicionalna
ptujska prireditev. V zani-
mivem sporedu ljud.'>kih ple-
sov so nastopile plesne sku-
pine iz Markovec, CIrkovec,
Petrijanca, Beltinec in Ne-
delišča. Vmes so nastopili
tudi domači godci iz Sloven-
skih goric in Haloz.
Prireditev sta odprla pri-
zadevna ptujska folklorna
in turistična delavca prof.
Drago Hasl in prof. Jože
Maučec. Oba sta že vrsto let
skupaj s sodelavci za krmi-
lom ptujske folklore.
Med gosti je bil na prire-
ditvi tudi Bruno Ravnikar,
dipl. inž., predsednik komi-
sije za folkloro pri republi-
ški zvezi kulturno prosvet-
nih organizacij Slovenije.
Na lesenem plesnem odru
so se zvrstile plesne skupi-
ne, ki so s svojimi izvirnimi
plesi navdušile gled-ilce. Teh
je bilo sicer nekoliko manj.
saj je sončna nedelja mno-
ge zvabila v trgatev v bliž-
nje Slovenske gorice in Ha-
loze.
Folklorno društvo Ptuj je
pripravilo revijo ljudskih
plesov v želji, da ohrani bo-
gato ljudsko izročilo naših
prednikov, ki ponekod že
tone v pozabo. Na srečo se
najdejo na Ptujskem in
Dravskem . polju, v Sloven-
skih goricah in Halozah, v
Pomurju in drugih območjih
prizadevni plesalci, ki ohra-
njajo to dediščino in jo po-
sredujejo tudi širši javnosti.
Revija ljudskih plesov bo
postala v Ptuju tradicional-
na prireditev, ki bo že pri-
hodnje leto dobila širšo obe-
ležje, ko se bodo ptujskemu
občinstvu predstavile tudi
plesne skupine iz zamejstva.
Nedeljska revija je uspela,
kar je prav gotovo jarnstvo,
da dobiva Ptuj poleg kuren-
tovanja in festiv.Tla narod-
no zabavne glasbe Sloveni-
je še eno prireditev, ki jo
bomo lahko vsako leto vide-
li v tem mestu.
s stran
TEDNIK — ČETRTEK, 30 septembra
10 občinske konference
na nadomestne ¥olit¥e
v petek, 24. septembra, je
bila v prostorih občinske
konference SZDL Ptuj raz-
prava o nadomestnih voli-
tvah za dva kandidata v
zbor narodov, za eneda kan-
didata v gospodarski zbor
zvezne skupščine in za kan-
didata v republiško konfe-
renco SZDL. Razpravljali pa
so tudi o pripravah na pro-
slavo dneva JLA
Kandidati za zbor
narodov
Ker sta bila M;tja Ribičič
in Mirko Bule premeščena v
predsedstvo SFRJ so ostali
dve prosti mesti v zbor na-
rodov. Zato so bile razpisa-
ne radomestne volitve, ki pa
potekajo enako kot prave.
Že začetek priprav na vo-
litve ie bil. kako" ie pouda-
ril predsednik občinske kon-
ference SZDL Ptuj Turnšek.
zelo uspešen. Tudi sektorska
posvetovanja so rodila ve-
liko uspeha. Volilni posto-
pek, ki je bil razpisan po
vsej Sloveniji, pa je dal
okrog devet kandidatov.
Vendar je nekatere volilna
komisija črtala iz seznama,
ker do sedaj niso pokazali
dovolj politične agilnosti.
Tako, da ie sedaj ostalo sa-
mo pet kandidatov: Majda
Gaspari. Mihaela Verlsič.
Franc Rogelj, Marko Kržiš-
nik. in dodatno Niko Belo-
pavlovič. Za vse kand. je vo-
lilna komisija že pripravila
njihove življenjepise in še
posebej niihovo dosedanje
politično delovanje. Vseh
pet kandidatov pa morajo
potrditi še občinske konfe-
rence, kar bo v Ptuju do 5.
oktobra. Seveda pa bosta od
vseh petih izvoljena samo
dva.
Kdo v gospodarski
zbor zvezne skupščine?
Po smrti dosedanjega po-
slanca v gospodarskem zbo-
ru zvezne skupščine inž.
Franja Griinfelda je ostalo
prosto poslansko mesto za
63. zvezno volilno enoto, ki
zavzema občine Slovenska
Bistrica. Slovenske Konjice.
Lenart. Ormož in Ptuj. Po
dogovoru vseh petih občin
pa pripada mandat za po-
slanca v gospodarskem zbo-
ru zveme skupščine za ob-
dobje od 19P9—1973 leta,
občini Ptuj. Občinska kon-
ferenca SZDL Ptuj je v pri-
prave za volitve in za izbor
kandidatov aktivno vključi-
la vse politične oreaniz-acije
Do sedaj so že znani trije
kandidati. To so: Danilo
Masten, ki je na kandidatu-
ro že pristal, inž Franjo
Glinšek in po neuradnih po-
datkih tudi Branko Gorjup.
Vendar ni rečeno, da ne
bo kandidatov še več, ker
je kandidatna lista še vedno
odprta.
Kdo V republiško
konferenco SZDL?
Vsi navzoči na čelu s pred-
sednikom Zdravkom Turn-
škom so bili enotnega mne-
nja, da naj ptujsko občino
v republiški konferenci
SZDL   še    naprej   zastopa
Franc Simonič, ki j-e tudi
že član predsedstva republi-
ške konference. Ostali kan-
didati pa so: Marica Fajt,
Jožica Suhodolnik, inž. Mi-
lan Koien. inž. Štefan Po-
hlep. Janko Matjašič in
Franc Klemenčič. V republi-
ško konferenco SZDL pa bo-
do od vseh možnih kandida-
tov izvoljeni samo štirje in
ne pet, kot je bilo to do se-
daj. Naj še omenim, da je
Marica Fa,it kandidirala tu-
di za zvezno konferenco
SZDL. vendar je kandidatu-
ro odklonila.
Priprave na dan JLA
Letošnja proslava JLA ie
še posebej pomembna, ker
je povezana tudi s 30. ob-
letnico vstaje jugoslovan-
skih narodov. Zato bo orga-
nizirana skupno ob sodelo-
vanju pripadnikov JLA
ptujskega garnizona, ZRVS
in na civilnega prebivalstva.
ZRVS bo to pot razvila svoj
prapor mnogim članom pa
bodo podelili napredovanja
in odlikovanja. Na seji je
bila izvoljena tudi komisija
za priprave na praznovanje
dneva JLA. Člani komisije
pa so: Lizika Lacko, major
Miladin Markovič, Karel
2mavc, Viktor Prelog in
Zvonko Masten.
M, Novina
Ustavna       '
cSopoIriila
m nadomestne
voSitve
Na razširjeni seji dK
ma občinskega sveta 2»
sindikatov ptujske občin|
razipravljali tudi o nal^
osnovnih sindikalnih
nizacij v javni razprav;'
dopolnilih slovenske ustj
in pri nadomestnih volit,
poslanca gospodarskega ^
ra Zvezne skupščine.
V zvezi z nalogami
javni razpravi o ustav
dopolnilih so sklenili:
1) da bodo v na sled«
dneh organizirali enodnej
razpravo s celotnim pojit
nim aktivom zveze sindil
tov ptujske občine, pri«,
nili pa bodo tudi odboru
in poslance zborov dejovi
skupnosti občinske, repil
ške in zvezne skupščint
2) v vseh delovnih org;
zacijah bede sindikati or
nizirali javno razpravo o
polnilih slovenske ustav«
o vprašanih, ki so povt
na z uresr/čevanjem, zli
21.. 22. in 23. dopr>]nila zi
ne ustave.
Za izvedbo te naloge
določili rok — 14. nkt«|
1971 in konkretne zado!
predsednike ustreznih 1
misij in strokovnih odte
sindikatov, ki so organi
torji in nosilci teh razpH
Na seji plenuma so \
soglasno evidentirali za i
žnega kandidata za posla
gospodarskega zbora zJ
ne skupščine Danila S
STENA iz podjetja SIOl
Ptuj in sprejeli na zna^
da sta doslej že bila eviA
tirana kot mpžna kandi^
tudi inž. Frenjo Gnilšet
TGA >)Bcris Kidrič« KH
čevo in Branko Goriup
trgovskega podjetja sMer
tor«, poslovna enota ^Pai
niia« Ptuj.
Sklenili so, da izvršnii
bori osnovnih organifl
sindikata na področju
spodarstva, tam. kjer )
še niso opravili, takoj s
čeio sest.anke delavcev,
niih razpravljajo o že (
dentiranih in evidentii
nove možne kandidate
Poslanca gospodarskega)
ra Zvezne skupščine. PO
ke o evidentiranih oa
treba poslati r>bčinsh<
svetu ZSS ali konfer*
SZDL najkasneje d^*-; 4.
tobra. to pa zaradi tega.
se bo 5. oktobra v Ptuj'
sestala medobčinska k^
drcijska konferenca, ki
določila kandid;^te za
slanca.
Priporočili so tudi. da
novne org^nizaciie sind
tov aktivno sodelujejf
Dr'pravah in na zborih
lovnih 1-udi, ki jih bo«
kolektivih sVl-cal pr€^
niki de'av-kih cvrtov i'
njih ver-ficirali knnd'
za Doslarca. ki vh bo d
čila nr^drK^^ncks kand
cijska konferenca
F. Fiderš
Člani sekcije za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Slovenska
Bistrica so menili, da je čas razprave o tezah za pokojninsko zavaro-
vanje kmetov absolutno prekratek.

Sekcija za kmetijstvo pri
občinski konferenci SZDL
Slovenska Bistrica deluje že
dlje časa. Ustanovljena je
bila že pred priporočili re-
publiške konference, za čla-
ni pa je precej burnih raz-
prav. Minuli teden so spre-
govorili o pokojninskem za-
varovanju kmetov ter o kr-
šenju zakonitosti v zvezj z
ustanovitvijo obrata za ko-
operacijo pri bistriškem KK
K Z.
Najbolj značilna ugotovi-
tev s sestanka je prav goto-
vo ta: kmetje se nikakor ne
morejo strinjati z izredno
nizko začetno osnovo 250 di-
narjev, prav tako je nera-
zumljivo, da gre vse »po hi-
trem postopku« ter da čas
visi nad javnimi razpravami
kot Damoklejev meč. Veli-
kokrat so bile izrečene be-
sede, da bi morali govoriti o
pokojninskem zavarovanju
kmetov z :>bolj poštenimi«
očmi. Udeleženci sestanka pa
so si bili enotni v mnenju,
da je zadnji čas. da so o
tem sploh pričeli resneie go-
voriti.
Veliko hudih besed je bi-
lo povedanih o virih, iz ka-
terih naj bi sredstva za
kmečke pokojnine dobili.
Prevladovala ^e misel, da bi
moral biti delež republike
veliko bolj solidaren — 50-
odstoten. ne pa le eno tret-
jino, ki ^ako prihaja iz sred-
stev kmetijstva.
Kako bodo kmetje zmogli
plačevati svoje obve>-r,osti?
Znano ie dejstvo, da je pri
socialnem zavarovanju kme-
tov na bi'^triškem področju
trenutno 900 000 dinarjev iz-
gube, ter da pričakujejo, da
bo to število ob koncu leta
okoli 450.000 dinarjev. Z za-
konom bi radi popravili po-
ložaj manjših kmetov, le-ti
pa dajatev zagotovo ne bodo
zmogli. Res, da je na neki
stopnji potrebno pričeti,
vendar so udeleženci sestan-
ka menili, da bi morala šir-
ša družba sodelovati mnogo
bolj solidarno.
Ničkolikokrat smo lahko
slišali: »Zakaj ne urejamo
nacionalnega zavarovanja,
kmetje vendar nismo izven
te družbe, ki je za en del
položaj uredila?!«
»Kmetje morajo pcxstati
tržni proizvajalci.« tudi te
besede so velikokrat slišali.
Toda. kako? 25 let je druž-
ba načenjala njegovo mate-
rialno bazo. sedaj pa bi mo-
ral postati tržni prcizvaja-
lec! Koliko tisoč.-.kov bi po-
treboval za uresničitev?
I*ovrnimo se k pokojnin-
sikemu zavarovanju. Vs:
kmetje bi po tezah preje-
mali enako pokojn'no, če-
prav bi eni prispevali mno-
go več kot drugi. Kako to.
da je pri delavčevem zava-
rovanju povsem drugače. C"
nekdo orispev^ več. ootem
na i ima tudi večjo nokoi-
nino Dolžni smo oblikovati
družbene odnose tako. da
bodo čim bolj pošteni.
V drugem delu pa cmo bi-
li priče še eni »žolčni« raz-
pravi. Spregovorili so nam-
reč o neizvaianju samoupra-
vnega sklepa zadružnega
sveta KK KZ da ustanovijo
obrat 7j<\ kroperaciio O tem,
ie bilo v Sloven.=;ki Bistrici
že veliko povedanega, žal tu-
di t^ pot samo povedanega'
Pred meseci je kazalo, da bo
ta problem le rešen. Sekre-
tar občinske konference
SZDL Franjo Ledinek in
član sekcije Ivan Pučnik sta
namreč sprejela obvezi,
da se bosta sestala s stro-
kovnjaki s kmetijskega za-
voda v Mariboru, ki naj bi
izdelali načrte za delo obra-
ta. En del naloge je bil o-
pravl.jen, posvet namreč, žal
pa načrt, od katerega so si
nekateri veliko obetali, po
dolgih mesecih še nj prišel
na dan. Ivan Pučnik je po-
jasnil, koliko je b;lo zavoljo
tega storjenega, dodal pa je
še, da ima občutek, da na-
črta nočejo narediti. Zato se
je tudi »odvezal« vsakršne
odgovornosti v zvezi z ana-
lizo.
Naj dodamo še eno skrom-
no misrV povedano na se-
stanku. Morda kdo pričaku-
je, da bo sPet minilo leto in
da bo lahko porekel, da sre-
di leta izglasovanega sklepa
spet ni moffoče uresničiti?
Zavodu je bilo naročeno,
da naj analizo izdela v de-
setih dneh. eden od članov
tesfa zavoila pa je izjavil, da
takšno »naiizo, ki bi jo v
Slovenski Bistrici radi imeli,
ni mogoče narediti. Kakšno
analizo torej v Bistrici ho-
če.)©? Ersi takšno, driisi dru-
Račno?
Ob konen pa naj zastavi-
mo še doTronamTirso vpra-
šanje: »Kdo namerno /avla-
čujc?« 13. aprila jo Frane
Simonič v Slover:sVJ Bvstrici
dejal: »Kmetje se bodo mo-
rali za svoje r-ravire boriti!«
Kdo je torej tisti h\ sj do-
voljuje prilaščati v^č kot mu
gre? D. Utenkar
j^lK — Četrtek, 30. septembra 1971
stran 3
ij je z odločanjem ljudi pri takšni množici uradnih listov?
iciativa delaMcev
samoupravljanju?
jani   komiteja    ZK   in
jsedniki komisij, ki de-
,jo pri občinski konferen-
2ICS Ormož ter sekretar-
,lctivov ZK in predsednd-
delavskih   svetov so se
ipaj s predstavniki druž-
lOpolitičnih      organizacij
moža, zbrali na posvet o
jaljnem   razvoju   samou-
ji^ljanja v   organizacijah
ruženega dela.
Uvodno   besedo je' imela
I Terezija Stefančič, čla-
ca CK ZKS in prisotne in-
rmirala z vsebino stališč
i.seje CK ZKS. ki je že ju-
ja razpravljala   o   nave-
eni temi ter ocenila uresni-
'vanje stališč in sklepov 6.
;je ČK ZKS
Analiza   je  pokazala,   da
a področju sam.oupravlja-
ija v v^sebinskem smislu ni-
,110 v zadnjih dveh letih
listveoo napredovali. V ne-
Bterib delovnih organizaci-
'fii so se samoupravne pra-
Fice celo zožile in je zastal
mo] saniouprav. odnosov,
^ed vzroki za takšno stanje
menjamo samo nekatere: e-
onomska gibanja v pogojih
pspešene inflacije :n vedno
fečje nestabilnosti, neizpe-
jane reformne usmeritve v
;reditno-monetarnem in de-
riznem sistemu ter v eko-
ittinskih odnosih s tujino, za-
lemarjanje razvijanja samo-
upravnih odnosov v razdob-
ju dobrega poslovanja, pre-
počasno spreminjanje kvali-
fikacijske strukture delav-
cev in sprejemanje mladih
strokovnjakov ter zaostaja-
flje v stalnem nadaljnem us-
posabljanju vseh delavcev za
telo in upravljanje, neza-
tlostna dejavnost organizacij
in članov ZK kljub jasnim
lanotilom in obveznostim ter
skrbno zasnovani akciji, zo-
perstavljanje tistih posa-
fneznikov in ožjih skupin v
tlelovnih organizacijah, ki b:
i>i!e prizadete ali omejene
^ doseženem prednostnem
Položaju, vplivu in moči.
Razvoj samoupravnih od-
l*K>sov v organizacija.h zdru-
^fioga dela je osrednje ood-
•■^^je, kjer morajo biti čla-
'j>i ZK najbolj p-isotni. de-
lovni in borbeni. Delovanje
t>roti  uveljavljanju  samou-
Pfavnih odnosov ali oviranje
''iiho^^ega nadaljnjega  raz-
^^ia, je nezdružljivo s član-
stvom v zvezi   komunistov,
prav tako na z upravlianjem
Javnih funkcij in vodilnim
Doložajoni.
^Ideleženci so se seznani-
tudi z nekaterimi drugimi
Prphlomi in motnostmi    za
^<^ševanie vseh perečih \rr>rp.^
^^nj sedanjega  stanja,    Zi-
''hna razprava je opozorila
mnoge anomalije, ki pa
mnenju neknterih ormo-
"•^'h komunistov imajo vzro-
ke v našem sistemu gospo-
darstva. Delavec dejansko
prertMlo odloča o delitvi
sredstev to pa zato, ker je
že vse vnaprej določeno s
predpisi. Kaj je z ljudskim
odločanjem pri takšni mno-
žici uradnih listov, katerih
členi točno povedo, kam mo-
raš usmeriti svoj denar? De-
lavce samo obveščamo o ti-
stem, kar je zakonodajalec
predpisal! Dajemo jim mož-
nost samo formalnega odlo-
čanja in potem letijo očitki
na poslovne ljudi posamez-
nega podjetja, da si prisva-
jajo oblast. Strokovnjak v
danih okoliščinah mora pri-
ti pred delavce z izdelanim
predlogom. Ker so naši de-
lavci pač takšni, da ne daje-
jo iniciative, so taki-oredlogi
običa.jno sprejeti. Zelo ži-
vahno diskusijo, v kateri so
prisotni opozorili na proble-
me v zvezi z samoupravnim:
sporazumi,   nekaterimi poj-
mi, kot je npr. minulo delo
ifcd. je zaiključil Silvo Be-
drač. sekretar občinske kon-
ference ZK Ormož z mislijo
»Komunisti smo izgubljeni,
če smo s hrbtom obrnjeni v
bodočnost, gledamo pa v
zgodovino«. Graditi je treba
za bodočnost. V ormoški ob-
čini glede samoupravljanja
tudi ni tako hudih anomalij,
da bi morali biti '? posebej
zaskrbljeni.
jr

VELIKA POMOČ VOJAKOV
Precej smo že pisali o iz-
gradnji novega rekreacijske-
ga centra v Kidričevem,
kateri bi naj zelo spremenil
izgled tega naselja v pri-
hodnjih nekaj letih. Te ob-
širne naloge krajevna skup-
nost gotovo ni zjiiožna sama
izvesti, zato je bil na pod-
lagi sklepa zbora volilcev
razpisan referendum, ki je
bil v nedeljo, 26. 9. O tem
bomo poročali prihodnji te-
den. Oglejmo si neko drugo
pomembnejšo akcijo, ki so
jo kot prvi v Kidričevem
izvedli vojaki vojašnice »Du-
šana Kvedra« iz Ptuja ter s
tem dokazali stanovalcem v
naselju Kidričevo oziroma
občanom krajevne skupno-
sti, koliko so tudi oni pri-
pravljeni žrtvovati k izgrad-
nji rekreacijskega centra ali
bolje rečeno velikega kopal-
nega bazena olimpijskih
mer. Prijetno je bilo opazo-
vati vesele in razigrane ob-
raze nad sto vojakov, ki so
iz raznih krajev naše države
s prostovoljnim delom po-
magali pri čiščenju gozda
med trgovino in obstoječim
bazenom. Poudariti moramo
še, da delajo ob sobotah in
nedeljah,  to   je   v  svojem
prostem ča^u. Po eni strani
je treba vedeti, da je ta po-
moč   izredne   vrednosti,   po
drugi strani  pa pomeni   ta
akcija že znano trdno pove-
zanost JLA s civilnim pre-
bivalstvom in krepitvi brat-
stva in enotnosti   naših na-
rodov, saj mnogi vojaki, ki
so na odslužen ju vojaškega
roka v Ptuju verjetno niko-
li več v življenju  ne bodo
prišli v Kidričevo, da bi vi-
deli plod svojega udarniške-
ga prostovoljnega dela. Pri
pripravljanju     terena    za
gradnjo novega   olimpijske-
ga bazena bodo vojaki ptuj-
ske vojašnice prispevali pre-
ko 5000 prostovoljnih ur. ki
menda dovolj zgovorno po-
vedo, koliko denarja bi mo-
rala odšteti krajevna skup-
nost   za   opravljeno   delo.
Znano je, o tem smo že po-
ročali, da so vojaki ptujske
garnizije že pred tem aktiv-
no pomagali pri gradnji ce-
ste  Kidričevo—Kungota,  za
kar so jim vaščani zelo hva-
ležni. Še danes ob sobotah
večkrat srečamo  posamezne
vojake, ki pridejo v Kungo-
to med mladince   in   ostale
vašč?ne, da skupaj   obujajo
spomine na tiste minule le-
pe dni, ko so skupaj gradili
novo cesto. In prav ti nepo-
sredni stiki in take   akcije
še bolj   vlivajo vero   naših
občanov do svojih vojakov,
ki so vedno in povsod  pri-
pravljeni dati vse, da bi re-
šili m.noge pereče probleme
v krajevni Skupnosti ali ce-
lo v širšem območju občine.
Vsekakor bi prav  prebival-
ci Kidričevega   oziroma ob-
čani na območju   krajevne
skupnosti, pozitivno   ocenili
ta vložen   napor in trud  55
tem, da tudi sami žrtvujejo
nekaj za  reševanje perečih
in   aktualnih   problemov   v
svojem   kraju.   Mislim,   da
nimajo prav tisti stanovalci,
ki še vedno   trdijo,  da   so
proti gradnji  rekreacijskega
centra oziroma olimpijskega
bazena, kajti tak bazen bi
nedvomno v bodoče pomenil
veliko   preokretnico   v   tej
krajevni  sikupnosti,   ki ima
prav v tej   smeri   več  kot
idealne pogoje za obstoj ta-
kega   obsežnega   rekreacij-
skega centra, saj bi z vrn.]e-
nim denarjem lahko reševali
še mnoge  druge  probleme.
Vsekakor je treba izreči na-
šim mladim vojakom iz ptuj-
ske vojašnice   in   njihovim
starešinam javno pohvalo za
njihovo razumevanje do po-
treb krajevne skupnosti Ki-
dričevo   ter   za   opravljeno
delo    velike    neprecenljive
vrednosti, ki   ji   sama   KS
nikakor ne bi bila kos nred-
vsem v takem času  Ce bo
)e prišlo do realizacije zami-
sli   oziroma   programa   KS,
potc-m ho vsem tistim stano-
valcem   naselja    Kidričevo
ali   bolje   rečeno   občanom
krajevno  skunno-sti,   ki jim
napredek kraja kaj pomeni
— o.'^ta! v   -T.vminu   vedno
trenutek velike  akcije n.^še
JLA! F. M.
