Leto 8 - št. 1. Kranj, 1. L 1955 GLAS GORENJSKE Vsem naročnikom, bralcem in prijateljem našega lista Srečno ^foro leto! V novo leto % novim podjetjem V novo — osmo leto svojega izhajanja, stopa naš list v bistveno drugačnih okoliščinah kot prejšnja leta. Pred kratkim se je časopisno podjetje »Glas Gorenjske" združilo z Gorenjsko tiskarno v novo podjetje »GORENJSKI TISK". Osnovni smisel te združitve je prav v tem, da se okrepi napredni gorenjski tisk, hkrati pa seveda usposobi tiskarna, da bo zmogla ustreči vsem zahtevam, ki bodo rasle sorazmerno s širjenjem tiskane besede po Gorenjskem. V slogi je moč! S tem geslom bomo poskušali v novem letu uresničiti načrt, ki smo si ga postavili in ta je: modernizirati tiskarno! Tiskarna potrebuje nove stroje in novo opremo. Vsega seveda ne bomo zmogli urediti z lastnimi močmi in z lastnimi sredstvi. Prepričani pa smo, da bomo z moralno in materialno pomočjo naših oblastvenih organov, kolektivov ostalih podjetij in množičnih organizacij — uspeli! Če bomo uspeli v tem, potem bomo lahko „Glasu Gorenjske" občutno povečali obseg. Razen njega pa bomo lahko začeli izdajati druge publikacije, ki jih na Gorenjskem že dolgo pogrešamo. Uredništvo meni, da bo kljub vsem težavam že letos povečalo obseg listu, ne da bi pri tem zvišalo prodajno ceno lista ali pa naročnino. Prvi in osnovni pogoj za to pa je seveda — papir. Pri vsem tem delu stremimo, da stopi Gorenjska tudi v tem pogledu — v pogledu razcveta in širjenja tiskane besede — korak naprej. Ta korak pa bo toliko krep-kejši in toliko zanesljivejši, kolikor bolj nas bo v teh stremljenjih podprla vsa gorenjska javnost. S temi skopimi mislimi za uvod, želi vsem Gorenjcem in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine obilo uspehov in mnogo sreče v novem 1955. letu Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« PISMO ŠTUDENTOVSKEGA KLUBA 2IRI Se enkrat o poljanski komuni Vsa dejstva govore %a enotno Poljansko dolino Pravda za poljansko komuno in proti njej, je dobila v zadnjem času tako obliko, da smo ee člani Studentovskega kluba 2iri odločili, da povemo, ka] mislimo o tem vprašanju. Menimo, da ni treba ob tej priliki ponavljati načelnih izhodišč, ki (vodijo naše družbeno življenje k tej vsebinski lin oblikovni reorganizaciji organov ljudske oblasti. Ta vprašanja so bila načelno obravnavana že s strani najvišjih in najuglednejših državnikov, zato menimo, da so našim (ljudem precej jasna (v kolikor pa niso, je temu kriv predvsem politični aktiv). Nas namen je predvsem osvetliti ta problem z argumenti, ki govorijo za poljansko komuno in proti njej. Problem sam niti ne bi bil tako zapleten, če bi Poljanska dolina spričo svoje zemljepisne lege, zgodovinskega ter gospodarskega razvoja v preteklosti, ne bila tako neenakomerno razvita. Dolina ima na videz dve središči (Skofja Loka in 'Ziri). Vendar samo na videz, kajti naravno, zgodovinsko in gospodarsko središče obeh Sorlnlh dolin je (bila »in ostane Skofja Loka, ne oziraje se na to, da je občina Ziri imela v preteklosti svoje upravne sedeže drugod — v Idriji in kasneje v Logatcu. V začetku so bili tako okrajni kakor krajevni organi mne-nK kia 2irl z okolico ostanejo samostojna komuna, ostali del Poljanske doline pa naj bi se združil s Škof jo Loko; kasnejše gospodarske in politične analize pa so pokazale, da vta rešitev ni v skladu z nadaljnjim gospo-darsko-političnim razvojem doline kot celote. Zato je bil Is strani Pripravljalnega odbora za ustanavljanje komun na Gorenjskem dan nov predlog, ki Poljanske doline ne deli, marveč naj bi se po njem Poljanska dolina združila v samostojno komuno, s sedežem v središču doline — Gorenji vasi (potrebno utemeljitev glej v »Glasu Gorenjske«, štev. 46a z dne 15. 11. 