Ciril Špindler:
OD KMEČKIH UPOROV DO SLOVENSKE
DRŽAVNOSTI
Pičlih 122 strani obsega
brošura »Od kmečkih upo-
rov do slovenske državno-
sti« (ij^dala jo je Založba ob-
zorja v Mariboru, 1971), ven-
dar je njegova vsebina bo-
gata. Kalejdoskopsko so na-
nizani članki raznih avtor-
jev, ki navidez nimajo ni-
česar skupnega. Toda pazljiv
bravec kaj lahko opazi, da
je vodilna misel vseh teh
člankov ena: zgodovinski
prerez borbe slovenskega na-
roda, predvsem njegovega
kmečkega ljudstva, za svojo
pravico in obstoj.
Sedaj smo v jeku razprav
o ustavni spremembi v Ju-
goslaviji, kar za nas Sloven-
ce predstavlja vrhunec v
razvoju narodne suverenosti
in socialne zavesti. Zato nas
članek Vladimira Krivica
»Krepitev slovenske držav-
nosti« (s'uverene republike —
temelj nove države) opozar-
ja na zgodovinsko priložnost,
da se slovenski narod v svo-
ji državi konstituira tako.
da bo samostojno odločal o
razvoju in krepitvi svojega
narodnega gospodarstva.
Ze naslednji članek pa nas
o sedanjosti premakne za 400
let nazaj (pod motom »Od
Gubca do Lacka«) v čase, ko
je Matija Gubec združil
slovenske in hrvaško kmete
v borbi zoper fevdalno
gospodo, za boljše ekonom-
ske pogoje kmečkega ljud-
stva. V članku »Štirje veli-
ki kmečki upori na Sloven-
skem »vseučiliščni profesor
dr. Bogo Grafenauer osvet-
ljuje kmečke upore na na-
ših tleh v 16. in 17. stoletju
v luči najnovejših zgodovin-
skih dogajanj.
Manj znanstven, toda na-
pisan z revolucionarno top-
lino, je članek neznanega av-
torja »Najsvetlejši dnevi slo-
venske zgodovine: slovenski
kmečki punti«, ki je pona-
tisnjen iz Ljudske pravice z
dne 24. decembra 1935, Oba
ta članka vrednotita kmeč-
ke upore kot del slovenske
zgodovine, ko so upori še
dolgo tleli in se pojavili le-
ta 1848 v zahtevi po svobod-
ni zemlji ter končno dosegli
svoj revolucionarni višek v
narodnoosvobodilni borbi
1941—1945.
V tem štiristoletnem raz-
ponu je leto 1848 pomemb-
na manifesticija sloven.s.ke
zavesti. Z razpravo dr. Fran-
ca Ilešiča »Narodno življe-
nje v Slovenskih goricah v
letu 1848-49« se hkrati spo-
minjamo stoletnice avtorje-
vega rojstva. O osebnosti dr.
Ilešiča in njegovem pedago-
škem in publicističnem delu
so napi.sali svoje spomine
vseučiliščni profesor dr
Janko Jurančič. publicist Bo-
židar Borko, akademik dr.
Bratko Kreft ter inž. Leon
Kavčnik.
Ti spominski članki kakor
tudi  članek    vseučili.šfncga
profesorja dr. Frana Vatov-
ca »Osrednji postavi v slo-
venskem časnikarstvu na
Štajerskem«, kjer avtor v
blestečem slogu razgrinja
pred nami zasluge sloven-
skih novinarjev dr. Matije
Preloga in Vekoslava Spind-
lerja pri prebujanju sloven-
ske zavesti na Štajerskem,
naj bi prikazali kulturni am-
bient kraja sredi Slovenskih
goric: Vidma ob Sčavnici. O
tej vasi je Ivan Nemec v
članku »Gubčevo izročilo«
zapisal, da je že davno go-
jila kult upornika Matije
Gubca in končno z lastnimi
sredstvi leta 1939 v tem
kraju postavila zadružni
dom z naslovom »Matije
Gubca«. Dvajset let pozneje
so na tem domu vzidali plo-
ščo z besedami narodnega
heroja Jožeta Lacka: »Žrtev
revolucionarnega boja za
ljudske pravice so dale po-
budo za zgraditev tega do-
ma!«, kar opisuje Ivan Kreft
v spominskem članku »Sre-
čanje z Jožetom Lackom in
Ivanom Kronovškom«.
Na koncu brošure je pri-
kazana zgodovina videmske
osnovne šole. ki slavi 200 let
svojega obstoja in je prav
letos dobila novo. sodobno
poslopje.
Skratka, brošura je polna
zanimivih podatkov, ki niso
pomembni le za po/navalce
krajevnih razmer, ampak lu-
di za širok krog bralcev.
C. S.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. septembra
RAZMiŠUANJA OB DOPOLNILIH USTAVE SR SLOVENIJE
SLOVENIJA — DRŽAVA DELAVSKEGA RAZREDA
Slovenska država: izraz suverenosti slovenskega naroda ter oblasti in
samoupravljanja delavskega razred in delovnih ljudi.
v naši republiki se .le že začela javna razprava o osnutku ustavnih dopolnil (a-
mandmajev) XXV do XLVII, ki bo traja la do 15. oktobra 1971. — Na prvem mestu v
besedilu tega osnutka je dopolnilo XXV, v katerem sta opredeljeni državnost in samo-
upravni položaj naše republike, ure.sničev anje skupnih interesov občanov in delovnih
ljudi na posameznih področjih družbenega življenja, odnos republike do federacije ter
temeljno načelo samoupravljanja, ki je os nova in izhodišče za določbe v vseh nadalj-
njih dopolnilih, v katerih se tudi neposred no opredeljuje oziroma uresničuje.
Ni naključje, da ima to u-
stavno dopolnilo tak pomen
in mesto v osnutku. Oprede-
litve in načela, ki jih to do-
polnilo vsebuje, so namreč
sad socialističnega samou-
pravnega razvoja naše repu-
blike v okvii-u SFRJ v tri-
desetih letih izgrajevanja
slovenske države oziroma
slovenske državnosti, od za-
četkov narodnoosvobodilne-
ga boja in socialistične re-
volucije leta 1941 pa do da-
našnjih dni.
Začetki izgrajevanja slo-
venske državnosti segajo to-
rej v obdobje, ko se je naš
narod začel boriti za svoj na-
rodni obstoj ter svobodo ter
za spremembo izkoriščeval-
skih družbenih odnosov v
napredne enakopravne soci-
aJistične odnose.
Leta 1941 je bila nepo-
sredno po okupaciji Jugosla-
vije v drugi svetovni vojni
ustanovljena Osvobodilna
fronta slovenskega naroda.
Na »Zboru odposlancev slo-
venskega naroda« v Kočev-
ju je bilo 1. do 3. oktobra
1943 odločeno, da Vrhovni
plenum OF kot SNOO oprav-
lja vrhovno   zakonodajo in
izvršno oblast slovenske-
ga naroda v okviru Jugosla-
vije in splošnih odločitev
AVNOJ s pravico, da usta-
navlja vse potrebne organe
ljudske oblasti. V obdobju
1941--1943 smo Slovenci po-
stavili temelje svoji držav-
no.sti in prvič v svoji zgo-
dovini dobili svojo ljudsko
oblast, svojo vojsko in svoj
narodni parlament.
Na svojem prvem zaseda-
nju 19. in 20. februarja 1944
postane SNOO po obliki in
vsebini ljudska skupščina:
spremeni tudi ime v Sloven-
ski narodnoosvobodilni svet
s kratico SNOS; njegovi čla-
ni so dobili imuniteto; usta-
novljena sta zakonodajni od-
bor in verifikacijska komi-
sija, medtem ko je zakono-
dajna dejavnost zaupana
predsedstvu SNOS.
Predsedstvo SNOS je ime-
novalo prvo slovensko vlado
v Ajdovščini 5. maja 1945.
— Na svojem II. zasedanju
v Ljubljani ie SNOS 9. sep-
tembra 1946 izdal zakone, ki
so bili potrebni za sklic in
delovanje ustavodajne skup-
ščine Slovenije, nato pa s3
je razpustil.
ČETRT STOLETJA POVOJNEGA
IZGRAJEVANJA SLOVENSKE
DRŽAVNOSTI ________
Ustavodajna skupščina
Slovenije je sprejela ustavo
Ljudske republike Slovenije
16. januarja 1947 S tem se
je začelo povojno obdobje v
izgrajevanju slovenske dr-
žavnosti, ki je trajalo do da-
našnjih dni, ko sprejemanno
v kakovostno spremenjenih
okoliščinah dopolnila k se-
danji slovenski ustavi in
kasneje tudi novo slovensko
ustavo.
Ko smo sprejeli sedanja
zvezna ustavna dopolnila je
pr;šlo do kakovostno nove-
ga položaja. Slovenija in slo-
venski narod sta skupaj z
drugimi jugoslovanskimi na-
rodi 'n narodnostmi dobila
možnost, da v okviru fede-
racije kot skupnosti enako-
pravniii narodov in narodno-
sti ter kot samoupravne
skupnosti delovnih ljudi :r
občanov nadalje izpopolnju-
jeta funkcijo državnosti in
suverenosti s tem. da ima
federacija samo tiste pravi-
ce in dolžnosti, ki so v skup-
nem interesu narodov, na-
rodnosti, delovnih ljudi in
občanov sporazumno določe-
ne v zvezni ustavi
To načelo je tiidj zapisano
v 2. točki osnutka XXV, u-
stavnega dopolnila k repu-
bliški ustavi. Omenjeno na-
čelo pomeni tudi temelj za
dosledneje uresničevanje e-
nakopravnosti narodov in
narodnosti ter suverenosti
socialističnih republik in av-
tonomnih pokrajm v Jugo-
slaviji ter za zagotovitev nji-
hove večje odgovornosti ta-
ko z8 lastni gospodarski in
družbeni razvoj. To v dolo-
čenem smislu izraža prvi od-
stavek 2, točke osnutka XXV.
amandmaja k republiški u-
stavi. ko opredeljuje, kaj in
na katerih področjih druž-
benega življenja v SRS de-
lovni ljudje in občani zago-
tavljajo in uresničujejo Pri
tem je treba posebei opozo-
riti na pomen uresničevanja
skupnih interesov v teme-
ljnih organizacijah združene-
ga dela in v vseh oblikah
niihovega združevanja, sa-
moupravnih interesnih skup-
nostih, krajevnih skupn. in
občinah ter s samoupravnim
sporazumevanjem in družbe-
nim dogovarjanjem. Ti dve
obliki izražata veliko prido-
bitev v našem izgrajevanju
državnosti.   Gre za samou-
♦
pravno odločanje delovnih
ljudi v v.seh celicah naše
družbe, tako gospodarskih
kot tudi družbenih. Seveda
pa tega ne moremo ločiti od
dejavnosti družbenopolitič- •
nih organizacij, ZK SZDL,
ZM, ZZB NOV.in drugih or-
ganizacij in društev, ki so
tisti povezovali idejno-poli-
tični činitelj napredne socia-
listične demokratične usme-
ritve, brez katerega ne bi bi-
lo mogoče krepiti samou-
pravnih odnosov delovnih
ljudi in občanov.
Okrepljeni položaj delov-
nega človeka in občana kot
samoupravljavca v naši
družbi narekujeta, da se tak
položaj tudi ustavno-pravno
opredeli in zagotovi s tem,
da se pove, da so samou-
pravni položaj oziroma odno-
si in pravice delovnega člo-
veka in občana v organizaci-
jah združenega dela, interes-
nih in krajevnih skupnostih,
samoupravni položaj občana
v občini in republiki, svoj
bodno samoupravno združe-
vanje, dejavnost in ustvar-
.jalnost delovnih ljudi in ob-
čanov, uresničevanje enako-
pravnosti narodov in narod-
noisti ter temeljne svobošči-
ne in pravice človeka in ob-
čana, ki so določene z usta-
vo temelj, meja in smer ure-
sničevanje pravic družbeno-
političnih skupnosti pri o-
pravljanju funkcij oblasti.
To načelo izražata tako
XX. zvezno ustavno dopolni-
lo kot tudi osnutek XXV.
dopolnila k republiški ustavi
in se kot »rdeča nit« vleče
skozi vse amandmaje.
REPUBLIKA: DRŽAVA, KI TEMELJI
NA SUVERENOSTI NARODA
v zvezni ustavi iz leta
1963 je v uvodnem delu v
temeljnih načelih določeno,
da »delovni ljudje in naro-
di Jugoslavije uresničujejo
svoje suverene pravice v fe-
deraciji, kadar je to v skup-
nem interesu s to ustavo do-
ločeno, v vseh drugih odno-
sih pa v socialističnih repu-
blikah«.
To ustavno opredelitev je
nadomestilo načelo v XX.
zveznem ustavnem dopolni-
lu, da »delovni ljudje, narodi
in narodnosti uresničujejo
svoje suverene pravice v
socialističnih repisbiikah in v
socialističnih avtonomnih
pokrajinah v skladu z njiho-
vimi ustavnimi pravicami v
socialistični federativni re-
publiki Jugoslaviji pa, kadar
je to v skupnem interesu do-
ločeno z ustavo SFRJ«.
v tem načelu je torej iz-
ražena bistveno drugačna o-
predelitev suverenosti de--
lovnih ljudi in narodov, ki
živijo v Jugoslaviji. Uresni-
čevanje suverenih pravic se
tako s federacije prenaša v
republiko oziroma avtonom-
no pokrajino. Suverene pra-
vice se prvenstveno uresni-
čujejo v socialističnih repu-
blikah in avtonomnih pokra-
jinah, v federaciji pa le dru-
gotno, izvedeno, pa še pr:
tem le v povsem določenih
zadevah, ki jih republike in
avtonomni pokrajini v skup-
nem interesu z medseboinim
sporazumom določijo z zve-
zno ustavo.
V tem smislu je v XX.
zveznem ustavnem dopolnilu
republika jasneje opredelje-
na kot država, ki temelji na
suverenosti naroda in na ob-
'a.<;ti in samoupravljanja de-
lavskega razreda in vseh de-
lovnih ljudi.
Vsekakor bi bilo napačno,
če bi v tej opredelitvi bil
poudarjen običajen državni
element republike, kajti u-
stava jasno izraža načelo, da
republika ni samo državna,
ampak tudi socialistična de-
mokratična skupnost delov-
nih ljudi in občanov ter e-
nakopravnih narodov in na-
rodnosti.
Se posebej je treba opozo-
riti, da se pri opredeljeva-
nju republike pojavi kot bi-
stvena vsebina in sestavni
del njenega značaja tudi vlo-
ga delavskega ra.zreda in
vseh delovnih ljudi v uresni-
čevanju njeine državnosti.
Opredelitev     socialistične
republike Slovenije v (,^3
ku XXV. amandmaja j^'!]
ustrezne zvezne ustavji^
predelitve  razlikuje v t'
ko, da pri državi konkr^s
navaja kot enega izm^dt
meljev slovenske držav:ii!
suverenost slovenskega ^
roda. Glede na posebnosu
še republike opredeljuje l
sestavni povezujoči   činit,
socialistične      samoupray,
demokratične skupnosti
italijansko in madžarskon
i-odnost. To je tudi razu
Ijivo, saj gre za narodno?
ki že stoletja živita      ^
šem narodnem ozemlju in
tudi predstavljata mostzai
žit^e in dobrososedske cdr,
se z njunima matičnima j
rodoma v sosednjih državj
Takšna  opredelitev   n«
republike, kot je podana
osnutku XXV. dopolnila, d
jansko pomeni le nadaljev
nje   zgodovinskega   poslai
stva delavskega razreda
vseh delovnih ljudi Slovei
je, kot je to že zapisano
uvodnih dveh stavkih sfii
nje republiške ustave. Ta
oredelitev države poudarja
sedanjem   trenutku   zgd
vinske  prelomnice  slova
skega naroda, ki bo izražci
tudi v novi republiški ust
vi, njen sestavni   neločlji
del: slovenska   socialističi
republika kot država ie m
no in neločljivo povezana
uveljavljanjem samouprai
Ijanja.
Gre za to, da Slovenci g
dimo takšno državo, ki
dejansko država delavske
razreda in ne državni ap
rat, ki bi vladal ločeno i
samoupravnih družbenih t
meljev ter izvrševal svo
funkcije v imenu delavske]
razreda. Smo za takšno i
žavo, ki bo rastla in se ra
vijala v skladu s potrebal
samoupravne družbe, deli
skega razreda in vseh (
lovnih ljudi in ki bo omo|
čala družbeno povezovanje
dogovarjanie v vseh oblik
sarnoupravnih odnosov.
VASILIJ POLlI
■i
VSE OSNOVNE ŠOLE V PTUJSKI
OBČINI BOOO DOBILE NOVA UČILA
Po podatkih Temeljne izo-
braževalne skupnosti Ptuj
imajo osnovne šole v ptujski
občini le 15,7 odst. vseh po-
trebnih učil. Za vsa ostala
se pač morajo učitelji za en-
krat znajti, kakor vedo in
znajo.
Vendar pa lahko upamo,
oziroma skoraj gotovo je. da
bodo že do konca meseca
vse popolne osnovne šole do-
bile vsaj nekaj nuino potreb-
nih učil. kot so: grafoskop,
rotoproiektor. lutke za prak-
tični pouk umetnega diha-
nja ter kovčke za prvo po-
moč. Vsi kovčki prve pomo-
či bodo bogato opremlieni z
v^semi potrebnimi učnim'
Dripomcčki tako. da se bodf^
med poukom prve pomoč'
lahko vsi učenci tudi prak-
tično usposabljali Vsi tretii
razredi osnovnih šol v občini
pa bodo dobili nove peskd
nike posebne izdelave.
Temeljna izobraževali
skupnost je vsa, prej om
njena učila kupila na ra
stavi učil v Ljubljani in
,jo veljala 350.000 dinarje
Dobavitelj pa se ie obvez!
da bo demonstriral upora'
vseh učil na vsaki šoli P
sebej.
Na kcncu naj še omen''
da je izobraževalna .skupn(
v Ptuju letos nabavila u'čt
nike za novo matematiko,
se uvaia v vseh razredih <
novnih šol, za katere pa
učenci olačali le malenkoi
no odškodnino, to pa bo
šole uporabljale za obno
učbenikov samih
._____________ .       M Novit^l
,fjtK — Četrtek, so septembra 1971
stran 5
EDLAGANI KANDiDATI ZA ZBOR
RODOV
jali smo že, da le repu-
konferenca SZDL
icavljala in sprejela
Ilog liste kandidatov za
oniestne volitve v zbor
j^ov zvezne skupščine,
bi bili volilci bolje se-
njen: s kandidati, objav-
„0 kratke opise njihove-
dosedanjega življenja in
3.
(IKO BELOPAVLOVIC.
jen je bil 18. maja 1921 v
jstu pri Metliki. Ima viš-
izobrazbo in je zaposlen
; glavni direktor CGP
eio«. Od leta 1941 je so-
lov'al v NOV in je nosilec
artizanske spomenice
11«. Po vojni je bil član
: SKO.J :n GO ZMS, delo-
1 v upravi CK ZKJ. bil je
dpredsednik   OLO  Crno-
elj. predsednik OLO Novo
Kto. »redsednik sveta za
rizem SRS, republiški po-
anec in predsednik   odbo-
i za organizacij.sko-politič-
j vprašanja skun"ščine SRS.
ilje tudi član CK ZKS No-
( mesto, član predsedstva
O SZDL  Novo  mesto  in
|jr CK ZKS   Sedaj je še
iredsednik Smučarske zve-
eSlovenije in član republi-
kega sklada skupnih rezerv.
MAJDA GASPARI  se  je
jtdila 24. junija 1929 v Slo-
lenskem Javorniku. Po po-
iicu   je  socialna   delavka,
iposlena pa je kot   tajnik
Eubliške skupnosti otroš-
ka varstva. V času NOV
e bila aktivist OF na Go-
eniskem. Po vojni je bila
fkretarka zveze ženskih
Iništev, predsednica konfe-
ence za družbeno aktivnost
»nsk Slovenije. članica
[lavnega odbora OF in ka-
neje republišike konference
S^ZDL. Eno mandatno dobo
if bila tudi članica izvršne-
ga sveta SRS in republiški
fkretar za zdravstvo in so-
fslno nolitiko. Sedaj je čla-
"ica predsedstva RK SZDL
'^članica zvezne kcnference
SZDL Jugoslavije
MARKO KRZiSNIK je
bil roien 27. aprila 1926 v
vasi Podobeno pri Skofji
Je strojni inženir, di-
plomiral pa je tudi na Yi-
j'ki šoli za nolitične vede ^
Li'jbliani, Od leta 1943 je
^»^eloval v NOV. Od leta
1953 je služboval v tovarni
Avtomobilov v Mariboru in
'"Varni želern-ških vozil
fwv tako v Mariboru. Bil
j? Predsednik okrajnega
)udske?a odbora Maribor
'^r podsekretar v zveznem
^kretariatu za gospodarstvo
Kpt noslanec organizaciisko-
ll>0lit;^.,„cfa zbora jp deloval
slcnn.ščin; .c;rs bil ie član
^"•^ifera ZTS za ekonomska
^inose s H>mno nredsednik
^'''Tiisiip TTNTDO nri OZN.
I''" meddrž^ivne'^a komiteja
]^ f^konomsko sodelovanje in
^lan upravnega odbora fon-
^3 za kreditiranje i^zvoza
'^'^''eme. Sedaj je direktor
'Litostroja«.
FRANC ROGELJ se je
rodil 1. oktobra 1940 v Kra-
nju. Diplomirani pravnik,
zaposlen kot sekretar komi-
teja občinske konference
izvoljen za predsednika ob-
činskega komiteja LMS
ZKS Kranj Leta 1959 ]e bil
Kranj, kasneje je bil član
predsedstva in sekretar CK
ZMS, leta 1967 pa so ga iz-
volili za predsednika občin-
ske konference SZDL Krani
in za člana republiške kon-
ference SZDL Slovenije. Je
tudi član komisije CK ZKS
za organiziranos' in razvoj
ZK in član sveta gorenj.skih
občin.
MIHAELA VERBIC se je
rodila 29. septembra 1943 v
Ljubljani. Je absolvent prav-
ne fakultete v Ljubljani, za-
poslena pa kot član pred-
sedstva RK ZMS. Bila je
članica občinskega komiteja
ZMS na Vrhniki, predsedni-
ca univerzitetnega odbora
zveze študentov Slovenije,
članica centralnega odbora
ZSJ, članica CK ZMS, sedaj
pa je članica predsedstva RK
ZMS. Poleg tega deluje še
V^jkonferenci za družbeno ak-
tivnost žensk, je podpred-
sednica skupščine občine
Vrhnika in članica obč. ko-
miteja ZKS Vrhnika.
Pripra¥e na volilne
konference ZKS
v ponedeljek, 27. septem-
bra je bil v Ptuju posvet s
sekretarji organiz^acij in ak-
tivov ZKS, ki ga je vodil
sekretar komiteja Franc Te-
tičkovič. Letošnjo jesen
namreč poteče 2-letna man-
datna doba vsem vodstvom
organizacij ZKS, članom ob-
činske konference in njenim
orga.nom. Zato je sekretar
komiteja v uvodu govoril
predvsem o vsebinskih pri-
pravah, ki naj pomenijo te-
meljit obračun dela komuni-
stov v preiteklem obdobju,
obenem pa tudi naloge za
naprej.
O kadrovskih pripravah je
govoril Janez Kostanjevec,
predsednik kadrovske komi-
sije pri komiteju. Gre za po-
membno vsebinsko nalogo, ki
se letos prvič dosledno uva-
ja tudi v Zvezi komunistov,
to je evidentiranje članov za
vsa vodstva ZK. od sekre-
terjev in sekretafia. osnov-
nih organizacij, do občin-
skih, republiških in zveznih
organov ZK.
O organizacijskih nalogah
in nekaterih spremembah v
oblikah   organiziranosti   je
govoril Franc Zadravec,
predsednik komisije za or-
ganiziranost in razvoj ZK
pri občinski konferenci ZKS
Ptuj._ Obrazložil je predlog,
da bi nekatere večje teren-
ske organizacije v Ptuju raz-
delili tako, da bi iz sedanjih
5 organizacij delovalo na ob-
močju krajevne skupnosti
Ptuj 8 terenskih organiza-
cij. S tem bi vodstva orga-
nizacij imela tudi večji pre-
gled na dejavnostjo posa-
meznih komunistov. Predlog
tudi predvideva ustanovitev
15 novih organizacij v delov-
nih skupnostih in 3 v kra-
jevnih skupnostih, kjer so
doslej delovali le aktivi ko-
munistov. Predlagane orga-
nizacijske spremembe bodo
ob poglobljeni vsebini dela
in zaostreni odgovornosti
nedvomno nrispevale k več-
ji učinkovitosti Zveze ko-
munistov v občini.
Predsednik častnega raz-
sodišča občinske konference
ZKS — Janko Vogrinec pa
je sekretarjem podrobneje
obrazložil naloge tega orga-
na v ZK, ki so se ga organi-
zacije doslej premalo poslu-
ževale v primerih, če so po-
samezni člani kršili statu-
tarna določila in moralna
načela ZK.
Po razpravi, v njej so bili
sekretarji večinoma soglas-
ni z vsemi nakazanimi nalo-
gami in predlogi, so skleni-
li, da bodo do 10. oktobra
povsod sklicali sesta.nke člai-
nov ZK, na njih evidentirali
idejno in moralno najspo-
sobnejše komuniste za vod-
stva ZK, sklepali o predlo-
.gu organizacijskih sprememb
in o drugih nalogah pred
volilnimi konferencami. O
vsem tem gradivu bo konč-
no odločala zadnja seja ob-
činske konference ZKS v tej
mandatni dobi, ki se bo se-
stala v drucfi polovici okto-
bra in obenem razpravljala
tudi o socialnem razlikova-
nju pri nas.
II F. Fideršek
TEDNIK, VAŠ LIST
Različen katastrski dohodek po regijah in;
pokojninsko zavarovanje
kmetov
Naša družba je nedvomno
naredila velik napredek že
s tem, da smo sploh pričeli
govoriti o pokojninskem za-
varovanju kmetov. Toda v
našem kmetijstvu imamo
rano. ki nam že vrsto let po-
vzroča težave, to je naš
davčni sistem.
Pri vseh terjatvah do
kmeta se vedno opiramo na
katastrski dohodek. Vemo
pa, da je katastrski dohodek
v Sloveniji strahotno različ-
no ovrednoten: najvišji je
tam, kjer je gospodarstvo
najšibkejše. V manj razvitih
občinah, kjer je družbeno-
politična skupnost prisilje-
na od kmetijstva potegniti
kar največ, ker drugih do-
hodkov nima. Trditev do-
kazujemo s primerom:
Zelo dobro stoječi kmet v
Savinjski dolini, ki se u-
kvarja tudi s kmečkim tu-
rizmom in ima 10 hektarjev
obdelovalne zemlje ter goz-
da, da verjetno sam ne ve
koliko, ima katastrski doho-
dek določen na dvesto tisoč
starih dinarjev. Naš kmet z
sedmini' hektarji obdeloval-
ne zemlje, recimo iz Ivanj-
kovec, ki gotovo ni naše naj-
boljše področje elede kvali-
tete zemlje, ima na 7 ha do-
ločen katastrski dohodek na
šeststo tisoč starih dinarjev
____,^a^Jgm primeru lahko vi-
dimo, da se bodo sredstva
znotraj pokojninskega zava-
rovanja prelivala tako, kot
se prelivajo znotraj zdrav-
stvenega zavarovanja kme-
tov: iz šibkejših v bogatej-
ša področja. Ali to laiiko
imenujemo solidarnost med
kmeti?
Ta primer nam pove. da
bo v tezah za uvedbo pokoj-
ninskega zavarovanja kme-
tov ootrebno še mnogo stva-
ri temeljito orešludirati in
analizirati.
Iz razprave Cirila Rajšpa,
poslanca gospodarskega zbo-
ra republiške skupščine, na
javni razpravi o pokojnin-
skem zavarovanju kmetov v
Ormožu. jr
rožiCki.
Le zakai sem se oženil
s to žensko! Zdaj se pri jem-
ljem za glavo!«
»Pa čutiš na njej rožičke?«
PENDREK
»Od kod na im.''š to bun-
ko ni s^-tv'"^«
»Z nekim človekom sem se
spri na ulici.«
»Zakaj pa nisi klicni straž-
nika "^c
»Saj to je bil ravno straž-
nik.«
PRIPRAVE NA JESENSKO
SETEV
Najpomembnejše delo ok-
tobra je setev ozimnega žita
oziroma priprava zemlje,
jesensko gnojenje, izbira
sorte in končno setev.
Veliko napak delamo še
pri pripravi zemlje, ker tež-
je zemlje ne preorjemo do-
volj zgodaj, da bi se do se-
tve sesedla. Zelo pomembno
je temeljito ravnanje njiv-
ske površine pred setvijo.
Na družbenih posestvih rav-
najo njive z ravnalniki,
kmetje pa za ta namen po-
rabijo lahko vlačo ali brano.
Kako bomo njive gnojili?
Najbolje je, da trosimo ni-
trofoskal, ki naj vsebuje
malo dušika. Tak je NPK
4:14:11. Na kisle zemlje pa
kljub temu raje trosimo
Thomasovo žlindro in seve-
da kalijevo sol in nitromon-
kal ali sečnino (ureo). Gno-
jilo moramo pred setvijo
zabranati, da je čim bolje
pomešano z zemljo. Tisti
pridelovalci, ki bodo sejali
s sejalniki. ki hkrati trosijo
tudi gnojila, naj pretežni
del fosfornih in kalijevih
gnojil ored setvijo zaorjejo
ali vsaj globoko zabranajo,
manjši del pa naj potrosijo
ob setvi. Ozimnemu žitu tro-
simo okoli 500 kg superfos-
fata ali Thomasove žlindre
in okoli 250 kg kalijeve soli
na ha. Moramo pa gledati
tudi na to, kako je bila nji-
va pred tem pognojena. Du-
šičnih gnojil dajemo pred
setvijo malo. največ do 150
kilogramov nitromonkala.
Tisti, ki bodo trosili nitro-
foskal 4:14:11 ga naj potro-
sijo okoli 750 kg na hektar.
Zelo rodne sorte rži so:
okta in pektus, ki sta neko-
liko kasnejši a odporni pro-
ti poleganju. Rabimo okoli
200 kg semena na hektar,
ker je seme bolj debelo.
Najprimernejše sorte ječ-
mena so: platen, hauter in
dea. Ječmen mora biti v
zemlji že prve dni oktobra.
Količina semena se giblje do
190 kg na hektar.
Pri pšeničnih sortah ima-
mo zelo veliko izbiro, in si-
cer lahko izbiramo med sor-
tami: leonardo. Ubellula, san
pastore, bezostaja marinka
idr.
Posebno pomembno je, da
sejemo sorto bezostajo na
suhih zemljah in odprtih le--
gah, kjer veter hitro posuši
roso in vlago v posevkih. Ta
sorta je zelo občutljiva za
pepelasto plesen. Najpri-
mernejša sorta na slabši
z.emlji in v višjih legah je
sorta hellkorn.
Na dobro pripravljeni nji-
vi in ob setvi s sejalnico se-
jemo 450 do 550 kalivih zrn
na 1 kv. meter. • kair znese
okoli 180 do 230 kg dobro
kalivega semena na en hek-
tar. ML
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30, septen^^
Svetuje Janko Mimda, kmetijski inženir:
Hako lahko omiliino
leložnja suša je mučno
zmanjšala pridelke sena, krm-
nih rastlin in koruze. živino-
rejci se bodo zaradi lega sre-
čali z zelo težko nalogo, kako
prkermili živino. poiskati in
izkoristiti bo treba vse možne
vire krme kakor tudi napravi-
ti nekatere spremembe v gove-
jih čredah in načinu krmlje-
nja. kako bomo lahko naredi-
li vse to, nam je povedal jan-
ko munda, kmetijski inženir,
vodja odseka za ekonomsko
kooperacijo pri svl samostoj-
nem obratu »jeruzalem« or-
mož.
cena, ki jo plačamo, da pre-
živirno in ohranimo čredo do
pomladi, je previsoka, če je pri
tem prireja mleka m mesa pre-
več prizadela. zato naj bo prvi
ukrep, kjer je pridelek krme
izredno slab, odbira črede. te-
ga ukrepa se lotimo čimprej,
zato da za druge živali ohra-
nimo čim več krme in tudi za-
to, ker je možnost prodaje iz-
ločenih živali sedaj večja kot
pa pozno v jeseni. za prodajo
odberimo vse starejše krave,
ki jih bomo v določenem času
tako ali tako morali izločiti. iz-
ločimo tudi mlajše krave, ki
dajejo v primerjavi z ostalimi
premalo mleka, jalove krave
premalo mleka, jalove krave
in krave z napakami ali kro-
ničnimi boleznimi. nikakor pa
ne smemo prodajati plemen-
skih telic. upoštevati moramo
dohodek v naslednjih letih in
zato ohraniti v hlevu predvsem
kakovostno živino. privežimo
teličke z dobrim poreklom. te
bodo prvih 6 do 8 mesecev sta-
rosti pojedle malo krme, zelo
prav pa bodo prišle naslednje
leto, ko bomo verjetno imeli
več krme in premalo živali v
hlevu. isto velja tudi za mlado
pitano živino. naslednje leto
bomo sicer v težkem položaju,
če ne bo v hlevu dovolj nara-
ščaja.
količine krme pa lahko po-
večamo na več načinov. zlasti
še:
— če bomo skrbno pospravili
in pokrmili otavič, ki bo zra-
sel po prvem jesenskem dežju;
— če bomo uporabili presno
krmo oziroma silirali za zimo
tiste strniščne dosevke, ki jih
suša ob vzniku ni preveč pri-
zadela;
— če bomo posejali tiste pre-
zimne krmne dosevke, ki da-
jejo najzgodnejšo spomladan-
sko zeleno krmo;
— če bomo s primernim
gnojenjem spodbudili travno
rušo, da bo spomladi čim hi-
treje in bujno pognala in
— če bomo uporabili za kr-
mo tudi žitno ^amo in koruz-
kako ukrepamo pri
travnikih in deteljah
pred nami je še 2 meseca ra-
sti, zato lahko pričakujemo, da
ee bo ob ugodnih jesenskih
vremenskih razmerah razvila
izdatna košnja otaviča. to bo
predvsem na tistih travnikih,
ki so dobro pognojeni. ker je
predvsem dušik tisti, ki po-
spešuje bujno in hitro rast, bi
bilo prav. da takoj potrosite
150 do 200 kg nitiomonkala
(kan) na hektar površine. te-
ga pridelka sicer ne bo mogo-
če posušiti, ampak ga pokrmi-
te zelenega ali silirato. podob-
no ukrepamo na deteljiščih in
luoerniščih. vendar naj bo tu
košnja čim bolj  pozna, da si
bodo lazstline v koreninah na-
brale čim več rezervnih hran-
ljivih snovi, ki jih bodo potre-
bovale za prezimitev. med
predzadnjo in zadnjo košnjo
naj preteče vsaj 50 dni. naj-
bolj ugodno za prezimitev de-
teljin je, če zadnji odkos opra-
vimo konec oktobra. naravno
je, da bomo na travnikih, ki so
bliže doma, organizirali pašo.
računamo, da bo paša trajala
do približno 10. novembra.
zaloge sena bodo spomladi
hitro pošle, zato moramo že se-
daj misliti, kako bomo spomla-
di pospešili rast ruše na trav-
nikih in deteljno-travnih me-
šanicah, da bo pridelek čim
prej sposoben za zelene krm-
ljenje. zato priporočamo čim
zgodnejše spomladansko troše-
nje umetnih gnojil.
najzgodnejšo spomladansko
zeleno krmo pa si lahko zago-
tovimo s setvijo prezimnih
krmnih  dosevkov.   -v  septem
bru še lahko scjemo naslednje
krmne dosevke:
r2 za zeleno krmo se-
jemo do konca septembra. upo-
rabimo lahko kakršnokoli se-
me. važno jel e, da je kaljivo
in razkuženo. rabimo 150 do
190 kg semena na ha. ob obil-
nem gnojenju pridelamo 250 do
300 centov zelene mase na ha.
pridelek pokladamo, ko so
rastline visoke vsaj pol metra
pa do začetka cvetenja.
r2iga je mešanica rži in
grašice, ki daje kvalitetnejšo
zeleno krmo kot čisti posevek
rži. je pa pridelek nekoliko
bolj pozen. na ha posejemo 50
do 70 kg rži in 70 do 90 kg
ozimne grašice. za setev je že
skrajni čas. rpidelamo približ-
no 350 centov na ha. krmimo,
ko začne grašica cveteti.
fnihodnjič bomo spregovoj-ili
o siliranju jesenske krme.
jr
Cene mošta in grozdja
v Ormožu
Prišel ie veseli čas spra-
vila pridelka iz vinogradov.
Po ormoških gričih že nekaj
dni odmeva pesem bročev in
piitarjev. Kako bodo letos
spravili pridelek in organi-
zirali odkup grozdja in mo-
šta je vprašanje, ki zanima
številne naše bralce. Uprav-
ni odbor obrata »Jeruzalem«
Ormož je o tem vprašanju
razpravljal na svoji seji v
petek. Posebno pozornost so
posvetili spravilu in pre-
vzemu pridelka od koope-
rantov.
Glede na sklep sveta za
kmetijstvo SO Ormož je o-
brat »Jeruzalem« Ormož za-
čel prevzemati grozdje in
mošt 25. 9. 1971. Od tega da-
tirma naprej sprejemajo
zgodnje sorte. 5 10. bodo
pričeli sprejemati srednje
pozne sorte, po 10. 10. pa
pozne sorte. Vreme je bilo
do sedaj ugodno: zgledi pa
so. da bo tudi v bodoče na-
klonjeno vin ograd n ikona. Za-
to bi bilo zelo dobro, če bi
nustili grozdje zoreti čim
dalje, saj imamo letos vse
poboje, da dosežemo izjem-
no kvaliteto vina. Grozdje
bo obrat »Jeruzalem* Or-
mož prevzemal samo na vin-
ski kleti v Ormožu. Tisti, ki
želijo prodati grozdje, se
morajo pred trgatvijo pogo-
voriti s področno posloval-
nico glede organizacije pre-
vv.ema. Vin.ski mošt pa bo-
do sprejemale poslovalnice
v Ormožu. Tvfnjkovcih. Mi-
klavžu, na Kogu in na Vita-
nu. Posode za prevzem mo-
šta ie dovolj.
Obrat bo tudi letos pre-
vzemal grozdie m mošt na
odprt račun. Iz:i;ačeval bo
le akontacije. Tisti koope-
ranti, ki so lansko leto obra-
tu prodali mošt ali grozdje
in bodo to storili tudi letos,
bodo lahko dvignili še do-
plačilo za lanski pridelek, in
sicer tako, da za vsaki od-
dani liter mošta dobi koope-
rant doplačilo 0,20 din, za
vsaki oddani kilogram grozd-
ja pa 0,10 din. Naj povemo
še enkrat; tisti, ki letos ne
bodo oddali vinskega pridel-
ka obratu »Jeruzalem« Or-
mož, torej niso stalni koope-
ranti in ne morejo poslovati
s tem obratom na odprt ra-
čun. Taki torej ne dobijo
doplačila za lanski pridelek.
Akontacije za letošnji pri-
delek so naslednje:
Za sorte rizvanec in veltli-
nec z 18—20 odst. sladkorno
stopnjo je cena mošta 2.60 do
2.80 din za liter. Ranino z
18—20 odst. sladkorno stop-
njo odkupujejo po 2,70—3.00
din za liter mošta. V tretjo
skupino spadajo meša.ne sor-
te: šipon. laški rizling, m.
silvanec in zel. silvanec. V
tej skupini odkupujejo mošt
in grozdje. Za kilogram
grozdja z 16—20 odst. slad-
korno stopnjo ie cena od
2.20 do 2,60 din. Mošt iz te
skupine z enako sladkorno
stopnic odkupujejo po ceni
od ?.00 do 3,60 din za liter.
Beli burgundec, odkupujejo
samo grozdje, z 18—20 odst.
sladkorno stopnjo stane ki-
logram 2,90 din. Tudi od sort
rulandec. traminec. muškati
in renski rizling kupujejo
samo groz.dje. Za kg grozdja
iz te skupine z 18—22 odst.
sladkorno stonnjo velja cena
3.10 do 3.50 din.
Veselo trgatev ob pesm'
klopctcev in kozarčku lan-
skega pridelka!
jr
Osnovna šola Velika Nedelja želi izboljšatj
uspeh s predšolsko vzgojo
MARSTVO ZA 38 OTROK
Vodstvo osnovne šole Ve-
lika Nedel.ja je že lansko le-
to ustanovilo oddelek otro-
škega varstva. Prostore so
uredili v Zadružnem domu.
Letos so zaradi povpraševa-
nja občanov kapacitete vrt-
ca povečali. Primer Velike
Nedelje pa tudi kaže, da se
je otroško varstvo tudi na
podeželju že dodobra uve-
ljavilo. O navedenih vpra-
šanjih smo se pogovarjali z
ravnateljem osnovne šole
Velika Nedelja Vladimirjem
Ožboltom.
Koliko otrok je sedaj v
vaši varstveni ustanovi in
kakšna je njih struktura?
Ožbolt: Lansko leto smo
zajeli 21 otrok v starosti od
3 do 6 let. Letos smo to šte-
vilo zvišali na 38. Struktura
otrok je zelo rarlična, izha-
jajo iz delavskih in seveda
kmečkih družin. Prevladuje-
jo otroci srednje velikih
kmetov.
Znano je, da je vrtec or-
ganiziran v okvirju osnovne
šole. Zanima nas, kako ga
vzdržujete?
Ožboit: Ljudje dajejo M^*^-
tijske pridelke. Ta podpora
nam veliko koristi, saj mar-
sičesa ni treba kupiti. Veli-
ko razumevanja je pokazala
tudi Krajevna skupnost, ki
nam je odstopila prostore in
zanje ne plačujemo najem-
nine. Sedaj so nam odstopili
še prostor za igrišče. Poma-
gajo nam tudi nekatera pod-
jetja. Tako bo tovarna »Jo-
že Kerenčič« Ormož naredi-
la opremo za otroško igrišče
in nam zaračunala samo ma-
terial. Ležalnike, ki jih nuj-
no rabimo, bo nabavil svet
za otroško varstvo. Poma-
gamo si pač na vse načine.
Kakšni so vaši načrti? Bo-
ste mogoče še širili to de-
javnast?
Ožboit: Naše možnosti in
hotenja so si nasprotna. Že-
leli bi storiti mnogo ali vsaj
čim več. Delno nam je to
uspelo. Pri Veliki Nedelji za
sedaj otroškega varstva ne
bomo širili, smo pa zato pred
odpiranjem oddelka vzgojno
varstvene ustanove na naši
podružnični šoli v Podgor-
cih. Tam bomo že 15. okto-
bra letos v prostorih stare
šole zajeli 20 otrok v sta-
rosti od 3 do 6 let. Na tem
področju smo evidentirali 93
otrok te starosti in je bil vr-
tec nujen.
Zakaj niste potem spreje-
li več otrok? So mogoče ka-
kšne prostorske težave?
Ožboit: To je dolga zgod-
ba. Najprej smo hoteli a-
daplirati vrtec v sedanjem
lovskem domu, pa smo pri
lovcih naleteli na odkril od-
por. Zalitevali so, da .iim
zgradimo montažno hišico,
katero bi uporabl.iali za lov-
ski dom. Cena jc bila pre-
visoka, zato smo otroke sti-
snili v staro šolo. Včasih se
7-eodi. da neko društvo po-
stavlja   svoje   zahteve nad
Interese kraja. Povrh ,j
pa bi se lahko pogov(jl|
bi ob pametni   razpo?«
prostorov imeli v sed^j
lovskem domu   vsi
prostora.
Vodstvo osnovne šck]^
lika Nedelja pa ne dd, c
mo na širjenju otroška i
cev s katerimi želi izboij ?
svoj uspeh in zmanjš^f
sip, ampak so v letošnji^ if
čitnicah tudi z,a šolo opt ^
li In kupili   marsikaj
membnega. Ob pomoč) ^
Ormož so uredili sanii
(angleška stranišča) v t| ^
bi osnovne šole Velika s
Ija in kupili učne prijk, '
ke. Tako imajo sedaj cel'
opremo za sodoben pooi^
ga delno izvajajo v kai'
tih. Na   podružnični k '
Podgorcih pa so v razb
uredili razsvetljavo. Sti
za vsa dela In nakup a
jo skoraj 19 milijonov
rih dinarjev. Prihodnje
bodo tudi v Podgorcih
dili sanitarije pri Veliki
delji pa razsvetljavo. '
in lahko bi rekli dolgon
želja vodstva   osnovo«
Velika   Nedelja je ura
centralnega   ogrevanja,
pajmo, da se jim bo id
bližnji prihodnosti tvtS
sničila.
Gasilsko slavje
v Medvedcah
v nedeljo. 19. septeu
je bil tudi za medveške
silce dan, ki ga ne '
kmalu pozabili. Pred i
vim novim gasilskim dol
je ves v cvetju stal rtoi
silski avtomobil, ki so s
le s težavo kupili.
Društvo, ki je bilo i
novljeno 2. februarja
leta, še do nedavnega
imelo popolne gasi.lsi
preme, predvsem pa j«
manjkal avto, ki so ga'
deljo dobili. Denar jij
prispevala Občinska ga'
zveza Ptuj, nek a i so 0
hranili sami. orecej pa'
dobili tudi z nabiralno
ip med vaščani.
Težko bi opisal ve?cli
silcev in ostalih vašf
ko je njihov društveni
sprejel ključe novega
mobila od oredstavnikf
činske gasilske zveze
Takoj za tem je zavil'
silska sirena svojo »žal
pesem«. Operativna če
je takoj krenila z novi'
tomobilom v akcijo na
imoroviziran oožar.
To slavnostnem 07.\rc
vodnem delu proslave
oričelo Hudsko rajaf
tudi tu -^o ce med veš!
silci izkazali.
M. Noj
j^lK — Četrtek, 23 septembra 1971
stran 7
,|ki odborniki so v tednu požarne varnosti
avljali o požarni varnosti na območju občine
riznanje gasilcem
l^ja seja obeh zborov
jjke občinske skupščine
^ osrednjo točko dnev-
, reda   razpravljala   o
riii varnosti   in proble-
gasilstva  na  območju
iae Ormož. Med drugim
ecenili,   da   so   gasilska
/itva med vsemi društvi,
delujejo na področju ob-
e_ najbolj aktivna in tu-
najbolj organizirana._ Ve-
pomen   imajo   gasilske
;arizacije tudi izven svo-
osnovne  dejavnosti,  saj
jejajo tud; zabavne pri-
ptve in si tako pridobi-
jo denar za gasilsko opre-
). Takšno aktivnost kot je
silska.  bi  težko   kjerkoli
sledili- Zato je opravičlji-
i vsaka   pomoč od zunaj,
sndar lahko ugotovimo, da
; ta pomoč  glede na   po-
lembnost nalog, ki jih ga-
ici opravljajo, le nekoliko
[eskromna. Več razumeva-
jo za te probleme bi mora-
f pokazati delovne organi-
|cije, obrtniki in tudi dru-
j občani.