1954). Bistveni argumenti, ki ta pre-dlog utemeljujejo, so sledeči: Poljanska dolina je po svoji zemljepisni legi, po svojih splošnih gospodarskih in političnih značilnostih, zaključena celota, ki ima (čeprav trenutno pasivna) vse pogoje za nadaljnji gospodarski in politični razvoj. O tem predlogu je sekretariat O-krajnega odbora SZDL na seji, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki političnega aktiva iz Poljanske doline, vključno s tovariši lz Zirov, sklenil, da se bo za tako rešitev boril. Do tega sklepa pa je prišlo prav na osnovi obljube tovarišev iz Zirov, ki so se s tako rešitvijo strinjali in prav tako izjavili, da se bodo za njo na svojem terenu borili. Zaradi zavestnega odpora in Dedek Mraz prihaja (Glej članek na 4. strani.) oportunizma vodećih članov političnega aktiva in predstavnikov občinskega ljudskega odbora, ki iščejo pri bodočih komunah samo sebične lokalne koristi, pa so le-ti prepustili razpravo o komunah najrazličnejšim nazadnjaškim elementom, kasneje pa so tudi sami začeli trobiti v njihov nesocialistični rog. Naše mnenje je, da mora biti princip dela naših političnih organizacij tak, da se stališča kritično sprejemajo pred celotnim političnim aktivom. Ko pa se ugotovi najboljše stališče, je celoten aktiv dolžan to stališče zagovarjati in ga braniti tudi proti neosveščenim ljudem, ker le-ti vedno, posebno pa še, če niso dovolj poučena, ne razumejo socialističnega bistva akcije. V nobenem primeru pa ne moreta ZK in SZDL dopustiti, da bi javno mnenje ustvarjali ljudje, ki pri nas niso prevzeli odgovornosti za graditev socialistične družbe. Poglejmo torej nekaj »argumentov«, na katere se opirajo v Zireh, ne da bi poizkusili kritično razmišljati o njih utemeljenosti. 1. Trdijo, da ne gredo »pod Gorenjo vas«, češ da je bila tam med vojno domobranska postojanka in da Gorenjevašča-ni niso napredni ljudje in podobno. 2. Da Gorenja vas ni nobeno gospodarsko, politično in kulturno središče doline. 3. Da bi v primeru enotne poljanske komune prevladovale njihove težnje (težnje Gornje-vaščanov — op. ur.), medtem ko bi se njihova občina zanemarjala. 4. Da je vsa ostala dolina še bolj pasivna kot so Ziri, zaradi česar bi Ziri trpele škodo. 5. Da je zaradi tega najboljša rešitev, priključitev žirovske občine k Idriji, ker je tam bogat rudnik in zato dohodek na prebivalca večji kot v Poljanski dolini in tudi žirovski kmetje bi menda laže prodajali svoje pridelke idrijskemu prebivalstvu. 6. Da se je treba odcepiti od Kranja, ker ta Okrajni ljudski odbor nima za njih takega razumevanja, kakor bi ga imel (Dalje na 3. strani) PRVI ŽARKI (Foto: Lucijan Berjak) Pred ustanavljanjem komun na Gorenjskem Krajevni odbori važen činitelj pri uveljavljanju samoupravljanja v komunah Zelo obširna in temeljita razprava na zborih volivcev glede števila in obsega bodočih gorenjskih občin — komun je v glavnem zaključena. Pričakujemo lahko, da bosta že sredi januarja 1955 o tem razpravljala tudi okrajna ljudska odbora Kranj in Radovljica in predložila svoj dokončni predlog u-pravno - teritorialne razdelitve bodočega združenega gorenjskega okraja Republiški ljudski skupščini, da ga uzakoni. Zdaj, ko je razčiščeno odločilno vprašanje obsega bodočih komun, se odpira še kopica drugih načelnih in praktičnih organizacijskih vprašanj, ki jih bo treba čimprej rešiti, da bi se zagotovila čimprejšnja ustanovitev in plodno delo bodočih komun. Eno od takih zelo važnih vprašanj pa je prav določitev krajevnega območja in nalog bodočih krajevnih odborov kot organov krajevne samouprave. Za vsako bodočo komuno, zlasti pa za tako veliko kot bo kranjska, bo izredno važno, kako organizirati delo oblasti in občinske uprave, da se bo njeno poslovanje čimbolj približalo ljudstvu in da bo tudi v enotni komuni prišla čimbolj do izraza resnična samouprava posameznih krajev. Ustanovitev večjih občin \— komun in njihova družbena in gospodarska enotnost namreč nikakor ne sme imeti za posledico oddaljitev oblasti od ljudstva in otežkoče-nje