Pomoč, ki jo daje občin-
:a skupščina  iz proračuna,
skromna. Stanje finanč-
iti sredstev v občini pa je
jdi preskromno, da bi z
izpoložljivimi sredstvi re-
zali vse probleme gasil-
Iva v občini. Povedali smo
!. da pomoč občinske skup-
iine ni edina, vendar bo
udi pri ostalih faktorjih
tttrebno razumevanje ne-
»liko bolj utem.eljiti. saj sO
o zakonu o požarni varno-
ii dolžni skrbeti za varnost
'ojeea in družbenega pre-
moženja.
Ponekod   že   prihaja   do
<)rašj.nja,   ali   so  gasilske
'Organizacije   zmožne   rešiti
femoienje   ob   požaru   ali
! ifjskočiti na pomoč ob do-
lženih težjih nesrečah: po-
'ffs, poplava ipd. S sedanjo
'H)re'mo. ki si jo gasilske or-
Sani/acije nabavljajo s sred-
občinske   dotacije, naj-
^fčkrat pa z denarjem, kj si
53 7. lastno dejavnostjo ust-
^^.rijo gasile' sami, ni mOČ
"nčakovati   dobre   in   vse-
"ranske opreme.   Lahko bi
''.^isli, da so ormoški gasil-
^ 7 denarjem, ki so sa ime-
na   razpolago,   napravili
na i več, kar se ie sploh dalo
Po.^pbrn problem je oskr-
^   Vodo za not'~ebe poža;--
varnosti. Prod časom je
^ nroblem bil mnogo bolje
'".^'^'>n kot sedaj  V vs-aki va-
f ' so bila urojenn  in redno
[^'''^rŽGvana     zajetja    vode,
.'^"'njih nek'ij let to npu.šča-
I^V'" ^•'dn bo nuJno priteg-
krajevne skupnosti, k'
f ^ tudi .od.govorne za požar-
'sn skupaj z go-
/•^1^ a r,^ k- i m i    organizacijami
VDraš^nje vode za po-
gasilstva Znani so na-
orimeri. da so gasilci
nemn:-n; ravno zato. ker
bilo
rriaga sodobna oprema, če
nimamo s čim gasiti? Zakon
o požarni varnosti predvide-
va, da naj te probleme re-
šijo družbenopolitične skup-
nosti z urbanističnim načr-
tom, toda znana je stara
modrost, da papir vse pre-
nese. Dobro bi bilo, da to
vprašanje ne glede na zakon
čim prej uredijo.
Gasilske organizacije so
tudi važen faktor pri orga-
nizaciji civilne zaščite. Tudi
na tem področju bi jim mo-
rali nuditi večjo podporo.
Skupščina je na koncu da-
lo pri/nanje tistim, ki že vr-
sto let t>edijo nad ljudsikim
premoženjem in tako oprav-
ljajo nadvse humano po-
slanstvo, ne da bi za to do-
bili plačilo. Ni prav, da smo
gasi'lske vrste pustili same
v akciji za pridobivanje no-
vih članov, predvsem mla-
dine in delovne inteligence,
zato bodo morale družbeno-
politične organizacije pri-
skočiti na pomoč. Pomemb-
na je tudi vloga osnovne,
šole, kjer naj bi otroka na-
vajali k gasilstvu.
Kako so ali kako bodo obremenjeni kmetje
V ormoški občini?
Razpravi o pokojninskem zavarovanju na rob.
jemati
Tudi v Ormožu so kmetje
povedali svoje pripombe k
osnutku zakona o pokojnin-
skem zavarovanju kmetov.
Njihove predloge si bomo
ogledali prihodnjič, sedaj pa
spregovorimo nekaj o seda-
njih in bodočih obremenit-
vah ormoškega zasebnegc^
kmetijstva.
Katastrski dohodek, ki je
osnova za plačilo dajatev
(davka) znaša 842 milijonov
starih dinarjev. Izračun, ki
ga lahko naredimo na tej os-
novi nam pove. kakšn'! so
prispevki v odnosu na ka-
tastrski dohodek m narodni
dohodek.
Zveza je letos odstopila 6
-odst. nri.spevek od katastr-
skega dohodka republikam^,
Orm.oška obč'na že vrsto let
ni zviševala obremenitev na
katastrski dohodek in zna-
ša v poprečju 18,65 odst. Ti
prispevki znašajo letno 247
starih milijonov. To so ob-
vezni prispevki, k; jih ormo-
ški kmetje plačujejo v ko-
rist občine (25 odst.), repu-
blike (12 odst) in vodmi ori-
spevek (2 odst.).
Oglejmo si sedaj socialno
zavarovanje in dajatve v ta
sklad:
Na področju ormoške ob-
čine je 2051 kmečkih gospo-
darstev. Po podatkih zavo-
da za zdravstveno zavarova-
nje kmetov pa je na področ-
ju občine zavarovanih 5613
oseb. Po veljavnih določilih
(20 od.st od KD in 10 din
na drtižinsikega rlana) pla-
čajo ti kmetje v skl.ad zdrav-
stvenega zavarovanja, od ka-
terega,  mimogrede poveda-
no, ni skoraj nobenih kori-
sti, 189 milijonov starih di-
narjev. Vse do sedaj nave-
dene obremenitve znašajo
torej 437 milijonov SD.
Po varianti za pokojnin-
sko zavarovanje. 5 odst. od
katastrskega dohodka in
75.000 starih dinarjev pav-
šala na gospodarstvo pome-
ni v ormoški občini dodatno
obremenitev km.etov za 19?
starih milijonov. Skupna o-
bremenitev kmetov bo po u-
vedibi pokojninskega zava-
rovanja znašala v ormoški
občini 633 starih milijonov
ali 75.2 odst. od skupnega
katastrskega dohodka. Ta
odstotek pa je večji ali bo-
lje rečeno, mnogo prevelik
in ga predvsem manjši kmet-
je ne bodo zmogli plačati
Saj moramo tričetrt dohod-
kov odvajati.
jr
Iiiieii9vaii|a SO Grmož
Na predlog komisije za vo-
litve in imenovanja je skup-
ščina občine Ormož na zad-
nji seji obeh zborov imeno-
vala novega komandirja od-
delka postaje milice Ormož
or Tomažu. Imenovan je
Benedikt Vaš. dosedanj-
vodja obhodnega okoliša na
PT'f v Mariboru.
Zaradi reelekcije so po-
novno im.enovali ravnatelja
osnovne šole Ve|:ka Nedelja
in Tomaž. Na prvo. mesto je
bil za dobo štirih let oonov-
no imenovan Vlado Ožbolt.
na drugo na Ignac Oman
Karel Koren. dosed-^nji
ravnatelj osgovne šole Mi-
klavž, je odšel na drugo de-
lovno mesto v Maribor, zato
so ga razrešili dolžnosti rav-
natelja te šole. Na njegovo
mesto so imenovali Mirosla-
va Tram.ška, vendar kot vr-
šilca dolžnosti ravnatelja za
eno leto.
V gasil-iki sklad občine
Ormož so imenovali tri
predstavnike. Aloj,. Hergul:i
iz Hranjigovec nri Tomažu
je bil imenovan za oredsed
nika sklada, Alojz Zadravec
iz Ot-m.oža in Franc Rnih ml
iz Mihilovec pa za člana.
Mandat traja dve leti.
jr
Ob tednu požarne varnosti
v nedeljo, 26. septembra,
je bila pred gasilskim do-
mom v Ptuju sklepna slo-
vesnost celotedenskega pro-
grama operativnih enot dru-
štev občin.sike gasilske zveze
Ptuj.
Zjutraj okrog devetih se
je pričela parada gasilskih
vozil po ptujskih ulicah do
gasilskega doma, kjer je bi-
lo zborovanje gasilcev.
Okrog 170 gasilcev in
predstavnikov drugih druž-
benopolitičnih organizacij je
uvodoma pozdravil predsed-
nik občinske gasilsike zveze
Ptuj Janko Znidarič, kj je
med drugim poudaril tudi
pomen gasilstva v preteklo-
sti in danes. Izrazil pa je
tudi zadovoljstvo nad dose-
ženimi rezultati posamezni-
kov in društev v preteklem
tekmovalnem obdobju. Na-
to je Janko Zriidarič podelil
priznanja in diplome posa-
meznim, najprizadevnejšlm
ekipam.
Slovesnosti se je udeležil
tudi predstavnik republiške
gasilske zveze Benjadičič. V
svojem govoru je poudaril,
da nekatere družbenopolitič-
ne organizacije vse premalo
ponria.gajo razvoju gasilstva,
ki pa ie danes ob tako hi-
trem porastu tehnike vseka-
kor nujno in vse bolj po-
trebno. Nekaterim najzasluž-
nejšim gasilcem je podelil
zlate, srebrne in bronaste
značke.
Največ priznanj in odliko-
vanj pa je v nedeljo dobilo
gasilsko društvo iz Zamušan.
Sledilo mu je društvo iz
Gorišnice, TGA Kidričevo.
Majšperk itd. Nekateri so
celo dejali, da bodo morali
gasilci iz Zamušan narediti
nabiralno akcijo, če hočejo
kupiti okvire za vse diplo-
me in priznanja, ki so jih
dobili v nedeljo.
Naj še omenim, da je po
neuradnih podatkih ženska
gasilska ekipa iz Zamušan
zasedla drugo mesto na med-
republiškem tekmovanju v
Kraljevu, kar pa je vseka-
kor edinstven primer za
ptujsko gasilsko zvezo.
vaš list
REFERENDUM V KIDRIČEVEM USPEL,
KJE m m ZAVEST OBČANOV?
Kot je znano, je bil v ne-
deljo, 26 septembra 1971 re-
ferendumi na območju kra-
jevne skupnosti Kidričevo.
Kar se tiče samega izida za
celotno območie krajevne
skupnosti lahko mirno trdi-
mo, da je le-ta v celoti us-
pel in na to ni pripomb. To-
^a takoj moramo poudariti
da je uspel le zato, ker je
bil po območjih krajevne
.skupnosti in sicer za vsako
po.sebej. Čeprav naselju Ki-
dričevo I ni uspel, pa smo
lahko zadovoljni z izidom
če upoštevamo, da ni prišlo
na gla-sovanie 183 volilcev.
ki so v glavnem spremenili
iz' 1. Izidi so naslr^dnji: V na-
selju I ie od 833 vpisanih
volilcev gla.sovalo 650. od
k.oferih ie bilo .347 ZA ter
280 PROTI. Neveljavnih je
bilo 23 g!asoxmic kot ..smo
že omeri'li na  iib sploh
ni prišlo na volišče V nase-
lju II je nd vnts.anih 156 vo-
lilcev volilo 106 in sicer ZA
80 in 26 PROTI r-.eveljavnih
nič. 50 pa jih ni nrišlo volit
V Njivercah je od 2n.'i vo-
lilcev glasovalo 169 in .sicer
ZA 160 ter 9 proti, neveljav-
nih nič. 36 pa jih ni prišlo
na volišče. Na stari postaji
je od 111 vpisanih — volil-
cev glasovalo 97 jn sicer 85
ZA, 8 PROTL neveljavnih 4
medtem, ko jih 14 ni prišlo
volit. V procentih: Naselje I.
41.65 odst.. naselje II. 51.28
odst.. Njiverce 78.04 odst. ter
stara postaja in grad 76.57
od.st.
Za celotno območje kra-
jevne .skupnosti Kidričevo to
popaeni velik uspeh, čeprav
je izid v naselju I. negati-
ven, saj znaša procent skup-
no 51.94 odst To je napram
trem letom nazaj velik ko-
rak naprej Omenili smo že,
da je negativen Izid v nase-
lju I. pripisati predvsem ti-
stim, ki niso smatrali za po-
trebno ali iz kakršnegakoli
^r^iroka niso orišli na volišče.
To so prvi rezultati, vendar
bomo temeljiteje in konkret-
no o tem referendumu poro-
čali v naslednji številki.
Lahko smelo trd mo, da to
ni poraz za KS Kidričevo,
kot to nekateri smatrajo.
Končno smo sprevideli, kje
ie naša zavo.«;t ter komu je
še splnh kaj za ureditev na-
šega kraja.
i F M.
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. septembra
Med nel/om in zemljo do Beograda
Ptujski aeroklub ima vse pogoje
za obogatitev svoje dejavnosti
s poslovnimi in turističnimi poleti
sirom Jugoslavije
v malo, a ljubko in varno
šes'tsedežn,o »cessno« je k
Ivanu Cucku prisedla skupi-
na petih članov občinske de-
legacije, ki se je te dni u-
deležila slovesnosti pobrate-
nja arandjelovske in ptujske
občine.
Tesnoba in tiha vznemir-
jenost v kabini, je kmalu po
vziletu z letališča v Mošikanj-
cih splahnela, kot bi jo raz-
gnal m.očan veter, ki se rnu
je mala »cessna« upirala in
srinila« med kopaste oblake,
vse tja do višine 2500 me-
trov. Pilot Ivan Cucek in
kontrolor poleta na zagreb-
škem letališču sta izmenjala
nekaj podatkov: smer, viši-
na, hitrost, vreme ... Bili
satw> v varnih rokah pilota in
v očesu spremljevalca na
radarju. Razživeli smo se.
Ivan Cucek ni snel pogleda
z armaturne plošče, ko nam
je našteval karakteristikein
prednosti te male ekonomič-
ne jeklene ptice. Res, če-
prav v oblakih in zračnih
tokovih, smo se počutili var-
ne.
Enkratna sta bila pogled
in doživetje, ko je mala »ces-
sna« pristajala na beograj-
skem letališču v Surčimi. Po-
nosno je prilezla do letališke
stavbe in kontrolnega stol-
pa. Videti je bilo, kot bi se
ji velikani modrega neba,
kot so dc 9, boeing, iljušin
in drugi, spoštljivo klanjali.
Bila je pravi vrabček med«
kragulji.
Polet nazaj je bil prijet-
nejši, vendar le zato, ker je
bilo nebo brez slehernega ob-
lačka. Globoko pod nami se
je i-azgrnila pisana podoba
na obe strani Save, v bla-
gem loku pri Zagrebu pa še
Hrvatsko Zagorje. »Cessna«
je rahlo zatrepetala nad Ha-
lozami, kot bi bila ponosna
na zaupano ji in opravlje-
no nalogo. Zakaj tudi ne?
Ponosni smo bili_ tudi potni-
ki, ponosen je bil pilot Ivan
Cucek, ki je progo Ptuj —
Beograd — Ptuj preplul v
nič manj in nič več kot 200
minutah.
Ta skromen podatek pa
predstavlja veliko pridobi-
tev, najsi bo to za turista ali
pa za poslovnega človeka,
skratka vsem, ki jim je čas
pri posameznih odločitvah,
predvsem poslovnih tako.
Lestan
Se en posnetek na Surčinu   in cessina bo poletela.
Foto: M Glušič
TGA Kidričevo:
Delo sindikata v preteklem
obdobju
Tovarniški zbor sindikata
tovarne glinice in aluminija
je že pred časom na drugi
seji razpravljal tudi o delu
organizacije v minulem ob-
dobju. Le-to je bilo v glav-
nem razdeljeno na dva dela,
in sicer na odnose znotraj
delovne organizacije ter na
tesno sodelovanje sindikalne
organizacije z drugimi or-
ganizacijami sindikata. Da
je znotraj organizacije opa-
ziti že odraz te aktivnosti se
najbolje vidi že iz primera,
da je sindikat bil polno an-
gažiran pri izdelavi novega
statuta podjetja, kjer je do-
segel, da mu ie v istem za-
garantirana pravica soodlo-
čanja v vseh primerih ozi-
roma predvsem tam. kjer bi
se utegnile kršiti pravice
našega delovnega človeka.
Eden izmed velikih uspehov
ie tudi to. da je urejen pra-
vilnik »Sklada tovarniške
samopomoči«, v katerem je
spet nekaj ugodnosti za čla-
ne in njihove družinske čla-
ne v primeru smrti. Nadalje
je še bil izvršen prenos dela
na osnovne organizacije sin-
dikata v delovnih enotah,
ker se je smatralo, da bodo
OOS v delovnih enotah de-
lovale prav tako samo.stojno
kot v sekretariatu  predse.
stva tovarniškega zbora sijlj
dikata, saj je s praviij
le-tem to zagotovljeno, v«,!]
dar pa je žal vse drugaf,
saj je opaziti,   da nekaje,,(
osnovne  organizacije v   I
lovnih enotah   svoje naloi I
opravljajo  dokaj   slabo j ^
kažejo precejšnjo   nezain; „
resiranost   pri   opravljan',
svojega   dela. V   nekateri i
nrimerih je krivda na oosj r
meznikih, drugod tudi zar '
di   slabe   povezanosti u, |
samimi vodstvi  delovnih, j
not ter aktivov članov i
in tako dalje! Seveda toi '
bi smel biti vzrok za slal
delo podružnice,  vendar
za enkrat še le tako. Vsefc
kor bo prav v tei smeri n'
trebno    napraviti    dolotj
premik, kajti s takim deln
nekaterih podružnic ni m
nrdaljevati, saj več škoduj
kot koristi skupnim inteii
som in   ciljem   podjetja
prizadevanjih  za  čimuspei
nejše reševanje  težkih pri
blemov. ki v zadnjem h.
tarejo ne le TGA. ampak t!
di mnoge druge delovne oi
ganizacije.   Prepričani sm
da bo delo steklo tako It
treba. F. M,
MATERIALNI PROBLEMI
ŠPORTNIH DRUŠTEV V PTUJU
Športna drušitva v ptujski
občini za letošnje leto pre-
jela iz občinskega proraču-
na le 150.000 novih dinarjev
dotacije, od tega je odipadlo
na upra,vne stroške ena tret-
jina, 100.000 dinarjev pa je
bilo razdeljeno med 19 šport-
nih društev in sekcij, ki de-
lujejo v občini. Sgričo tega je
ptujska občina med tistimi
v Sloveniji, ki daje najmanj
za športno dejavnost glede
na število prebivalstva, ko-
maj 1,30 din na prebivalca,
dočim pride v drugih obči-
nah poprečno 3 din in več
na prebivalca. Spričo tega so
zlasti tista društva in klubi,
ki tekmujejo bodisi v slo-
venji ali regionalna ligi, v
izredno težkem materialnem
stanjoi, saj jim denar iz do--
tacije komaj zadostuje za
kritje potnih stroškov. Po-
sebno v kritičnem položaju
Je NK Drava Ptuj, ki bo mo-
rala nadaljnje tekmovanje v
slovenski nogometni ligi od-
povedati, če ne bo dodatnih
sredstev. V nič kaj boljšem
položaju ni rokomet in ko-
Sarka.
Zaradi kritičnega materi-
alnega problema v špoiinih
društvih se je v ponedeljek,
27. septembra sestal aktiv
komunistov — družbenopo-
litičnih delavcev skupno s
predstavniki občinske zveze
za telesno kulturo in pred-
stavniki prizadetih športnih
društev. Sestanek je vodil
sekretar Franc Tetičkovič.
Skupno so ugotovili po-
membnosit športnega udej-
stvovanja za vzgojo in utr-
jevanje telesne vzdržljivosti
mladega rodu, in da ta de-
javnost potrebuje tudi pri-
merno materialno osnovo,
ker sicer bodo še tisti red-
ki vaditelji — entuziasti od-
povedali.
Ugotovili so, da bi šport-
na društva, ki tekmujejo v
raznih ligah zunaj ptujske
občine, nujno potrebovala v
letošnjem letu še okrog 50
do 60 tisoč din. Glede na dej-
stvo, da v občinskem prora-
čunu ni nobene rezerve, so
sklenili, da se bodo obrnili
neposredno na gospodarske
organizacije za materialno
pomoč vsaj za kritje pre-
voznih stroškov. Konkreten
predlog bodo pripravili do
prihodnjega ponedeljka, ki
ga bodo poskušali uresničiti
ob neposredni pomoči pred-
stavnikov občinske skupšči-
ne in vseh družbenopolitič-
nih organizacij.
Dogovorili so se tudi, da
se že sedaj pričnejo priprav-
ljati sistemske rešitve, ki bi
v bodoče zagotovile tudi ma-
terialno stran nemoteneg.^
delovanja športn h in teles-
no-vzgojnih orgarizacij
F, Fideršek
Pri obratu »Jeruzalem« v Ormožu v enoti
»poljedeljstvo« kljub suši dobro kaže

Po rekordni žetvi pšenice,
v Jugoslaviji smo je pcridela-
li čez 5 milijonov ton, pri-
čakujemo pridelek koruze z
mnogo manj optimizma. Pr-
ve napovedi, da bomo na po-
vršini 2.4 milijona hektarjev
pridelali 8,5 milijonov ton
koruze, se zaradi suše v ju-
liju in avgustu nekoliko
spreminjajo.
Po ocenah strokovnjakov
za kmetijska vprašanja, bo
poprečen pridelek koruze
približno 30,5 metrskih sto-
tov na hektar. Po teh oce-
nah bi v Jugoslaviji pridela-
li skupno 7,3 milijona ton
koruze.
Kako je z letošnjimi pri-
delki in poljedelstvom sploh
v enoti »poljedelstvo« kom-
binata Sloveni.iavino, samo-
stojnega obrata ».leruzalem«.
Ormož, smo se pogovarjali z
vodjem enote, Terezijo Ste-
fančič. diplomiranim, inženir-
jem agronomije. Povedala je.
da imajn s kornzo nos<'inih
30.5 hrktar.iev povrtlin. To so
v veliki večini telke zemlje,
zaradi tega bo tudi pride-
lek kljub suši sorazmerno
dober. Pričakujejo 4500 kg
pridelka na hektar.
Beseda je stekla tudi o
nekaterih drugih pridelkih.
Tako so na primer imeli s
pšenico posejanih 400 hek-
tarjev površin. Kljub toči-so
imeli pridelek 38 metrskih
stotov na hektar. Tudi s pri-
delkom hmelja so zadovoljni
Zaradi ugodne lege 8 hek-
tarske parcele hmelja, ki le-
ži ob Dravi pri železniški
postaji v Ormožu, ie bil pri-
delek več kot zadovoljiv.
Pridelali so kar 2000 kg na
hektar, kar je verjetno naj-
boljše v Sloveniji. Zaradi
starosti in toče je bil pri-
delek hmelja pri Veliki Ne-
delji mnogo slabši. To par-
celo bodo zaradi dotrajano-
sti leto? opustili. Nasad v
Trgovišču (8 ht^ktarjev) je
zaradi mladosti, star je šele
eno leto. tudi slabše obro-
dil Za razliko od lanskega
leta. ko ie bilo čutiti veliko
pomanjkanje    obiralcev, so
jih letos imeli skoraj prt
več in so tako pri delti
spra\nli v rekordnem čal
14 dni. Hmelj so tako n
vsako leto prodali »Hmea
du« v Žalec.
--i
ZBIL KOLESARKO!
V soboto, 18. septembj
ob 19.30 uri se je pripe^
prometna nesreča na a
grebški cesti v Ptuju zaraj
tesnega prehitevanja. Kolj
sarka Marjeta Prejac i
Mejne ceste v Ptuju sej
peljala iz Ptuja proti Sii
veji pravilno po svoji dei
strani ceste. Za njo je pi
peljal in jo hotel prehiti
s kolesom s pomožnim m
torjem Franc Zupanič
Ptuja, Draženska c. 6. Ko
Zupanič pričel kolesari
prehitevati, mu je naspr«
pripeljal tovornjak, ki ga
prisilil, da je zavil bolj i
desno v smer vožnje in \
ko zadel kolesarko z desni
delom krmila. Pri tem gta
ba s kolesarko padla, kol
sarka pa je dobila lažje i
lesne poškodbe in so jo pr
peljali v ptujsko bolnišnii
-FK-
vas list
pNIK — ČETRTEK, 30. septembra 1971
STRAN 9
9RAK NAPREJ V ZOBOZDRAVST-
mSLUŽBI
5 prvim oktobrom bo za-
la poleg redne zobne am-
jante v Ptuju ordinirati
(ji posebna ambulanta, na-
gnjena za zobozdravstve-
varstvo šoioobvezjnih otrok
oddaljenih šolah ptujske
5Čine.