njihovih dnevnih opravkov z občinsko upravo. Tudi v komuni mora priti samouprava In posebne razmere posameznega kraja čimbolj do izraza in to ne le v obliki neposredne udeležbe v odločanju oblasti, ampak v Vinko Hafner najširšem družbenem upravljanju ožjih krajevnih zadev. V ta namen naj bi se ustanovili krajevni odbori za vsako večjo vas ali več združenih naselij; zaradi olajšanja poslovanja prebivalstva oddaljenejših krajev pa naj bi se na sedežih dosedanjih občin ustanovile (krajevne pisarne. Po dosedanjih razmišljanjih naj bi se v bodoči kranjski komuni ustanovili krajevni odbori za tele združene vasi: 1. Bel a; za naselja: Baše! j, Hraše pri Preddvoru, Spodnja, Srednja in Zgornja Bela. 2. B e s n i c a; — za naselja: Jamnik, Nemilje, Njivica, Pod-blica, Spod. Besnioa, Javornik, Pševo, Rakovica, Sv. Jošt, Za-bukovje, Zg. Besnica. 3. Bitnje; za naselja: Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje. 4. Duplje; za naselja: Sp. in Zgornje Duplje, Zadraga, Žeje. 5. Gorice; za naselja: Golnik, Gorice, Letence, Srednja vas - Gorice, Zalog. 6. Jezersko; za naselja: Sp. Jezersko, Zg. Fužine, Zg. Jezersko. 7. Kokra; za naselja: Kokra, Sp. Fužine, 8. K o k r i c a; za naselja: Bo-bovek, Ilovka, Kokrica, Mlaka, S rako vi je, Tatinec. 9. Mavčiče; — za naselja: Mavčiče, Meja, Jama, Breg ob Savi, Praše. 10. N a k 1 o; za naselja: Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Pivka, Polica, Cegelnioa, Strahlnj. 11. P o d b r e z j e; za naselja: Bistrica, Gobovce, Podbrezje. 12. Preddvor; za naselja: Bašelj, Breg, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Sp. Bela, Sr. Bela, Tupaliče, Zgor. Bela. (Dalje na 3. strani) h useiiM O DVEH DALJNIH DEŽELAH, ki sta nam vendarle blizu PARTIZANSKE RAZGLEDNICE Nov avtomat >— gospodarska pridobitev O SARTRU, KI NI tSARTRE , O premieri »Glejte Amerika!« v PG Naša reportaža: PO SLOVENSKI ISTRI Podoba gorenjskega človeka TržLške »zanimivosti« NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Podlistka: Največja tragedija v zgodovini pomorstva Krik iz noči Čestitke delovnih kolektivov ob Novem letu TEDEN DNI PO SVETU SODELOVANJE MED AZIJSKIMI DRŽAVAMI Pretekli torek so se v Bo-goru v Indoneziji sestali predsedniki vlad Indije, Burme, Indonezije, Pakistana in Cevlona na pripravljalnem sestanku za konferenco dežel, ki sodelujejo pri načrtu Colombo. Predsednik indijske vlade Nehru je pred sestankom izjavil, »da azijske probleme ni več mogoče urejati' in reševati brez rzijskih dežel.« Sodeč po izjavah predsednikov vlad, ki sodelujejo na konferenci, je razpoloženje zelo optimistično in se bo sodelovanje teh dežel še bolj utrdilo. Glavna naloga sestanka bo, utrditi mir v Aziji brez vmešavanja Kitajcev v notranje zadeve posameznih držav. EDEN O ATLANTSKEM PAKTU V svojem ekspozeju, ki ga je imel angleški zunanji minister Eden v Spodnjem domu, je izjavil, da so predstavniki 14 držav, članic Atlantskega pakta ugotovili, da so se sile pakta močno povečale. Vendar je Eden poudaril, da bodo sile prihodnje leto še močnejše, ko bodo okrepljene s prispevkom Zahodne Nemčije. CU EN LAJEVI OČITKI ZDA Agencija Nova Kitajska je javila, da je ministrski predsednik C u En Laj obdolžil ZDA, da premišljeno ustvarjajo napetosti v zvezi z obsodbo ameriških letalcev v Pekingu. Cu En Laj je izjavil, da je napetost v zadnjih šestih mesecih zelo popustila, ZDA in ostale zahodne države pa so ponovno začele netiti vojno psihozo in večati razkosanost sveta. KITAJSKE STUDENTE ZADRŽUJEJO Kitajski študenti, ki so jdh po obsodbi ameriških letalcev v Pekingu, obdržali v ZDA, so prosili generalnega tajnika Združenih narodov HammarskjSlda, naj posreduje in omogoči povratek v domovino. EISENHOWERJEVA IZJAVA Predsednik ZDA Eisenho-wer bo poslal svojo prvo spomenico novemu Kongresu 10. januarja. V njej bo zahteval, da Kongres osvoji ekonomski program, ki so ga preteklo leto