To je velik uspeh   zobo-
Iravstvene službe in se več-
j pridobitev z šoloobvezno
iladino, kateri je premična
jbna  ambulanta  namenje-
a. O tem pomembnem do-
(Xlku smo se pogovarjali z
)r.   Jožico   Suhadolnik, ki
lam ie povedala sledeče:
»V zdravstvenem domu v
>tuju z zadovoljstvom ugo-
avljamo, d-a so se naša dol-
goletna prizadevanja uresni-
;ila in da lahko prebivalce
jtujske :n ormoške   občine
obvestimo, da smo dobili po-
tujočo zobozdravstveno am-
bulanto.«
Ambulantna oprema je fi-
ksno nameščena v stano-
vanjski prikolici, ki nam jo
je na naš predlog tovarna
motornih vozil iz Novega
mesta preuredila tako, da
lahko služi naši dejavnosti.
Statistični podatki nam po-
vedo, da imamo samo v
ptujski občini od 23 šol še
vedno 16 takih, ki so odda-
ljeno od najbližje ambulan-
te 5 do 17 km. Prav tako
imamo na našem območju
še vedno premalo zobozdrav-
nikov, ki pa jih zaradi po-
manjkanja prostorov in ze-
lo drage opreme ne moremo
nastaviti. Tudi v bodoče ni
nobenih izgledov, da bi se
prostorska stiska v ZD kaj
omilila.
Zaradi zgoraj omenjenih
dejstev, je bila naša služba
v teh oddaljenih krajih po-
polnoma zanemarjena.
Prav zaradi tega smo še
tem bolj zadovoljni, da se
nam je ta zamisel uresničila
in da kljub težavam, ki jih
imamo v zdravstvenem do-
mu lahko zabeležimo ta če-
prav skromen, vendar za
naše oddaljene in neoskrb-
Ijene otroke pomemben us-
peh.
Prosvetne delavce na šo-
lah, ki jih bomo obiskovali,
prosimo za sodelovanje in
pomoč, da naši ekipi omogo-
či delo tudi med poukom.
Tako bomo s skupnimi moč-
mi zam.ašili vrzel, ki je bila
vsa leta do sedaj odprta.
Sredstva za ureditev naše
potujoče ambulante je pri-
speval Komunalni zavod za
zdravstveno varstvo, kate-
remu se na tem mestu iavno
zahvaljujemo. Celotna vreil-
nost nremične zobne ambu-
lante z vso opremo in instru-
menti znaša okrog 200.000
din.
Prva šola, ki jo bomo obi-
skali v petek, 1. oktobra 1971
bo v Polenšaku, naslednji
dve pa v Vitomarcih in De-
sterniku. Tako se bodo po-
časi zvrstile vse šole.«
Dr Suhadolnikovi se lepo
zahvaljujemo za dane infor-
macije, zobozdravstvenim
delavcem pa želimo pri nji-
hovem delu mnogo uspehov.
S. S.
V zobozdravstveno ambulan to preurejena turistična pri-
kolica
Te dni
Nadaljevanje s 1. strani
pa .sta Beograd, Kragujevac,
Dubrovnik in Bi-'on(-
Zbor španskih borcev
v vehki dvorani republi-
ške skupščine v Ljubljani se
le pričel kongres španskih
borcev Jugoslavije. Med
mnoi^irni vidnimi gosti iz do-
movine in tujine je vzbudi-
la posebno pozornost pred-
sednica komunistične par-
tije Španije :n voditeljica
španske revolucionarne bor-
be Dolores Ibrarruri-la Pa-
sionaria. Predsednik Tito je
španske borce ob njihovem
kongresu odlikoval z redom
narodnega heroi«
Izgon sovjetskih
diplomatov iz Velike
Britanije
Britanska vlada je i/.gna]a
90 sovjetskih diplomatov in
funkcionarjev, ter prepove-
dala vrnitev v Britanijo 15
drugim, ki niso bili v Ve-"
liki Britaniii. Državo mora-
jo zapustiti v 14. dneh. Do
tega ukrepa je prišlo, ker
je vodja sovjetskega obve-
ščevalnega omrežja pristopil
na britansko s-tran in odkril
imena mnogih. Sovjetska
zveza je na britansko odloči-
tev reagirala zelo ostro in.
zavrnila, da bi njeni diplo-
mati in uslužbenci delovali
proti Veliki Britaniji.
DANES KANDIDACIJSKA KONFERENCA
v veliki sejni sobi občin-
ske konferenc; SZDL Slo-
venska Bistrica je bila da-
nes zjutraj ob 8. uri kandi-
dacijska konferenca za nado-
mestne volitve poslancev
zbora narodov zvezne skup-
ščine.
Po otvoritvi in pozdravu so
izvolili delovno predsedstvo,
razpravljali o ustavnih
spremembah SR Slovenije,
obravnavali predlog liste
kandidatov RK SZDL in gla-
sovali. O rezultatih bodo pi-
sali v prihodnji številki.
-d
ŽIVLJENJE NI PRAZNIK
»Ali poznate Tomaža To-
maniča, tistega, ki je naj-
starejši v vasi?« sem tisto
sobotno jutro spraševal lju-
di v Zamušanih, majhni, to-
da prijazni vasici, pol ure
hoda iz Gorišnice.
Vsi so Tomaža poznali in
vsi so vedeli, da je najsta-
'rejši v vasi, vsi pa so tudi
vedeli, da je največji revež
v vasi. Vedeli so, in še se-
daj vedo, da je potreben po-
moči.
Tomaža sem našel pri de-
lu. Njegova onemogla, star-
čevska rok<i je le s težavo
dvigala   sekiro in zdelo  se
mi je, da hoče Tomaž s tem
le  opozoriti nase,  češ,  po-
glejte, osmi križ si bom le-
tos naložil, in če me sedaj,
ko sem   že   nesposoben   za
delo, nihče več ne vidi,  se
bo'm pa pokazal s tole seki-
. ro. Ko me je zagledal, mu
' je roka nemočno omahnila k
i tlom. prijel se je za tnalo
', in me začudeno opazoval. Iz
njegovih oči je še sijalo u-
Panje do življenja,   težko in
garaško življenje pa mu je
ia  obrazu   pustilo  tisočere
gube.
Tomaž pa je bil med na-
jinim pogovorom zelo red-
kobeseden in imel sem ob-
čutek, da mi ne zaupa. Po-
vedal mi je le, da bo letos
star osemdeset let. da je
iiTiel zelo težko mladost, da
je tri leta preživel v voj-
skah. Boril se je tudi za ge-
nerala Maistra. »Za severno
mejo sem se boril,« je še po-
sebej poudaril moj sogovor-
nik. S tem pa se je najin
pogovor tudi končal. Ob
moji radovednosti je posta-
jal Tomaž vse bolj nervozen.
Vedel pa sem, da je To-
maž revež, da nima zadost-
ne nege, in da ga hčerka
pred nekaj dnevi ni pustila
v zavod za onemogle, ko so
ga socialni delavci hoteli od-
peljati. Vse to me je vedlo
do tega, da sem šel od so-
seda do soseda in poizvedo-
val. Povsod pa sem dobil
isti odgovor. »Tomaž je re-
vež. V zavod bi ga morali
odpeljati, pa mu hčerka ne
pusti. Za tisto zemljo ji gre,
ker misli, da jo bo iz.gubila.
Zraven vsega pa je Tomaž
še bolan. -Več skrbi bi že
lahko imela hčerka zanj.«
Vprašal sem tudi hčerko,
zakaj ni pustila očeta v za-
vod. »Zakaj bi ga le. ko pa
ne bo dolgo živel. Meni pa
bi zato vzeli zemljo, tisto
očetovo polovico,« je odgo-
vorila.
Poslovil sem se od prijaz-
nih Zamušancev z občutkom,
da bo morda samo tistih ne-
kaj pedi zemlje vzrok, da
bo moral stari Tomaž nekai
dni starčevskega življenja
bedno preživeti, in z občut-
kom, da zanj življenje zares
ni »bilo praznik«.
M. Novina
Spačku odtrgalo motor
Na cesti I. reda v vasi Tr-
govišče pri Veliki Nedelji,
se je pripetila prometna ne-
sreča zaradi nepravilnega
srečevanja dveh avtomobi-
lov.
Voznik Jame Kwame Don-
'^or, ganski državljan, štu-
dent strojništva iz Novega
Sada. se ie peljal z osebnim
avtomobilom iz Ptuia proti
9fi"nožu Pred vasjo Trgovi-
mu je nasproti pripeljal
voznik spačka Edvard Dečko
iz Maribora Donkpr je vo-
zil po levi strani cestišča,
zato je prišlo do trčenja le-
vih koles udeleženih avto-
mobilov. Spačku je odtrgalo
motor in ga nato odbilo po
nasipu.
Dcnkor je dobil lažje te-
lesne r^cškodbe in je odšel v
ptuisko bolnišnico Na avto-
mobiliVi =e neka- nad 2 mi-
lijona SD materialne škode
jr
STTfAN 10
TEDNIK — Četrtek, so, sc-ptembra 197^
Prišla je jesen
Jesen je že zapisala prve
dneve v svoj koledar. Takoj
je zavihala rokave in se lo-
tila dela. Potem, ko je vide-
la, da so že vsi šolski otroci
na ovojih mestih v Soli in
da se pridno uče, je pripra-
vila barvice in čopiče. Po-
klicala je najboljše slikarje
in ume4;nike in jim naročila,
naj lepo obarvajo njen pri-
hod. To so sam; umetniki,
realisti in impresionisti. Mi-
slim, da je jesen najbolj na-
kIon.jena impresionistom, a
to je le moje mnenje. Sicer
pa — vsak p>o svoje. Ta je
beli mušnici okrasil klobu-
če'k z belimi pikami, drugi
je vzel črno in rdečo barvo
za zoreče grozdje, tretji pa
je zmešal vse barve za od-
padajoče listje, impresicrist
pa je Vse to zavil v jesen-
sko meglo, da si videl obrise
kakor skozi tančico.
Ko je umetnica jesen raz-
delila delo slikarjem, se je
ozrla po poljih. Mnogim
pridnim rokam je naročila,
naj nospravijo repo, koruzo,
peso. korenje,- krompir in
druge poljščine Najela je
traktorje, naj preorjejo zem-
ljo za ozimnico, sadjarjem
pa sporočila, naj oberejo
hruške in jabolka Službo so
dobila pri teti jeseni tudi
številna strašila, ki odganja-
jo požrešne škorce z brajd.
pomagali pa so jim še glasni
klopotci v vinogradih.
Soncu, ki je ves ta čas že
malce utrujeno, ker je vse
poletje  zgodaj  vstajalo,  je
dovolila, da zjutraj malo dlJo
poleži, le podnevi naj še
presuši otavič.
Vse mlado in staro je po-
vabila na skedenj ličkat ko-
ruzo. Da bi ne bilo vse to
predolgočasno, je gospodinja
prinesla sladki jabolčnik in
potico.
Tudi minogim pticam je
svetovala, naj se zbero v ja-
te in odlete t.ja, kjer jih
sonce tudi pozimi greje.
Za zimske zaspance je po-
grnila mizo s pisanim prtom
in jim postregla lastnoročno
z vsem, kar ima najboljše-
ga. »Naj se pošteno najedo«,
je dejala, »preden gredo
spat«. Tudi na otroke ni po-
zabila. Njihovim mamam je
naročila, naj jim spletejo to-
ple jopice. Vsem pa je ob-
ljubila kostanjev in orehov,
če bodo pridni.
Žagarjem je obljubila le-
po plačilo, če bodo pravo-
časno razžagali vse skladov-
nice drv pred hišami in blo-
ki. Posebno nagrado je ob-
ljubila dobri železnici, če bo
prineljala dovolj premoga v
večja in manjša mesta, za
domove, tovarne, bolnice, šo-
le, urade, da bo povsod to-
plo, ko pride mraz.
Na nikogar ni pozabila do-
bra jesen. Kot skrbna mati
je. Kdo bi ji zameril, če je
včasih sitna in deževna. Pol-
ne roke dela ima, in ko bo
prišel njen čas. bo tiho od-
šla. Le veter ji bo z listjem
nastlal pot in jo spremljal
na njeni dolgi noti.
Vesna Vreš,
8. razr.. Slov. Bistrica
Urnik telovadbe
TVD    »PARTIZAN«    PTUJ
za leto 1971/72
CICIBANI   —    ponedeljek,
15.30—17.00. ESS — Jelka
BERLIC;
ML.  PIONIRKE   —   torek.
Ifl.OO—18.00. ESS — Erika
ZUPANIC
četrtek. 16.00—18.00. ESS
Erika ZUPANiC;
ST    PIONIRKE   —   torek,
18.15—19.30. »Mladika«: —
Marjeta FINC;
petek,   18.15—19.30,   »Mla-
dika« — Marjeta FINC;
ST. PIONIRJI — ponedeljek.
IS.lf)-19.30,   »Mladika« —
Mirko SERUGA:
četrtek. 18 15—19.30, »Mla-
CENE V PTUJSKI
»POVRTNINI«
Krompir 1 00. čebula 2.40,
rdeča pesa 3 00. solata 4.00
ohrovt 4.50. zelje 1.60. fižol
6.50 ?esen 8.00. kislo zelje
3.50 jabolka 3.00. hruške
4.50 namizno grozdje 4.00,
grozdje za stiskanje 2,20. li-
mone 7.80, pšenica 2.00. ko-
ruza 2.00. ječmena kaša 3.90.
jajčka 0.85, paradižnik 4 00.
paprika 4 00 do 4 50. ku-
marco 3.00. stročji fižol 4,50
-FK-
dika« — Jože STRAFELA
st.;
MLADINKE — torek, 19.30
do 21.00. »Mladika« — Bo-
ža HORVAT in Ida LE-
PEJ;
petek. 19.30—21.00, *Mla-
dika« — Boža HORVAT
in Ida LEPE J:
MLADINCI — ponedeljek.
■'8.30-21.00, »Mladika« —
prof Milan CIMERMAN
in Oto MESARIC;
četrtek. 1930—21.00. »Mla-
di'-a« — prof. Milan CI-
Mr.RMAN in Oto MESA-
RIC;
CLANI — sreda, 19.00—21.00.
»Mladika« — Jože STRA-
FELA ml. in Boris FRAS:
ST. Članice    'orek, 1900
do   20.00,   ESS   —   Anica
SKERLOVNIK;
petek. 19,00—20,00. F^SS —
Anica  SKERT-OVNTK
OPOMBA:    pod    ESS   je
mišljena telovadnica v eko-
nomski    srednji    šoli,    pod
»Mladika« pa telovadnica o-
snovne šole »Tone Znidarič«.
Vstop v telovadnico je do-
voljen le v telovadnih copa-
tih in v navzočnosti vadite-
lja ali vaditeljiceJ
Z redno vadbo se prične
prvi polni teden v mesecu
oklobru 1971 (torej po 3. ok-
tobru 1971).
MLADINCI IZ KUNGOTE OPRAVILI
2E NAD 2000 DELOVNIH UR
Ko sem se pred nekaj dne-
vi napotil proti Kungoti sem
na cesti srečal skupino mla-
dincev iz te vasi, ki so na
čeLu s svojim predsednikom
Ivanom Srdimšekom pridino
planirali banki ne ob strani
asfaltnega cestišča in tako
dokončno lepo uredili asfalt-
no cesto od ceste Siko*le —
Ptuj proti vasi in tudi po
celi vasi. Predsednik mla-
diinsikega aktiva Kungota
nam je povedal naslednje:
Za svoje akcije nismo pla-
čani ter smo si sami posta-
vili nalogo urediti bankine
ob novi asfaltni cesti in s
tem že nekako v naprej od-
dolžimo za obljubljeno no-
gometno ter teniško igrišče.
Ti — novi igrišči bi po za-
gotovilu predsednika kra-
jevnega pododbora SZDL
ter predsednika vaškega od-
bora KS Kungota Martina
Kiselaka bili za kulturnim
domom, kjer je sedaj že pre-
cejšnja jama in b- bili ne-
kako v grobem pripravljeni
že do konca tega meseca
(vendar to še verjetno ne bo
moglo biti tako hitro). Mla-
dinci smo do sedaj vedno
verjeli v vse medsebojne
dogovore z ostalimi forumi,
ki so do danes še vedno vse
izpolnili. Naše mladinske ak-
cije v Kungoti so bile zelo
obsežne, saj smo med dru
gim za ureditev telefonske
zveze skopali nad 60 jam za
telefonske drogove, fizično
smo delali pri urejanju va-
škega parka, pripravili smo
podlago za odbojkarsko igri-
šče ter uredili tampon pred
kultumoprosvetnim domom
Opravili s;mo že nad 2000
prostovoljnih delovnih ur
in smo v tem času premetali
ali prevozili ca. 800 kub. m
gramoza. Ker nimamo de-
narja za nabavo mrež in žog
za mali nogomet kakor tud:
ne za drese, prosimo tudi
prek vas druge organizacije,
predvsem krajevno ^up-
nost in krajevno organizaci-
jo SZDL Kidričevo, da nam
te rekvizite nekako poma-
gajo nabaviti, saj smo si jih
s svojim delom prav gotovo
zaslužili!
Tudi v bodoče bomo sto-
pili v korak z ostalimi dmž-
benoDol i tičn i mi orgainizaci-
jami za obnovo rašega kra-
ja in tudi naše domovine.
Ce bomo uspeli kje dobiti
potrebne rekvizite se bomo
vključili v razna tekmova-
nja z ostalim; kraji v obči-
ni. Lani smo uspeli dvakrat
osvojiti pokal na turnirjih
v trajno last, zraven tega
pa smo sodeloval; tudi v ob-
činski ligi. vendar smo mo-
rali odstopiti zaradi izgube
igri.šča za vaški nark .Sedaj
ko bomo imeli spet nova
igri.šča, upamo, da se bomo
ponovno plasirali. Trenut-
no smo se osredotočili na
odbojko ter tekmujemo s
starejšimi vaščani. ker s
tem želimo še tesnejšega so-
delovanja in medsebojnega
razumevanja mod mladimi
in starejšiimi prebivalci. Ne
gre prezreti, da mladina
Kungote sodeluje na raznih
akcijah že celih 6 let, to je
od gradnje kulturno pro-
svetne dvorane, za katero
smo tudi mi prispevali znat-
na sredstva, ki smo jih do-
bili 0'b raznih naših priredi-
tvah. Orgainizirali smo pri-
reditve kot so »Spoznavaj-
mo svet in domovi'no«, »Po-
kaži, kaj znaš« in prireditev
»Smeh, znanje i.n glasba«, ki
je tudi najbol.j uspela. Zato
smo skoraj iprepricaaai, da
bodo  našim  potiebaim
sluhnili     predsednik
SZDL, KS ter vaškega od.
bora in drugi in nam po:^^
gali nabaviti vsaj naj nuj nej,
še športne rekvizite, da bjj^
lahko   življenje   mladine v
tem prelepem  kraju še
tenzivneje   razvijalo«,
vprašali smo še tud* drug^
mladince,  kako  gledaj<» ^
vse   dosedanje   ustpehe, pj
smo dobili sledeče  odcovft.
re: »Mladina v Kuingali ^
kot eden itn smo pocioso* a,
vse   dosedanje   uspehe, ki
smo jih dosegli z velika pri.
zadevnostjo  predsednika
ostalih.« MP
ZANESLO GA JE
v soboto, 25. septembra,
se je pripetila prometna ne-
sreča na mariborski cesti v
Ptuju. Do nesreče je prišlo,
ko je voznik osebnega avto-
mobila znamke »škoda 1000
MB«. reg. št. LJ 659-48, Jo-
sip Mahovič iz Ljubliane.
Ulica Moše Pijada 43, peljal
iz  Hajdine   proti   sredi.šču
Ptuja Na Mariborski cesti
ga je, bodisi da ni poznal
ceste, bodisi zaradi preveli-
ke hitrosti, zaneslo v astrem
ovinku v levo, kjer se je
zaletel v električni drog. ga
prelomil in ob cesti nato
obstal. Poškodovan ni bil
nihče, škoda pa znaša okrog
6000 dinarjev. -FK-
Trije odrasli
na motornem kolesu
v soboto, 18. septembra, ob
20.30 uri je prišlo d9 pro-
metne nesreče na cesti I. re-
da v S.puhlji zaradi preveli-
ke hitrosti in preobremenje-
nosti vozila. Stanko Kumer
iz Maribora se je peljal z
motornim kolesom, znamke
MZ 175, iz Ormoža proti
Ptuju. Na zadnjem sedežu
je imel še dva odrasla so-
potnika: Sonjo Kaučič iz
Desnjaka 5 in Jožeta Kosa
iz Maribora. Ko je voznik
pripeljal v Spuhlji v oster
levi ovinek, ga je zaradi pi-e-
velike hitrosti zaneslo v ob-
cestni kamen, po štirih me-
trih vožnje fk> bankini pa v
drugega, nakar .se je vozilo
s pk)tniki vred prevmilo
majhnem nasipu v obces.tfli
jarek. Voznik Kumer se je
pri padcu hudo telesno po-
škodoval, sopotnica Kaučiče-
va pa lažje. Oba so prepe-
ljali v ptujsiko bolm.šinico.
Materialne škode je za 200
dinarjev.
-FK-
Zaradi prehitre vožnje
V obcestni kamen
v nedeljo, 19. se(*tembra.
»b 03.30 utrl je prišlo do pro-
metne nesreče na cesti It
red:) v Markovcih zaradi n?'
primerne hitrosti Milan So-
štarič iz Vidma pri Ptuju
13 b se ie peljal s svojim 0-
sebnim avtomobilom po ce-
sti II. reda iz Ptuja prot"
Borlu s preveliko hitrostjo,
Vsled take divje vožnje j^
Soštanča zaneslo s cestišč^
naravnost v obcestni kamen-
Voznik se jo pri tem lažj?
telesno poškodoval in .s.o
prepeljali v ptujsko bolniš-
nico, kjer je na zdravljenju.
Po nestrokovni oceni je na'
stala miterialna škoda v vi'
šini  5000  dinarjev
-FK-
Zaostali še vedno
zaostajamo
(Nadaljevanje s 1. strani)
presegal predvidenih 11 od-
stotkov, da se določila sa-
moupravnih sporazumov
najprej uresničijo pri tistih
delavcih, ki imajo najnižje
osebne dohodke, in da se
ostanek dohodka po zaključ-
nem računu vlož; v poslov-
ni sklad.
Na seji plenuma so ime
novali tudi 5-člansko delov-
no skunino. ki t>o vse te mi-
sli in ugotovitve oblikovala
v sklepe in stališča' ptujskih
sindikatov. Njihovo izvaja-
nje bo pomenilo tudi kon-
kretno uresničevanje akcij-
skega progrcama Zveze sin-
dikatov občine Ptuj,
F. Fideršek
pgDNIK — ČETRTEK, 30. sept«nbra 19T1
STRAN 11
Tako je, če imajo otroci otroke. Nekateri prave žive otro-
čičke, ki včasih prav nič ne ubogajo, drugi pa take male
igračke, ki nikoli ne nagajajo, le včasih malo zajokajo,
spijo, če jih položiš v posteljo in so sploh prava podoba
idealnega otroka.
Naša mala mamica se skrbno sklanja nad hčerkico v vo-
zičku in ji prigovarja, naj vendar že zaspi in sanja lepe
sanje. S. S.
Avto na tračnicah
v vasi Libanja pri Ivanj-
fcovcih, se je na cesti II. re-
da pripetila prometna ne-
sreča zaradi nepravilnega
prehitevanja.
Voznik Ivan Piki iz Ca-
kovca, se je peljal s svojim
osebnim avtomobilom iz Lju-
tomera proti Ormožu. Pred
vasjo Libanja je Piki prehi-
teval avtobus in prehitro za-
peljal predenj. Tako je z
desnim   zadnjim   blatnikom
zadel v prednji levi branik
avtobusa. Pikla je vrglo čez
cesto in po nekaj metrih dr-
senja in dveh obratih se je
vozilo ustavilo na železniški
progi.
Voznik in sopotnik Avgust
Sarič sta dobila lažje teles-
ne poškodbe. Materialna ško-
da znaša približno 3,300.000
starih dinarjev. Preizkus z
alkotestom je pokazal, da je
bil voznik vinjen.
jr
Foto HOST
Ormož
Barvne in Crno-bcle filme s sli-
kami
vam kvalitetno izgotovimo v
dveh dneh!
Barvno In ^rnc filme a^fa, ko-
dak itd. im.nmo na zalogi v vseli
velikostih!
Slike za razne legitimacije izde-
lamo tako.i!
Otroke filmamo na razne naCi-
np hrez obveznosti, da kupite
sliko:
Poroke in razne sveP.'-nosti fo-
lot;rafiramo po naročilu ob vsa-
kem fasu in krni«!
bri.ovni  cas:
eb delavnikih od 1.30 do 12. in
od 16 do 18. ure, v nedeljo od
1. do 10. ure;
Priporočamo sel
Nl€ NI VIDELA.
Mož je vprašal ženo:
»Ali si videla tisto damo. ki
je stopila z vlaka in je na-
ju tako ostro ogledovala?«
»Ali misliš tisto v razpe-
tem jopiču s svileno podlo-
go, v modrem klobuku in ro-
kavicah, z rdečo torbico, rde-
če pobarvanimi ustnicami in
prilepljenimi obrvmi?«
»Da!«
»Nisem se zanjo zmenila,
pogledala sem jo samo tako
mimogrede.«
Judoisti bistriškega Impola bodo v nedeljo sodelovali na kvalifika i-
jah za zvezno ligo
dobila iveinega ligaša?
Judo si je pričel v Sloven-
siki Bistrici utirati pot pred
dobrim desetletjem. Začetek
je bil skromen, kot pač so
vsi začetki. Fantje so vadili
in se seznanjali s športom
dežele vzhajajočega sonca v
težavnih okoliščinah. Ni bi-
lo blazin, kimonov, zato pa
toliko več dobre volje in
vztrajnosti.
Tisti začetki počasi bledi-
jo, v Slovenski Bistrici pa
je zrasel nov rod, ki se lahko
kosa z najboljšimi v Slove-
niji in Jugoslaviji. "Minula
sezona je bila za Bistričane
izredno uspešna. V Sloven-
ski ligi so osvojili prvo me-
sto in si tako priborili pra-
vico nastopa na kvalifikaci-
jah za uvrstitev v zvezno
ligo. Prvič je kakemu šport-
nem>u kolektivu v občini u-
spelo priti tako daleč. Judo-
isti Impola bi lahko na kva-
lifikacijah sodelovali že lan-'
sko leto, vendar je bilo vmes
veliko pomislekov in denar-
nih težav. Na zadnjem obč-
nem zboru pa so se tekmo-
valci zavzeli za to in oblju-
bili, d.a se bodo dobro pri-
pra-vili. Naposled nastopanje
v eni in isti ligi izgubi čar
in smoter. Če si boljši, mo-
raš naprej, drugače pride do
sta,gniranja,
Kvalifi-kacijski boji bodo v
Splitu, na dolgo pot pa po-
šilja trener Pliberšek na-
slednje tekmovalce: Stanka
Topolčnika, Janeza Vidma-
jerja, Stanka Rebernaka, Mi-_
lana Preloga, Franca Ster-
na, Zvonka Znidaršiča in
Stanka Soršaka.
Poleg Impola bodo na kva-
lifikacijah nastopili še Maši-
nec iz Beograda, Milicioner
iz Novega Sada, Vardar iz
Skopja, Zenica. Železničar
iz Sarajeva in Split. Kakšne
so možnosti Bistričanov?
Sodeč po imenih tekmo-
valcev, ki sestavljajo prvo
ekipo, smo lahko optimisti.
Tu je večkratni državni pr-
vak .Stanko Topolčnik, biv-
ša reprezentanta Rebernak,
in Vidmajer, večkratni slo-
venski prvak Stern in eden
najboljših mladincev v Ju-
goslaviji Prelog.
Vsa težava pa je v tem.
da večina judoistov nima
toliko kilogramov, kot do-
voljuje posamezna kategori-
ja, prav to pa je menda edi-
na slabost.
Trener Pliberšek nam je
pred odhodom povedal: »Tre-
nirati smo pričeli 15. avgu-
sta. Zadnje poletne dni fant-
je sicer niso bili najbolj
marijivi. zato pa je sedaj
toliko bolje. Koliko- poznam
kvalitete v našem iudn. bi
nam na kvalifikacijah mo-
ralo usneti, seveda pa sto-
odstotnih favoritov ni. Več-
krat se nam je pripetilo, da
nas je presenetila katera iz-
med ekip v slovenski ligi.
Upam, da bodo dali fantje
vse ud sebe in da se bomo
vrnili domov kot zvezni li-
gaši.«
Povprašali smo ga še, ka-
terih pet tekmovalcev bo v
posameznih kategorijah. Ta-
kole nam je povedal: »To-
polčnik bo v lahki, Vidma-
jer polsrednji, Rebernak v
srednji, Stern v poltežki in
Prelog v težki.«
V zadnjem trenutku je
prišlo tudi do zapletov, kaj-
ti reprezentant Topolčnik bi
moral biti prav v času kva-
lifikacij na pripravah jugo-
slovanske reprezentance na
Visu. Seveda je Impolova e-
kipa brez njega zelo oslab-
ljena, vendar upamo, da bo
zvezni kapetan Jože Skraba
razumel interese kluba in
slovenskega juda ter da bo
Topolčnik zadnji dan pri-
prav prebil na tekmovanju
v Splitu.
Ob koncu pa še prisluhni-
mo Stanku Topolčniku:
»Prepričan sem, da mi zvez-
ni kapetan ne bo delal te-
žav, kajti ekipa me to pot
zares potrebuje, Dol^a leta
smo garali, da smo prišli do
te stopnje in ne bi bilo prav»
če bi nas takole onemogoči-
li. Naposled pa moje nasto-
pe v reprezentanci plačuje
klub in mu le tako lahko
delno povrnem. Poznam tek-
movalce ostalih klubov, ven-
dar ne bi bilo prav, če bi se
imeli za prve favorite. Vsi
so se na srečanja dobro pri-
pravili, res pa je. da imanro
zelo izkušeno ekipo, ki lah-
ko uspe.«
Dva kluba se bosta uvrsti-
lo v zvezno liiro, upajmo, da
bo eden Impol.
D. Utenkar
V Slovenski Bistrici le del seje
Minuli teden je bila skli-
cana razširjena se.ja izvrš-
nega odbora občinske kon-
ference *SZDL, na ka-teri bi
med drugim morali razprav-
ljati tudi o akciji petindvaj-
setih poslancev. Ta del se-
je na je odipadel, kajti od 15
članov izvršnega odbora jih
je bilo prisotnih samo šest.
spregovorili o starostnem za-
varovanju kmetov ter se po
predlogu sekcije za kmetij-
stvo odločili za široko i«i-v«o
razpravo. Raz;pravljali so še
o nadomestnih volitvah za
zbor narodov ter gospodar-
ski zbor zvezne skupščine.
-d
Humor
Ko se je goet, ki je bil po-
vabljen na večerjo, zelo po-
zno spomnil, da bi bilo treba
iti, je rekel ob slovesu:
»Upam, da vas nisem pre-
dolgo zadjrževal?«
»Oh, ne, ne! Ob tem času
tako ponavadi vstajamo,« hi-
tita zaspana gostitelja.
»Darilo za rojstni dan mo-
je žene je zame največja
skrb skozi vse leto,« prija-
telj razlaga Škotu.
»Jaz pa ljubim svojo ženo
tako zelo, da zame ni nikoli
starejša. In tako prištedim
ves denar 7.a darila«
Vehudi Menuhin je bil
povabljen na obisk. Gostite-
ljico je hotel počastiti in ji
rekel:
»Violina, na kateri bom
danes :gral vaši družbi, je
stara dvesto let.«
Gostiteljica:
»Za *o onložnost bi si pa
"j lahko priskrbeli kakšno
novo violino. No. upajva. da
tega ne bo opazil nihče od
gostov.«
Visokošolec piravi pri kosi-
lu svoji sestrici: »Cilka, tako
velika si že, pa še sedaj ne
znaš jesti!«
Cilka: »Kar pusti me s
svojimi pridigami! Mama mi
je včeraj rekla, da si se tu-
di ti šele na vseučilišču na-
učil piti.«
'sGos.podična, ljubim ws x
vsem ogniem., .
»CiKino, da ga splofa Se
imate kaj, ko ste že toliko-
krat pogoreli!«
Sodnik: »Kako to, <la ste
ukradli denar, dra^ljev pa
ne?«
Obtoženec: »Madonca, go-
spod sodnik, zdaj pa Se vi za-
čenjate s tem, saj sem jil^ že
doma. pri ženi, prav na ta
račun dovolj slišal!«
»Glej, glej, kako se mi
mačka prilizuje!«
»Gotovo je zavohala, da
imaš — mačka!«
12 S"RAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30 septembra
med koroške SloMence
6. septembra 1971. Prvi
dan je za nami. Po celodnev-
ni vožnji smo potrebni po-
čitka Danes smo bili že 1700
metrov visoko — na av-
strijski strani Pece. Razgled
nam je skazila megla, ven-
dar smo kljub temu uživali
ob pogledu na prelepe gor-
ske grebene, ki so nas ob-
krožali.
Ker je bilo na naših urah
že orecej čez eno. smo pohi-
teli v dolino in priredili o-
kusno kosilo. Po dvournem
počitku smo nadaljevali pot
po lepi Dravski dolini proti
Bilčovsu.
To je majhna, lepo ureje-
na vas sredi Roža. Okolice
si nismo mogli ogledati, ker
smu prispeli tja šele zvečer.
7. septembra 1971. Zjutraj
se je nudil našim očem pre-
krasen pogled na gore, ki
obkrožajo Bilčovs z vseh
strani. Sončni žarki so se
sprehajali po mrkih skalna-
tih stepah, bogato poraščenih
z gozdovi. Toda za romantiko
ni bilo časa. Ze smo se pe-
ljali v Celovec, središče ko-
roških Slovencev v Avstri-
ji. Pred gimnazijo so nas ča-
kali dijaki slovenske gim-
nazije. Ogledali smo si ob-
sežno in moderno poslopje.
Girnnazija je nemška. Slo-
venci pa bodo dobili svoje
poslopje čez dve leti. To
vsaj upajo.
Spoznali smo profesorja
Messnerja, velikega borca za
pravice koroških Slovencev,
pisatelja jn profesorja slo-
venskega jezika. Prebral
nam je eno izmed svojih čr-
tic ter nas seznanil z razme-
rami, ki vladajo pri njih.
Mnogi smo bili globoko pre-
treseni nad dejstvi, ki nam
jih je posredoval. Kasneje
smo se pogovarjali z dijaki
in povedali so nam, da pro-
fesor ni prav nič pretiraval.
Vsakemu izmed njih se je
že zgodilo, da je imel teža-
ve zaradi uporabljanja slo-
venskega jezika. Dijake in
njihove profesorje smo pova-
bili na skupen ob.sk Gospo-
svetskega polja, vojvodske-
ga prestola in na Magdalen-
sko goro. Vabilu so se radi
odzvali. Skupno smo občudo-
vali lepe Karava«-"ke in se-
verno steno Triglava.
Bili smo presenečeni nad
našim piknik-kosilom Sve-
tovali smo jim, naj se še o-
ni odločijo za takšen tip ko-
sila na svojem maturant-
skem izletu. Seveda so bili
navdušeni. Vprašanje pa je,
če jim bo to uspelo. Mi smo
imeli s seboj glavno kuhari-
co mamo Fanči pa nam je
;io vse hitrejp od rok.
Vendar je čas neizprosno
tekel in kmalu smo bili spet
v Celovcu. Izmenjali smo na-
slove s celovškimi dijaki, ko-
likor si nismo že prej dopi-
sovali in se poslovili v u-
panju, da se borne v nasled-
njem letu srečali v Ptuju.
V Bilčovsu nas je čakala
obilna večerja, hladno belja-
ško pivo in mehka postelja.
8. septembra 1971. Danes
nas čaka dolga in naporna
pot. Po obilnem zajtrku smo
se otovorjeni s suho hrano
odpeljali proti visokim Tu-
ram. Vreme ni bilo več tako
lepo. Naša prva postaja Li-
enz, potem oa odrinemo ve-
likemu Kleku nasproti
Na višini 2418 metrov nas
je sprejel mrzel veter. Ob-
čudovali smo večni ledenik
in sivozeleno ledeniško je-
zero. Počutila sem se tako
majhno in nebogljeno ob tej
mogočni ledeni tvorbi.
Fotografiranje. kupovan.ie
razglednic in spominčkovje
bilo kljub visokim cenam
obvezno. Vsi premraženi, za-
čudeni in omamljeni smo se-
deli v avtobusu in se vra-
čali v Bilčovs. Naša pesem ni
zvenela kot prejšnje dni.
9. septembra 1971. Spet se
bomo vzpenjali. Danes ima-
mo v načrtu Dobrač. 2167 m
visok vrh, na katerem bo
gotovo hladno.
Prva skupina se je s se-
dežnieo odpeljala na vrh,
drugi pa pripravljamo naše
navadno kosilo. Postali smo
že pravi specialisti za peko
na ražnju. Seveda smo osta-
li spodaj najbolj lačni, ven-
dar smo bili uvidevni in smo
pustili nekaj kosila tudi za
naše neučakane planince.
Z Dobrača se nam je nudil
lep razgled na Vrbsko, Ho-
diško in Osojsko jezero Do-
mov smo se peljali po Zilj-
ski dolini, skozi Bistrico, Ro-
žek ob Dravi. §t. Jakob v Ro-
žu v Bilčovs.
Lanes zvečer nas ie obi-
skal ravnatelj celovške gim-
nazije profesor Zablatnik.
Povedal nam je marsikaj o
razmerah na Koroškem, o
slovenski gimnaziji in o Ko-
roški sami.
Ura je že 11 zvečer. Moja
sošolka spi, jaz pa nremišljja-
jem o lepo urejenih avstrij-
skih cestah, o snagi in redu,
ki vlada vsepovsod, o gosto-
ljubnih ljudeh... Lepa pa
je Koroška, ljudje so dobri,
zakaj se potem koroški Slo-
venci sploh pritožujejo? Res
je. Turist bi se to vprašal.
Toda jaz si tega vprašanja
nebi več zastavila. Koroška
je res lepa, Ijudie so dobri,
toda to je le ena plat meda-
lje. Slovensikih napisov, ki
so dovoljeni po znanem 7.
členu avstrijske državne po-
godbe, je prav malo. V pe-
tih dneh potovanja po deže-
li sem zasledila samo 7 ali 8
slo/enskih napisov- Sele se-
daj bi se vprašala, zakaj? V
Bilčovsu sem spoznala dija-
ka slovenske gimnazije in ta
mi je omogočil vpogled v
razmere. Mnogi Ijudie so bi-
li zavedni Slovenci, dokler
niso postali kakšni funkcio-
narji, potem pa so pozabili
na svojo slovensko zaved-
nost. Vendar so takšni tudi
drugi. Režim v Avstriji je
pač takšen, da tisti, ki je en-
krat ožigosan kot »rdečkar«,
težko zasluži prepotreben de-
nar, da bi se preživljal. To
je seveda uničujoče za našo
stvar, je rekel, in je le malo
upanja na izboljšanje pogo-
jev.
Od profesorja Messnerja
smo dobili glasili koriških
Slovencev — Kladivo V
njem glasno opozarjajo na
probleme koroških Sloven-
cev. Čeprav je to le skrom-
no glasilo, nam je bilo v ve-
liko veselje, ko smo zvedeli,
da Slovenci v Avstriji ne tr-
pijo molče, ampak se borijo
za svoje pravice.
13. septembra 1971. Zad-
nji dan potovanja po prele-
pi, zeleni Koroški. Dopoldne
smo se za dalj časa ustavili
/ Celovcu in po svojih zitio-i
Ijivostih zapravil; zadnje jjt
linge. Dobro smo si ogledjJI
velike (in drage) trgovin^
Pot smo nadaljevali ^
poldne. Obiskali smo niojr,«
slovensko postojanko — §^
la. Pred občino smo naleu
na župana Slovenca, ki
je povabil na ogled občin,
skega poslopja. Povedal nam
je, da občina ni tako ra^u
da imajo dvojezično šolo,
kulturno društvo s PevskinJ
zborom in dramsko sekcijo,
Ogledali smo si tudi novj
cerkev — eno najmodernej.
ših.
Naš zadnji piknik smo or,
redili v Apačah, majhni gor-
ski vasici. Najedli, nacilj,
napeli, naplesali in nasmei-,.
li smo se za celo šolsko
to v naprej. V posebno n.
dovoljstvo nam je bilo, k-
nas je nas tovariš ravnatel,
pohvalil, da smo neuraijn;
del mature odlično opravili
Ob 11.30 pcr.oči sni;
prestopili a vstri j sko-jugoslo-
vansko mejo in maturantsk;
izlet je bil za nami. Ostali
pa so spomini na prelepo
Koroško, na prijazne iin za-
vedne Slovence in velijje
probleme naših rojakov n3
oni strani Pece.
Nevenka Poljanšfk
Škodo smo prijavili, a je niso oce^iili
V petek, 24. septembra
sem v gozdu na Jelovicah v
zgodnjih jutranjih urah na-
letel na nevsakdanji prizor.
Naj takoj povem, da mi ni
bilo ravno lahko pri srcu,
ko sem zagledal šestnajst
divjih prašičev, ki so se nič
hudega sluteč pasli na gozd-
ni jasi. Moja neprevidnost,
in če že hočete tudi strah, pa
sta bila kriva, da mi ni u-
spelo fotografirati cele čre-
de, da bi vam lahko prika-
zal zares nevsakdanjo sliko.
Ko pa so me svinje zagle-
dale je bilo že nrepozno.
Spustile so se v dir, vsaka
na svojo stran, in šele tedaj
sem spoznal, da je bil ves
moj strah zastonj, ker so se
divje svinje mene bolj bale
kot pa jaz njih.
O dogodku .sem takoj ob-
vestil lovce v Maišperku-
Vendar so odšli v akcijo še-
le popoldne okrog tretje ure.
ko svinj v tistem gozdu ni
bilo več. Znano je namreč,
da divja svinja napravi v
enem dnevu tudi po več de-
set kilometrov poti. Mislim,
da je bila neodgovornost
lovcev vzrok, da niso dobili
bogatesa plena, ki bi ga si-
cer lahko, če bi bili vsaj
malo bolj dinamični. Vedeti
pa moramo, da so kmetje in
lovska družina zelo oškodo-
van: lavno zaradi škode, ki
jo napravijo divje svinie.
Oglasil sem se tudi na
najbližji kmetiji pri Dreje-
tovih, kjer sem se pogovar-
jal z gospodinio o škodi, ki
so jo napravile svinje tisto
in že tudi prejšnje noči- Sl-fl
Sva kar na njivo, kjer sem
videl, kako učinkovito znajo
te živali opraviti z delom
in žulji kmečkih ljudi-Lovci
danes vedno bolj priporoča-
jo, naj se ljudje sami zašči-
tijo pred to neljubo »golaž-
nijo«.^ s sežiganjem krp, gu-
me in ostalih smrdljivili
predmetov. To so delali tu-
di Drejetovi. vendar ni nii
zaleglo- Škodo, ki so jo svi-
nje pri Drejetovih napravi-
le, so tudi prijavili, vendar
je nihče ni prišel ocenit, kaj
šele, da bi jo poravnal.
In kdo je vsega tega kriv!
Morda lovci? Težko je reči.
da so ravno eni krivi vsega,
saj so skorai nemočni proti
tem, tudi za njih zelo nelju-
bim škodljivcem. Morda, jf
temu krjv kmet sam? Vse-
kakor ni, saj se proti n,iini
brani z vsemi mogočimi sre.|
stvi. 1
Za tisto jutro pa lahko
vsekakor nekaj krivde nalo-
žimo tudi lovcem, kajti f<
bi se vsaj malo bolj podvi-
zali, bi ne bilo v tistem tro
ou več 16, amnak neka
manj svinj. Res je, da J'
lovstvo samo šport, venda
pa moramo gledati tudi r\>
ljudi, ki utrpijo precej ško
de na račun takega športa
M Novina
NIMA RAD JUHE.
»No, Pepček. kaj pa bo
tole juho? Kak drug otro
bi bil vesel, če bi je imel 1
polovico!«
»Jaz tudi, mama,« je b
žalostni odgovor.
ti otroci!
»Hčerka: »Mami, zakaj P
nima očka nič las?«
Mama; »Ker ie moral tol
ko mi.sliti, srček.« .
Hčerka: »In zakaj i'
imaš mami, ti toliko"'
Mama- »Idi pisat nalog
„Qtj:9k. idil<L^________________.
pNiK — ČETRTEK, 30. septembra 1971
STRAN 13
esen je tu
5e nežni sončni žarki
jožajo zemljo,
piha hladmi vetrič,
spet jesen je tu.
Jesensko hladno vreme
zimo nam obeta,
že je vroče hlačke
dalo iz prometa.
Mrzla burja brije
fez poletje kot nalašč;
še dražestni popek
sKvh se je pod plašč.
Tam pod maksi plaščem
sltrbno se tišči,
da mu zima mraz
lepote ne skazi.
Ko sonce spet ogreje
po dolgem in po čez.
bo prišel spet na svetlo
kot iz listja jež.
Ce celo zimo srečno
ječo bo prebil,
spet za oceno prvo
se junaško bo boril.
A če ga hektor sreča,
potem bo pač drugače,
hitro bo poimeril
malo daljše hlače.
Tako da v hlačkah
novi
še popek bode skrit,
od vročih hlačk ostala
bo razcefrana rit.
TJK Ormož : Griže
16:17
v nedeljo, 26. septembra,
so moški člani vzhodno-slo-
venske conske lige odigrali
peto kolo v letošnji jesenski
sezoni.
Tega dne je moštvo TJK
Oromž odigralo doma pr-
venstveno tekme z ekipo iz
Griž in tekmo izgubilo z-
«nim zadetkom razlike. Or-
Mo-žani so se vso tekmo bo--
"li, vendar razigranih go-
stov niso mogli zadržati.
Gostje so namreč igrali s
popolnoma preprosto dvo-
Dasovno igro in izrabljali
lajmanjše priložnosti za gol.
Zaradi slabe obrambe v co-
11 v prvem polčasu, so gost-
ij Drešli v vodstvo in tudi
^'cer sijajni vratar Ožek to
Pot ni mogel obraniti vsega.
'^^'^0 so go.stje domačinom
^ar 17-krat zatresli mrežo.
Po.rnačini so jim sicer vra-
i-ali in proti koncu uspeli
''^?w]tat zmanjšat-, na mini-
'^iirn. Nekaj minut pred
l^.oncem tekm.e «=0 doma-
cini ^acrizeno borili in na-
sprotnika dobesedno bloki-
■"ali na devetih metrih tako
ti sploh nirio mogli nro-
j^reti do cola Todr- to ie b=-
'3 borba  le  desetih  minut.
^^^r na je treba oopledat'
^palpr,c;fi y ^^,\   ,^ novedali.
^■^ "Ormožan; v leto-šnj; je-
j=pnc-t, ,,.,.,pp:       „jt:p zfiirra-
' tako, kot bi lahko
-FK-
mE
Slišala sem in tudi brala
v časnikih o velikem* gob-
jem »boomu«. Takole ob so-
botah in nedeljah se tudi
.jaz napotim v gozd. V oko-
liških hribih in gozdovih sem
prečesala vse po dolgem in
počez, pa nič. Kakšna črvi-
va gobica, pa li&ička, drob-
na kot pajek. To je vse, kar
sem letos našla. Lahko si mi-
slite, kako me grize, ko sli-
šim za gobana, težkega 1,60
kg in o drugih srečnikih, ki
ftosijo domov polne košare
gob. Prijela se me je prava
bolezen, kot toliko drugih v
tem času — gobavost (gobo-
manija). Ne odneham, pa ne
odneham. Šla bom po gobe,
pa magari na konec sveta.
Prejšnjo soboto sem prav
zgodaj vstala. Pred šesto u-
ro sem bila že na avtobusni
postaji. Računala sem, da v
soboto ljudje nimajo časa za
gobe. Ženske doma čistijo,
pospravljajo in pripravljajo
jedi za nedeljski piknik. O-
troci malo dalj poleže, ko ni
šole, moški pa čistijo avto-
mobile za izlet. Tako sem si
predstavljala, ko sem dela-
la načrte, kako bom poznej-
šim nabiralcem pred nosom
odnesla vse jurčke.
Na avtobus, ki odpelje ob
šesti uri zjutraj iz Sloven-
ske Bistrice proti Smrečne-
mu, pa je čakalo že veliko
potnikov. Bilo je nekaj mo-
jih sošolcev, nekaj sosedov,
nekaj ljudi, ki jih poznam
samo na videz in nekaj, ki
jih sploh ne poznam. Vsi so
se držali nekam skrivnostno
in skoraj neprijazno. Kogar
sem vprašala, kam gre, vsak
je nekaj nerazumljivega za-
mrmral. »Aha,« sem si mi-
slila, »najbrž je kak praz-
nik ali žegnanje, pa jim je
nerodno o tem govoriti.«
Komaj smo se vsi zbasali
v avtobus. Ko je sprevodnik
prišel do mene, me je kar
gTa^no vprašal: »Kam?« »Po
gcbe,« sem čisto tiho odvr-
nila. »Do kod se oelješ,« sem
te vprašal,« je rekel sprevod-
nik. »Dve postaji, prosim.«
sem izjecljala, da ja ne bi
sopotniki izvedeli, kam grem.
Kot z mano. se je sprevod-
nik tudi z drugimi potniki
mučil, da je izvedel kraj nji-
hovega izstooa. Ce sem še
tako prisluškovala, nisem
mogla zvedeti, do kam se Pe-
ljejo. Sprevodnik se je tihe
muzal. Zdelo se mi je. de
ie rekel orotj nekemu moža-
ku: »Gobja bolezen — goba
vost!« Na drugi oostaji se
;? vsulo iz avtobusa pol pom-
nikov »Le kam gredo?« sem
si mislila. »Pa ja ne po go-
be, kot jaz?« Nal^-šč sem za-
vih, malo vstrfn Tu pa tam
je sta) kraj gozda kak fič-
ko. sp-arek. na tud' avtomo-
bilov žlahtneiših znamk ni
manjkalo. Kot na!ašr .s-o bi-
li kmrdu tudi drugi za me-
noi. Začeli smo nlaziti v str-
mine Gn/dov ip bilo malo
ljudi vel-kn Tako torej' Vs-'
ljudje so zboleli zo gobavo.st-
jo! Kot včasih, ko so zboleli
za zlato mrzlico.
»Prekleta baba!« sem za-
slišala nekega moškega v
na,jboljših letih. Ozrla sem
se in videla, da stoji pred
zeleno mušnico. Gobarji so
mislili, da se jezi nad muš-
nico, jaz pa sem menila, da
je zaklel na ženo, ki ga je
tako zgodaj pošiljala po go-
be. Tako smo lezli po gozdo-
vih in kopastih hribih, vide-
li smo tu in tam poteptano
neznano gobo, se srečevali pa
spet oddaljevali drug od dru-
gega. Jaz še črvive gobice
nisem videla, kaj šele jurč-
ka. Po dolgem kolovratenju
sem se vrnila s strganimi no-
gavicami proti domu. Tudi
drugi so se razočarani vra-
čali. Malo sem se bala, kaj
bo rekla mama, ko bom pri-
šla brez gob dorpov.
»Mama, nobenega jurčka
nisem našla,« sem jo pozdra-
vila, ko sem prišla domov.
»No, hvala bogu,« je zamr-
mrala mama. Ne vem. kaj
je s tem mislila.
Nevarna bolezen gobavost
je malo ponehala. Tudi jaz
ne kažem več nobenih zna-
kov te nevarne bolezni.
Vesna Vreš
Humoreska
Samo ure nima
Gospod Stengel me je po-
vabil, da bi si ogledal nje-
govo novo stanovanje. Sele
pred kratkim se je preselil.
Res je bilo odlično. Tri sobe
in še vse kar sodi zraven.
Stene, prevlečene z živo-
barvnimi tapetami, na tleh
debele, prekrasne preproge.
V prvi sobi modra preproga,
v drugi rdeča, v tretji rume-
na z vzorcem pomladanske-
ga cvetja — zato je bilo sta-
novanje že od tal navzgor
udobno, zakaj to so bile sa-
me nove preproge ne pa ka-
kšne obrabljene, ki jih po-
tem imenujejo »pristne«.
Nove preproge,   mehke   in
prijetne, in stare oljnate
slike na stenah, prosojne za-
store pred okni in cvetje ob
oknih sem videl v stanova-
nju prijatelja Stengla, ki se
je šele nedavno oženil in do-
bil sijajno ženico z vsemi
prednostmi in bogato doto.
Z denarjern ljubega tasta ni
težko urediti razkošnega sta-
novanja, v katerem se dobro
počutiš. Lahko si kupiš tudi
udobne stole, kot sem jih
videl, srebrn pribor, pravi
porcelan, in na bife lahko
postaviš tri kristalne vaze v
katerih so bili videti moji
trije klinčki tako skromni.
Na vso srečo s > stali pred
ogledalom in je bilo zato vi-
deti kot bi jih bilo šest —
prakTična izkušnja, ki bi j6
priporočil vsaki gospodinji.
Da končam: čudovito stano-
vanje z vsem, kar si si le
mogel poželeti in vsaka reč
res najboljša.
»Koliko je ura?« sem vpra-
šal gospoda Stengla ko smo
pili kavo.
»Trenutek,« je rekel.
Odložil je svojo skodelico
na mizo, stopil k oknu in od-
govoril:
»Kmalu bo š ; ;t « •
Čudil sem se. '
»Zakaj pa gledaš skozi ok-
no?«' sem ga radovedno
vprai-ai.
_ -■'S.p.j £1 vend-T hotel vec'e-
ti, koliko je ura.«
»I^aj nimate ure,«
»Nimamo,« je odgovoril
gospod Stengel. »Saj je ne
potrebujemo.«
»To naj razume, kdor ho-
če. Vse imata, kar si človek
sploh lahko zaželi: slike, ba-
kroreze, preproge, srebro,
vse naravnost razkošno, ure
pa nista zmogla.«
»Dragi prijatelj,« je odgo-
voril, »zakaj le bi kupoval
uro, ki jo moram vsak dan
naviti in s katere mora mo-
ja žena vsak dan brisati
prah, ko pa imam prav na-
sproti uro na cerkvenem
zvoniku. Poglej si jo no!«
»Dobro. Toda ta ura ti ko-
risti samo podnevi,« sem re-
kel. »Kaj pa delate ponoči,
Zaradi tebe vendar ne bodo
cerkvenega stolpa osvetlje-
vali z žarometi.«
Zdaj se je vmešala v po-
govor gospo Stenglova.
»Ponoči ima Maks troben-
to.«
»Trobento? S trobento
vendar ne moreš dognati,
koliko je ura.«
Gospod Stengel je ponos-
no pokimal in prijel svojo
ženo pod roko. Tako sta sta-
la pred menoj kot osnutek
za kio srečnih zakoncev.
»Pa še kako točno izvem,
koliko ie ura!« je rekel. »Sa-
mo malo zatrobim, pa moj
sosed takoj besen potrka na
steno in zavpije: .Kaj ste
znoreli? Zdaj trobite na tro-
bento? Gospod, saj je pol
štirih ponoči . . . !'«
Jacques Garden
normalno življenje.
Zdravnik: »Ali ste živeli
doslej normalno življenje?«
Pacient: »Da.«
Zdravnik: »Potem morate
za nekaj časa pustiti dekle-
ta, pijačo in kajenje, če ho-
čete ozdraveti.«
RODILE SO:
Veronika Pongrac, Mestni vrh
95 — Stojana; Marija Soko, Gra-
jenšak 5 — Janeza; Jožefa Ber-
lak, Vitomarci 34 — dečka; Ka-
tica Vuzem, Zakl 30 — deklico;
Ela Kovačič, Ločki vrh 54 —
Ireno; Pavla Mesaric, Pivkova
5 — Matjaža; Kristina Bez.iak,
Strafelova 4 — deklico; Angela
Toplak, Bratislave! 8 — Daniela;
Marija Sketa, Biš 45 — Milana;
Majda   Klemenčič,   Podgorci   16
— Cvetko; Ivana Emeršič, Lov-
renc 129 — Eojano; Štefanija
Petrovič, Strajna 45 — Štefana;
Marija Šalamun, Zg. Hajdina 64
— dečka; Ana Skuhala, Tomaž 10
— Slavka; Milica Kristovič, Za-
bovci 56 — Klavdijo; Ana Korez,
Zetale 48 — dečka; Nada Mijaj-
lovič, Zagrebška 12 — Natašo;
Julijana Pernek, Ložina 8 — de-
klico; Marija Lipnik, Cermoži-
še 6 — Marijo; Darinka Terti-
nek, Drenovec 10 — deklico; Mi-
lica Menoni. Dornava 2c — Su-
zano; Neža Holc, Zagorel 68 —
Metko: Vitoslava Ro.jko, Vodova
3 — deklico: Marija Gaišek,
Podlchnik 61 — deklico; Silva
Mlakar. Kidričevo 4 — Tatjano.
POROKE:
Jožef Lebar, Zg. Hajdina 30,
in  Irena  Zupanič,  Sp.  Hajdina
55; Branko Petrovič, Cesta Olge
Meglic 17, in Majda Potočnik,
Kidričevo 1; Milan Petrovič, Ce-
sta Olge Meglic 17, in Daniela
Bernhard, Rabelčja vas n. h.;
Milan Mahorič, Grajska 2, In
Marija Sibila, Apače 106; Jakob
Peršuh, Lešje 43, in Julka Ko-
rošec, Majšperk 16; Martin Me-
ško, Placar 68, in Jožica Caf,
Spolenjakova 8; Marijan Pišek,
Sp. Hajdina 123, in Mihelca Koc-
mut, Ciril-Metodov drevored 5.
UMRLI SO:
Julijana Vajgl, Mariborska 34,
roj. 1884, umrla 20. 9. 1971; Mo-
nika Sef, Obrez 122, roj. 1908, u-
mrla 22. 9. 1971; Marija Urbas,
Miklošičeva 8, roj. 1893, umrla
23. 9. 1971; Andrej Hofer, Pre-
šernova 23, roj. 1887, umrl 22. 9.
1971; Vincenc Strašek, Podlože
82, roj. 1905, umrl 24. 9. 1971;
Olga Klajnšek, Kidričevo 13, roj.
1926, umrla 24. 9. 1971.
TEDNIK. VAŠ UST
Morske pošasti res živijo
Ameriški zoolog Frr.nk W.
Lane je vnet zagovornik te-
orij, da v morju res živijo
orjaške hobotnice, o katerih
govore stare mornarske le-
gende. Svojo tixlitev je ood-
kreoil z dokazi v nekakšni
f^nciklonediji o glavonožcih.
ki jo je ored nedavnim iz-
dal Lane recimo objavlja
oričevanja kape^rna norve-
ške kraljpvske mornarice
Arneja     Groennmgsaeterja.
ki bi naj v času službovanja
na 15.000-tonskem tankerju
»Brunswick« baje večkrat
videl, kako so do 20 metrov
dolge hobotnice z vso hi-
trostjo napadale ladjo in jo
skušale zgrabiti s svojimi
lovkami. Pošast je ocenil na
2 toni teže. Francoski har-
punar Alecton pa je leta
1B61 poročal, da so morali
tako pošast pobiti s streli iz
topa.
14 STRAN
tednik — ČETRTEK. 30. septembra
Razveseljiva novost
Zdrava belina,
varna svežina
Odslej tudi pri nas sodobno pralno sredstvo,
ki ne okužuje voda in narave
Mariborska tovarna Zlato-
rog zala,ga jugoslovansko tr-
žišče z novim mixaIom. To
je nov detergent. čigar sno-
vi ne ogrožajo zdravja. Se-
stavine novega mixala z ak-
tivno močjo so temeljito
preizkušene in med koreni-
tim premagovanjem umaza-
nije se tudi same razkroje.
Prvič pri nas lahko mirno
sežemo po zares sodobnem
sredstvu, tako za strojno kot
tudi za ročno pranje. Z njim
vzorno skrbimo za izjemno
prijetno čistočo perila in
obenem z občutkom odgo-
vornosti varujemo vodo in
s tem naravo sploh
V Jugoslaviji sicer 'še ni-
mamo zakona, kakršen jena
primer v Zahodni Nemčiji že
7 let, v sosednji Italiji pa
od nedavnega,  ki  prepove-
duje uporabljati škodljive
detergente; a v maribor-
skem Zlatorogu so po pre-
tehtanih in dolgotrajnih pri-
pravah že odločno ukrepali:
med redkimi v Evropi so
opustili zastarele dosežke.
Dognanja strokovnjakov
svetovnega slovesa so sode-
lavci zlatorogoveaa razisko-
valnega inštituta skrbno
proučili in pripravili takšno
pralno sredstvo, ki ustreza
tudi drugim zahtevam vod-
nega .gospodarstva industrij-
sko razvitih dežel.
Novi mixal, razgradljiv in
torej neškodljiv, je pri nas
prvi iz tako imenovane dru-
ge generacije detergentov.
Z njo bo mariborski Zlato-
rog pomagal omejevati za-
strupljevanje odpadnih vo-
da. M. M.
PREBRISAN TAT
Pred kratkim se je v Lit-
merku, Hardeku in v Pav-
lo vcih pojavil precej prebri-
sani tat, ki krade vse po
vrsti in ne izbira in ne raz-
ločuje boljšega od slabšega.
Sesekano vejevje, kokoši,
solato, peteršilj, buče, krom-
pir, peso in tako dalje; vse
to se najde v asortimanu
njegovega okusa. Za tem ta-
tom poizvedujejo, vedo za
njega, vendar mu dejanj ni
mogoče dokaMti, ker je to-
liko prebrisan, da ve zabri-
sati vsako sled. Ljudje,
vsa k i krat po eden, so ga že
dobili na delu. vendar mu
en sam človek ne more do-
kazati krivde, in to je naj-
hujše. Prebivalci so ogorče-
ni, vendar brez moči. Brez
moči lahko samo opazujejo,
kako jim s polja izginja pri-
delek, iz kokošnjaka kokoš;
in tako naprej. Pred krat-
kim mi je prizadeta prebi-
valka povedala, da je zjui-
traj spustila   s  kokošnj-aka
vse kokoši, zvečer pa sta se
vrnili od petih samo dve.
Ni izključeno, da je po pe-
čenko prišla celo lisica, toda
ta pusti običajno sledove:
izpuljeno kokošje perje. To
se tukaj ni pojavilo in tako
lahko upravičeno sklepajo,
da si je to pečeniko privo-
ščila lisica na dveh nogah.
Za takim in podobnim tarna
večina prebivalstva, prebri-
sani tat pa je še vedno na
svobodi, dela kar hoče, se
sprehaja med ljudmi, opa-
zuje, kje bo prihcKinjo noč
»udaril«, se pogovarja s so-
vaščani. ti pa se kuhajo v
nemočni jezi in mu v mislih
pljujejo v obraz. Pravijo si-
cer, da je vsega enkrat ko-
nec, in prepričani smo lah-
ko, da bo tudi ta, še tako
prebri.=;anl tat, prišel »na
mino«, ki ga bo spravila za
zapahe.
Netopirji proti komarjem
Odkar je DDT na zatožni
klopi (zaradi ekoloških zlo-
činov), znanstveniki prouču-
jejo nove možnosti za zati-
ranje komarjev. R. E. Steb-
bings, član britanskega zdru-
ženja za varstvo narave tr-
di, da bi bili netopirji lahko
veliki človekovi zavezniki v
boju s komarji. An^^lež jih
je opazoval v neki porušeni
kapeli v Dorsetu Pri tem
je izračunal, da je njegova
druščina od sredine junija
do sredine avgusta pospra-
vila približno 100 kg komar-
jev in mušic. Kolonija je
štela le 500 živalic (v neki
romunski podzemski jami so
leta 1963 našli kolonijo 60
tisoč netopirjev?) Dejstvo je,
da se prebivalci blizu pod-
zem.~;kih jam, v katerih gne-
zdijo netopirji, ne pritožu-
jejo zavoljo mrčesa. Zanimi-
vo vprašanje pa je, kje naj-
dejo, recimo romun.ski ne-
topirji, vsak mesec tjslih 6
ton majhnih insektov, ki jih
potrebujejo za prehrano.
VZGOJA VOLJE
Kaj je to močna volja?
To je sposobnost človeka,
da sam sebi postavi neki na-
men in se ga potrudi doseči.
To je sposobnost, da se pre-
mostijo notranje kot tudi
zunanje ovire.
Ljudje s šibko voljo gle-
dajo včasih na to svojo po-
manjkljivost kot na sestav-
ni del svoje osebnosti. Toda
slaba ali dobra volja se ne
podedK.Oe, temveč je odvisna
od vzgoje, in sicer od naj-
bolj ranih dni.
Za vzgojo volje pri otro-
kih ni potrebno posebno
znanje, treba pa je v ta na-
men izkoristiti vsako nasta-
lo priložnost, ki jih je mno-
go. Pri izkoriščanju teh mo-
žnosti moramo biti seveda
dosledni.
Poglejmo najprej predšol-
sko vzgojo. Že v ranih dneh
otroštva je treba pričeti
vzgajati voljo, m to tako, da
usmerjamo otroka k osamo-
svojitvi. V praksi to pome-
ni, da se ne smemo ves čas
motati okoli otroka in da
mu ne smemo pomagati pri
stvareh, ki jih lahko sam
opravi. Npr., če hoče otrok
doseči neko igračo, ki je ne-
koliko predaleč za njegove
kratke ročice, mu draga ba-
bica in mamica takoj po-
magata. To pa ni prav. O-
troka je treba pustiti, da se
sam potrudi premagati ovi-
ro in doseči namen (v tem
primeru je ovira oddalje-
nost med otrokom in igrač-
ko).
Podobno je tudi v drugih
situacijah. Otrok, denimo,
kaže željo, da bi se sam o-
blačil ali slačil, da bi se sam
umival in podobno, toda od-
rasli mu tega cesto ne do-
volijo. Vzrok za to je mor-
da pomanjkanje časa (otrok
potrebuje več časa. da o-
pravi neko delo), nestrpnost
ali bojazen, da ne bi otrok
napravil nereda v stanova-
nju, da pri jedi ne bi uma-
zal sebe in mize ter podob-
no. Toda včasih se ravno v
teh neopaznih delih prične
vzgoja otroške volje.
Sočasno z razvijanjem sa-
mostojnosti je treba v otro-
ku razvijati sposobnost, da
se podredi odločitvam in za-
htevam   odraslih.   Ce  bodo!
starši dosledni v svojih od-;
levitvah, se bo otrok navadilj
obvladati svoje želje in raz-|
položenje; to prav tako spa-
da k močni   volji.  Učenec,
denimo, ve, da se mora na-
učiti   neko  stvar,  toda  pH
tem mu cesto   nasprotujejo
nekatere njegove želje, ki ga
motijo pri   učenju.   Zaradi
tega  se mora  otrok že od
malega navaditi na to. da se
mu vso želje ne morejo iz-
tx>lniti.
Glavna dejavnost predšoi-
.skega otroka je igra. To
■ nam daje mnogo možnosti
za vzgojo otrokove volje pa
tudi za vzgojo samoobvlado-
vanja. Pri tej vzgoji sO ve-
likega pomena igre s pravi-
li, katerih se otrok mora
držati.
Od ranega otroštva je tre-
bd učiti otroka, da pospravi
svoje igrače. Tako ne nava-
jamo otroka samo na red.
ampak tudi na to, da je tre-
ba najprej končati eno stvar
ki šele nato pričeti drugo
In končno s tem navajamo
otroka opravljati stvari, ki
ga ne zabavajo, so pa neob-
hodne.
Predšolskega otroka je
treba navajati na opravlja-
nje raznih nalog v družini.
Tako bomo v otroku razvili
smisel za odgovornost, z3
izvrševanje dolžnosti, pri-
pravljenost, da pomaga dru-
gim in še mnogo drugih dr,,
gocenih lastnosti.
Življenje otroka moratnr
organizirati tako. da ij^^
določen čas za učenje (vj.
dite, da ni dobro zahtevaj
od otroka, da napravi ^
mačo nalogo takoj, ko ^
vrne iz šole), da se učeti^
redilo posveti v določene^
času in da svoje naloge o-
pravlja zavestno (učenjt
kontrolirajmo in ga nagra-
jujmo s priznanji). Ce bo o-
trok delal tako. bo v
razvil niz dobrih lastnosU,
poleg tega pa se bo nauči'
premostiti tudi svoje notra-
nje probleme (učil se bo
lat: zbreno, osvajati razne
tehnike učenja in podobno).
RIBIŠKO TEKMOVANJE
Sončna in izredno lepa
nedelja je privabila ob na-
brežje bazena v Orešju 47
ribičev iz ribiških družin:
Slovenska Bistrica, Radgona,
Maribor, Varaždi.t in Ptuj.
Tekmovanje je trajalo na-
tanko dve uri, ki sta za
mnoge gledalce in tudi tek-
movalce prehitro minili. Na
znak sodnikov so ribiči ne-
strpno vrgli v vodo trnke s
plovcem in živčni čakali,
kdaj se bo ujel prvi plen.
Vsaka ulovljena riba je pri-
nesla tekmovalcu točko, ne
glede na njeno težo in dol-
žino. Videli smo nekatere
prave mojstre, k: so imeli
zares dober ulov in mnogi
tudi seveda precej sreče.
V konkurenci posamezni-
kov je bil najuspešnejši Be-
njamin Pavlic, član ribiške
družine Ptuj, ki je ujel v
dveurnem tekmovanju re-
kordno število  rib. Sodniki
so jih našteli kar 306. S ta-
ko številnim plenom je pre-
močno zmagal pred Varai
dincema Slavkom Držani
čem in Brankom Tkalcem.
V ekipni konkurenci sj
zmagali pri članih in mla-
dincih ribiči iz Varaždim
ki 30 s tem osvojili oba pred-
hodna pokala. Pri mladin-
cih in članih je pripadak
drugo mesto Ptujčanom.
Pri mladincih — posam«
no je zmagal Ferdo Rakd
iz Ptuja, ki je ujel 154 ril
pred  Mihajlom  Simoničem
149  in   Vladom   VuceličeiJ
107 rib — oba iz Varaždins
Vsi tekmovalci   so   do-bil;
praktična darila, ki   so jili
prispevali: Mercator, PE Pj-
nonija Pluj.   Petovia.  Plu
Slovenske gorice, Ptuj, 1
Izbira. Ptuj, Haloški  bisi
Perutnina Ptuj. TGA Boi
Kidrič, Kidričevo in Krei
na banka.
Pogled na tekmovalni prostor v Orešju
ŽENO je Čakal.
Gospod Volk ie slonel na
postajni ograji ob peronu in
se ves tresel. Tako ga je na-
šel njegov prijatelj Rak in
ga skrbljivo vprašal. »Za bo-
ga, kaj ti pa je?«
Gospod Volk je samo vt.-
dihnil: »Nikar me no izpra-
šuj! Svoji ženi sem šel na-
sproti. Bila je v Beogradu.
In vlak je prišel, žene pa
nikjer!«
»Zaradi tega si ni tre*
beliti glave,« ga je tola
prijatelj Rak, »se bo pa p
peljala z drugim vlakom'
»Za to ne gre!« jo mrm'
nesrečni gospod Volk. »A'
pak mislim si le, ali se
pripeljala že včeraj in '
čaka Mene že tri dni ni
lo doma!«
pNIK — ČETRTEK, 30. septembra 1971
stran 15
lli že veste... ?
^ Od vseh starih narodov
;oKe kulture sO Indijanci
)ja   iz   Srednje Amerike
jbolj točno izračunali tra-
Srnčnega leta (po naj-
,vejših  znanstvenih  trdit-
ji). Njihov izračun na tem
)dročju je -neverjetno to-
•n in se le malo piizlikuje
I novega znenstvenega iz-
icuna  Sodobna astronomi-
,je pomagala izračunati člo-
eku trajanje Sončnega leta
, trdi. da ima Sončno leto
55,2422 dni. Indijanci Maja
a so izračunali,   da    ima
;ončno   leto   365,2420   dni.
;tnotili so se torej samo za
ive   desettisočinki     dneva,
znanstven'ki so ta   izračun
lašli v enem izgubljenih vj-
jokociviliziranib me.-^t Indi-
lancev Maja na ozemlju da-
lašnje Mehike. Obenem so
agotovili. da so imeli ti In-
dijanci že določene stroje, ki
so jrm olajšali delo. Poznali
so   sistem     kombiniranega
škripčevja.  vodno kolo, si-
stem  kanalizacije  in  vodo-
vodni sistem v mestih. Gra-
dili so vel kanske palače in
mostove prek rek. Zgodovi-
narji zato Indijance    Meja
istovetijo s starimi Rimljani.
Zanimivo pri vsem tem je
to. da sta obe ljudstvi ime-
li enake ideje, čeprav ju je
k)čevalo široko morje in sta
iivel) pod različnimi pogo-
ji in različmh koiitJnentih
— Po neki prometni nesreči
psiea Boni ni mogla stopiti
r» svojo sprednje levo nogo.
Štela Mak Tagart,' ki uprav-
na z organizacije za rehabi-
btecijo psov» je odipeljala po-
škodovano psico k vaškemu
čevljarju, ki ji je napravil
majhen in udoben čeveljček,
ki psički omogoča nemoteno
gibanje.
— Ričard Boot iz Hel-on-
Waiia v Angliji, je odprl
privatno knjižnico, vendar
poslovanje zdaleč ni bilo ta-
ko rožnato, kot je to mladi
Anglež pričakoval in pred-
videval. Denarja za reklami-
ranje svoje knjižn-ce ni
imel, je pa zato bil bogat z
idejami. Od prijatelja z va-
si si ie sposodil tovornega
konja in mu na hrbet nato-
voril dve polici s knjigami
in tako delal reklamo za svo-
jo knj žnico. Pokazalo se je,
dp, je njegova zamisel odlič-
na: že prvi dan je razprodal
skoraj vse svoje knjige in
moral se je potruditi, da je
spet nabavil nove.
— Znani nemški zdravnik
znanstvenik Wirhov je vpra-
šal nekega študenta pri izpi-
tu, kaj bi napravil, če bi pri-
šel k njemu nekdo z izpah-
njeno čeljustjo. Mlad štu-
dent, bodoči zdravnik, se je
dodobra zarnislil in od.govo-
ril: »V takih primerih se
dobri rezultati pokažejo ta-
ko, da z močnim udarcem v
izpahnjeno čeljust to name-
stimo n-a njeno prvotno me-
sto. Jaz bi torej tega moža-
karja močno udaril v izpah-
njeno čeljust.« Profesor je
zadovoljen prikimal \n štu-
denta vprašal, kaj bi storil
za tem. »Potem,« je dejal
študent, »bi se temu mo-
žakarju, če bi bil količkaj
mooa'n, lepo im^aknil... •
DOBER DEN BOfJ DAJ NO
AUF BJČiS SMARNICA
Ju, hu. hu, zaj pa smo v
goricah. Tak nisi.n piito na
rami, ke se za menoj oroh
po gorici kadi. Ce ne ve^rje-
te pridite pogledat. Tak e-
rbe tri viire te gor pa doj
po gorici majširali, seveda s
DtJtoj na rami pa te vidli,
ke to neje špa.js. Pjebi. le-
tos pa mo meli vinčeka,
rnošt je tak sladek kak, da
bi ga s tistin cukron, ke smo
ga pred krotkin podrožili —
cukrali. Tiidi šmarnica ali
prleški direktor je letos do-
bro obrodila. Samo počokaj-
te, naj tota pijača malo za-
vreje na te vidli. kokšne fol-
klorne prireditve mo po me-
li v Prlekiji. Mija z našo Mi-
00 že zaj trenirama za tiste
cijte, gdo ma se po z roči-
cami no s Dlenkami okoli
voglof nagajala. Saj vete,
kak to pride. Clovik ga ma-
lo preveč cukne, te pa ti za-
vreje krf v žilah kak huj-
demi biki. Vete, tota naša
šmarnica je provi satan.
Clovik dobi toko moč. ke bi
vse prleške bregače okoli o-
bma. Jas se še dobro spomi-
jan, kak srna mija z našoj
ta stonoj lomi skoro celo ko-
čo podrla. Obodvo srna se ga
tak precek nažehtala, te srna
se seveda skregala. Zadosti
je ena beseda narobe pa je
že ogenj v strehi. Jas sen za-
čeja kuhinjsko posodo raz-
metovati. Mica je vse šajbe
potrta. Seveda sma najprej
eden z driigi,n obračunala.
Malo me je sron povedati,
ke me je taik preriikala. ke
me še gnešji den. če se spu-
nin na tisto pretepačino —
negi med rebrami zaštiha.
Saj sen vrn že poveda. ke
ma moja Mica 106 kil žive
voge brez štaimpeta no sen
jas prova miš pod kopicoj,
če se una sprovi gor na me-
ne...
Ge smo že pret ostali, aha
tan kak jas v gorici piito
nosin. Vete, v brotvi ie naj-
boj liištno večer kdo je vse-
ga kunec no je grozdje že
spreša:no. Ce je v ves: kokš-
ni muzikant, te zaplešemo
tak ke se pod žjovi no iskre
kadijo, poleg pa seveda pri-
dno prolenka jemo no ga s
storin vinon doj zalevlemo.
Ce so kokšne mlode dikline
te se gremo tudi Dujštertanc,
saj vete to ie tisti ples kak
se puseki tolajo no druge
predseksualne igre doj vrši-
jo. Saj že ven, zaj te po re-
kli »tot.i Lujs je čista po-
kvarjeni no perverzni . . . «
Trotli nori. malo okoli sebe
pogledriite pa te vidli, koke
stvari se godijo v gnešjen
cajta. Iz vsokih cajtrig te gle-
da kokšna slečisebaba, na
filmih vidnmo same noge ri-
ri-ribice, ki se namočejo v
kokšni kiodi za kopaje, zod-
je cajte pa so že v modi nek-
šme skupinske seksualne
igre. To je pre tak, jas še to-
ga nesen skiisa, gdo se trije
ali pa štirje v eni sobi gre-
jo naenkrat ateke pa mami-
ce Te pa rečte. če človik
nemre čista pohlijš^ini gro-
tati . . .
Naj van bo zadosti tolega
pohujšlivega pisaja oa se
rajši kaj boj pametnejša po-
gučimo. Navsezodjo pa je
vete tak boj se človik p-ame-
ten dela, boj v družbi nor
izpodneš- Vete cnešje dni ie
pač tak. ke neje dobro biti
preveč pameten pa tudi či-
sta zmešani ne smeš biti.
Najbojša je tak ena zlota
sredina. Ce si visoko izobra-
ženi te se te skoro povsodifc
oteplejo, ke jin ne bi preveč
pameti solija, če pa si čista
nor pa se drgoč bojijo, ke
jin ne bi pometnih prnoreia.
Zato, na zlota sredina je
najbojša. Samo poglednitc
si, kejko direktorof no dru-
gih vodilnih mam.o pri nas
z osnovnošolsko izobrazbo
no seveda z drugimi jeziki,
ki tak ojstro mlotijo na vse
strani kak, da bi_ bili naj-
maje trojni doktri no dipl.
inženeri. Vete, jas sen duma
glih toki. Mica ma štiri raz-
rede osnovne šole, jas pa
pet, pa če una skos boj pa-
metna biti od mene.
No, zaj pa te tak pomaJen
hejovlimo, saj vidite, ke se
že tak pomalen orta kunci
mojega rezerviranega kota
odprovlamo. Neke pa van
moren še povedati, seveda
boj tak po tihen, ke nedo vsi
čiiln. To to vest mi je posla
iz Holoz Hanzek z visokega
brega. Tak je napisa:
»Drogi Lujs, pridi zaj v
cajti trgotve v Haloze no si
preštej vse vikende, ki ro-
se jo na naših bregačah. Pre-
moj krščeni duši. pred leti
smo se prta kapitaliste«! bo-
riM,jemoli so nan gorice, ke
ne bi preveč obogateli zaj pa
... eh bojše, ke ti ne pisen.
Gospoda si je kupila gori-
ce, zaj pa še si vikende gra-
di, pre ke do grctale Halo-
ze zavolo toga boj turaslič-
no zanimive. Rečen ti Lujs,
mi Ha-ložana toga nemo pod-
pirali, zadosti dugo smo tla-
čanli, zaj pa nan ie toga za-
dosti.«
Hanzek, pasko se mej, ke
te nedo zaiprli. Srečno ...
Lepo vas poadrovla Luj-
zek.
V Času
ZIMSKIH SUKENJ.
»Zakaj ni pustil, da bi ti
natakar pomagal obleči suk-
njo?«
»Nisem vedel, ali sem si
vzel takšno, ki ml je prav!«
UŽALJEN PRIJATELJ.
Gospod Krivec je o*ital
gospodu Liscu:
»Ti si lep prijatelj. Meni
si poslal s svojega potovanja
okoli sveta eno nacsglednico,
svojemiu največjemu sovraž-
niku Linkarju pa si jih poši-
ljal kar na ducate iz vseh de-
žel.«
>:No seveda — toda vse sem
odposlal brez znamke —oa
pa je filatelist!«
16 J.TRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 30. septembra
NFOFI.JA, 3. oktobra
4.:{0 Dobro .jutro! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Z vami na izle-
tu 5.45 EP 6.00 Jutranja kronilca
6.30 EP 6.50 Danes za vas 7.00 Po-
ročila 7.20. EP 7.30 Za kmetijske
proizvajalce 7.50 EP 8.00 Poročila
— Radijski in TV spored 8.05 Ra-
dijska i.i?ra za otroke 8.45 Orke-
stralne skladbe 9.00 Poročila 9.05
Srečanje v studiu 14 10.00 Poro-
čila 10.05 Se pomnite, tovariši . . .
10.25 Pesmi borbe in dela 10.45
Poslušalci čestitajo — vmes ob
11.00 Poročila 12.00 Poročila
13.00 Poročila 13.15 Obvestila In
zabavna glasba 13.30 Reportaža
13.50 Domači ansambli 14.00 Po-
ročila 14.05 Slovenske narodne
14.30 Humoreska tedna 14.50 Or-
gle v ritmu 15.00 Poročila 15.05
Minute za razvedrilo 15.20 EP
15.30 Športno popoldne —• vmes
ob 17.00 Poročila 17.30 Radijska
igra 18.01 Melodije za razvedri-
lo 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Glasbene raz-
glednice 19.30 Radijski dnevnik
20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00
Poročila 22.20 Plesna glasba 23.00
Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Jazz 24.00 Poročila.
VSAK   DAN
RAZEN v NEDELJO:
4.30 Dobro jutro! — vmes ob
5.00 Poročila 5.30 Danes za vas
5.45 EP 6.00 Jutranja kronika
6.30 EP GJ50 Rekreacija 7.00 Po-
ročila 7.15 EP 7.25 Radijski in
TV spored 7 4S EP 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 4. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Melodije
Sossa. Gregoica in Robežnika
14.30 EP 14 35 Poslušalci čestita-
jo 14.55 EP 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Poje zbor »France Preše-
ren« IG.OO »Vrtiljak« 16.40 Z or-
kestrom Capiloi 17.00 Poročila
17.10 Glasbeno popoldne 18.00 Po-
ročila 13.15 »Signali« 18.35 Kita-
ra v ritmu 18.45 Kulturni glo-
bus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel Fran-
ca Flereta 19.25 EP 19.30 Radij-
ski dnevnik 20.00 Ferdinand
Paer: odlomki iz opere »Ka-
pelnik« 20.55 Od melodije do me-
lodije 22.00 Poročila 22.15 Jazz
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23 15 Zabavna glasba 24.00
Poročila
TOREK. 5. oktobra
14.00  Poročila 14.10 18  tednov
— 18 oktetov 14.40 »Na poti s ki-
taro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Recital Vande Gerlovič 16.00
»Vrtiljak« 16.40 Z orkestrom
Stanley Black 17.00 Poročila
17.10 Simfonični koncert 18.00
Poročila 13.15 V torek nasvide-
nje 18.45 Zabavni orkester RTV
Ljubljana 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam-
bel Štirje kovači 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Prodajal-
na melodij (stereo) 20.30 Radij-
ska igra 21.17 Lahka glasba 22.00
Poročila 22.15 Najlepše melodije
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Zabavna glasba 24.00
Poročila.
SKEDA, G. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Melodije
Mojmira Šepeta in Jožeta Priv-
ška 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki
In odmevi 15.30 Glasbeni inter-
mezzo 15.40 Iz opusa hrvaških
skladateljev 16.00 »Vrtiljak« 16.40
Z orkestrom Claus Ogerman
17.00 Poročila 17.10 P. I. Čajkov-
ski: Simfonija §t. 4 18.00 Poro-
čila 18.15 Iščemo popevko poletja
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Glasbene razgledni-
ce 19.30 Radijski dnevnik 20.00
Simfonični orkester 21.30 Veliki
zabavni orkestri 22.00 Poročila
22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Zabavna
glasba 24.00 Poročila.
ČETRTEK. 7. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15 30 Glasbeni intermez-
zo 15.40 Ruske narodne   pesmi
16.00 »Vitiljak« 16.40 Z orkestrom
Silver Strings 17.00 Poročila
17.10 Po željah poslušalcev 18.00
Poročila 18.15 Iz kasetne pro-
dukcije RTV Ljubljana 18.30 An-
sambel Silva Stingla 18.45 Naš
podlistek 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam-
bel Jožeta Privška 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Domače
pesmi 21.00 Literarni tokovi sed-
mih desetletij — IX. 21,40 Glas-
beni nokturno 22.00 Poročila
22.15 Sodobna makedonska sim-
fonična literatura 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15
Jazz 23.40 Godala 24.00 Poročila.
PETEK, 8. Oktobra
14.00 Poročila 14.10 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Napotki za turiste
15.35 Glasbeni intermezzo 15.40
Dobronič: »Jelšonski tonci« 16.00
»Vrtiljak« 16.40 Festivalski or-
kester belgijskega radia 17.00
Poročila 17.10 Človek in zdravje
17.20 Operni koncert 18.00 Poro-
čila 18.15 Glasbeni vsak dan
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Ansambel Ota Ro-
ma 19.25 EP 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Zbor dunajske Aka-
demije 20.30 »Top-pops 13« 21.15
Oddaja o pomorščakih 22.00 Po-
ročila 22.15 Iz logov domačih 23.00
Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Jazz 24.00 Poročila.
SOBOTA, 9. oktobra
14.00 Poročila 14.10 Vesela go-
dala 14.30 Operni pevci 14.55 EP
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Pesjni
in plesi jugoslovanskih narodov
16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri
17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino
17.50 Klavir v ritmu 18.00 Poro-
čila 18.15 Simfoniza -št. 3 18.45 S
knjižnega trga 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Mihe Dovžana 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Ve-
čer z napovedovalko Milano Biv-
con — vm.es ob 20.30 Radijska
igra 22.00 Poročila 22.20 Odda-
ja za izseljence 23.00 Poročila
23.05 S pesmijo in plesom 24.00
Poročila 01.00 Poročila.
ISCem sobo v Ptuju, po mož-
nosti s posebnim vliodom. Na-
slov v upravi.
PRODAM NSU 1000 v dobrem
stanju. Draženci 24.
KUHINJSKO KREDENCO pro-
dam. Vidovič, Sp. Hajdina 2.
FIAT 1300, karavan, prodam.
Janko Pihler, Mostje 7, Ptuj.
TRI OTROKE sprejmem v var-
stvo. Vprašajte v Kajuhovi 5,
Ptuj.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo TO-
bi in smučarske čevlje St. 43
ugodno prodam. Bolkovič, Bev-
kova 6, Ptuj.
TRGATEV kvintona na hrajdah
prodam. Klenovšek, Videm.
PETEK
9.30 TV V SOLI (Zg). 11.00
Angleščina. 14.40 Tv v šoli —
ponovitev. 16.10 Osnove sploš-
ne izobrazbe. 16.40 Sah: Fi-
scher — Petrosjan. 17.00 Ma-
džarski tv pregled. 17.25 Pogo-
din: PLENK-PLENK — otro-
ška igra. 18.15 Obzornik. 18.30
GLASBENI DNEVNIK (Bg).
19.00 MESTECE PEYTON. 19.50
Cikcak. 20.00 Tv dnevnik. 20.25
CELOVEČERNI FILM. 22.30
TRI GENERACIJE — barvni
quiz TV Beograd.
SOBOTA
9.35 TV V SOLI (do 11.00). —
Športno popoldne — 17.50
PTUJSKI FESTIVAL — I. del.
18.20 Obzornik. 18.35 NICHO-
LAS NICKLEBV — serijski
film. 19.25 Mozaik. 19.30 TV ka-
žipot. 19.50 Cikcak. 20.00 Tv
dnevnik. 20.25 3-2-1. 20.35 GA-
LA MONTREUKA - zabavno
glasbena oddaja. 21.30 Doku-
mentarni film. 22.00 NIKOLI
GRDE BESEDE — serijski
film. 22.40 Poročila.
NEDELJA
8.55 Madžarski tv pregled.
9.30 PO DOMAČE s Štirimi
kovači in kvartetom Zvonček.
10.00 Kmetijska oddaja (Zg).
10.45 Mozaik. 10.50 OTROSKA
MATINEJA: Prijatelj Ben,
Svet v katerem živimo. 11.40
MESTECE PEYTON — serij-
ski film (do 12.30) — Športno
popoldne — 17.45 NAJLJUBŠI
UČENEC — ameriški film. 19.45
Cikcak. 20.00 Tv dnevnik. 20.30
3-2-1. 20.35 HUMORISTICNA
ODDAJA (Bg). 21.25 Videofon
(Zg).   21.40   Športni    pregled.
PONEDELJEK
9.05 Odprta univerza. 9.35 TV
V SOLI. 10.30 Angleščina. 11.00
Osnove splošne izobrazbe: Šo-
le. 14.45 TV v šoli — ponovitev.
15.40 Agleščina — ponovitev.
16.10 Francoščina (do 16.40).
16.55 Madžarski tv pregled.
17.15 Šahovski komentar (do
17.35). 17.45 KLUKCEVE DO-
GODIVŠČINE, 1. del. 18.15
Obzornik. 18.30 OD ZORE DO
MRAKA. 19.00 Mozaik. 19.05
MAKSIMETER (Bg). 19.50 Cik-
cak. 20.00 TV dnevnik. 20.50
3-2-1. 20.55 STRAH V OTRO-
ŠKIH OCEH (Otrok v Vietna-
mu). 21.30 Igor Torkar: PISA-
NA ZOGA. 22.40 Poročila.
TOREK
9.35 TV v šoli. 10.40 Ruščina.
11.00 Osnove splošne izobraz-
be: Burma. 14.45 Tv v šoli —
ponovitev. 15.35 Ruščina — po-
novitev. 15.55 Tv vrtec. 16.10
Angleščina 16.45 Madžarski tv
pregled (do 17.00). 17.45 T. Jam-
son: ČARODEJEV KLOBUK
L del. 18.00 Risanke. 18.10 Ob-
zornik. 18.25 Mozaik, 18.30 RA-
DOST EVROPE - prenos otro-
ške prireditve (Bg). 19.30 LE-
POTNE MASKE IN MAKE UP.
19.50 Cikcak. 20.00 Tv dnevnik.
20.40 Rezerviran čas. 21.30 3-2-
-1. 21.40 Film meseca: ZAČE-
TEK, sovjetski film. 23.05 Po-
ročila.
SREDA
8.15 Tv v šoli. 16.45 Madžar-
ski tv pregled (Pohorje, Ple-
šivec do 16.55). 17.05 Šahovski
komentar. 17.40 ERAZEM IN
POTEPUH — nadaljevanje in
konec. 18.15 Obzornik. 18.30
ZABAVNO GLASBENA OD-
DAJA (Bg). 19.00 Mozaik. 19.05
Na sedmi stezi. 19.30 Naš
ekran. 19.50 Cikcak. 20.00 Tv
dnevnik. 20.50 3-2-1. 20.55 Su-
ster-Drabosnjak: IGRA O IZ-
GUBLJENEM SINU. 22.35 NAS
VSAKDAN: Cez vse je ljube-
zen ali Sarabanda za u,v,j
če.^a   Kurenta.   23.10 p^J!^
ČETRTEK
9.35 TV v šoli. 10.30 NenUd
11.00 Francoščina. 14.45
šoli — ponovitev. 15.40
ščina — ponovitev. 16.10 o^^
ve splošne izobrazbe: Sole.ii
Madžarski tv pregled. 17.50(
LI SMO V VESOLJU -
ja iz cikla Potujmo v naš s,
18.15 Obzornik. 18.30 SVfiT
KATEREM ZlVIMO - (j
19.00 Mozaik. 19.05 Enkrat v
dnu. 19.20 VSE ZlVLJENjj
LETU DNI. 19.50 Cikcak. a
TV dnevnik. 20.40 Rezervi
čas. 21.00 3-2-1. 21.10 CETi
KOVI RAZGLEDI. 22.10 M/
PASSANTOVE NOVELE,
del. 22.35 Poročila
OSNOVNA ŠOLA MARTINA KORESA. Podlehnik
RAZPISUJE
DELOVNO MESTO UCiTELJA
Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega me-
sta.
Prosto delovno mesto je razpisano za čas do
31. avgusta 1972.
TEDNIK izdaja časopisni savod Ptujsk« tednik Ptuj. Herojs Lacka 2. — Orejuie ure.ln'§k' odbor  Odgovorni urednik le Anton Bauman - i'
U v«»k četrtek — Teko« račun Dri sdk Ptul. IL 524-3-772.  —  Tiska časopisno oodielle Manborski tisk  Manbor. Svetozarevska uiics 1