zavrnili. Prav tako bo predsednik zahteval, da se podaljša zakon o recipročnih trgovskih pogodbah za tri leta. Novi program predvideva prav tako poenostavljenje carinskih predpisov in osnovanje mednarodne finančne korporacije. OBISK V LONDONU Predsednik italijanske vlade Mario Scelba je sprejel britanskega veleposlanika v Rimu Clarka. Med drugim sta razpravljala tudi o obisku, ki ga bo napravil predsednik Scelba v London v prihodnjem letu. O dveh daljnih ki sla kOht vendade dtiau V FRANCOSKEM ČASOPISU »Preuves« je poznavalec burmanskih razmer Francois Bon-dy napisal daljšo razpravo o Burmi. Med drugim v tej razpravi pravi: »Jugoslavija je Burmance vedno zelo zanimala. Tudi zvezna burmanska ustava je vzela za osnovo jugoslovansko.« Ko je pred leti poslal U Nu, predsednik burmanske vlade, maršalu Titu v dar neko knjigo, je vpisal vanjo sledeče po- Predsednik republike Josip Broz Tito bo prispel na uradni obisk v Burmo 6. januarja. Burma se že sedaj pripravlja na prisrčen sprejem visokega gosta, v katerem vidijo vsi Burmanci herojskega borca za svobodo in neodvisnost ter mir na svetu. V Rangunu je bila odprta razstava o boju narodov FLRJ za svojo neodvisnost Vsi časopisi posvečajo te dni svoje uvodnike bližnjemu obiske visokega gosta in objavljajo izčrpna poročila o obisku predsednika Tita v Indiji. »Rangunski dnevnik«, ki izhaja v burmanščini, napoveduje v svojem uvodniku velik in topel sprejem, ki ga bo burmansko ljudstvo priredilo predstavniku dežele, katere težnje so tako na notranjem kot na zunanje-političnem torišču zelo podobne prizadevanju Burme. »Jugoslavija je pomagala, ko si je prizadevala utrditi neodvisno politiko v Evropi«, piše časnik, »da je politika azijskih dežel postala učinkovitejša in je te dežele moralno podprla, ko so bile v težavah.« Predsednik FLRJ Josip Brez Tito je že sedmi dan na poti po indijskih državah. Doslej je obiskal sedem držav izmed 28, kolikor jih sestavlja Indijsko unijo. — Povsod so predsednika Tita najprisrčneje sprejeli. Ljudje so prišli tudi po več sto kilometrov daleč, da bi videli maršala Tita. U Nu predsednik burmanske vlade svetilo: »Velikemu heroju Titu — s spoštovanjem — U Nu.« Težko bi bilo našteti vse manifestacije burmansko - jugoslovanskega prijateljstva v zadnjih letih. Pred nekaj dnevi je U Nu dejal: »Med Burmo'in Jugoslavijo so bili odnosi vedno zelo prisrčni. Zato sem prepričan, da bo obisk maršala Tita v Burmi te prijateljske vezi še utrdil in poglobil.« PJI - DON - SU - Mjanma - Najngan, to je na burmanščini povedano »Burmanska unija« — ali Burma, kot jo na kratko imenujemo. Površina te dežele je 604.700 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima 17 mi- lijonov, od tega 2/3 burmancev. Izpod angleške oblasti se je Burma popolnoma osvobodila šele 1948. leta. Burma je republika. Ima dvodomni sistem: skupščino z 250 poslanci in svet narodov s 125 člani. V obeh domovih je zastopanih več strank. Sedanja vlada se opira na Antifašistično ligo narodne osvoboditve, v kateri je najštevilneje zastopana socialistična stranka, ob podpori sindikatov in kmečke zveze. Liga ima v skupščini 180 mandatov, medtem ko jih ima vseh 8 opozicijskih strank skupaj le sedemdeset. Obdobje do 1948. leta izpolnjuje bogata zgodovina bojev za samostojnost Burme. V tem boju so Burmanci dvakrat menjali gospodarja. Do II. svetovne vojne so bili v Burmi Angleži, leta 1942. pa so jih iz nje izrinili Japonci, ki so v slovitem pohodu skozi dežele jugovzhodne Azije prodrli prav do indijskih ravnic ob Petorečju. Čeprav so v začetku mnogi Burmanci mislili, da Japonci prinašajo deželi svobodo, so se kaj kmalu lahko prepričali, da temu ni tako, da je evropske gospodarje samo zamenjal gospodar iz Azije, ki je kot oni prvi hotel še nadalje izkoriščati burmansko ljudstvo. Zato se severnih provincah — vendar se je centralna oblast že močno konsolidirala in danes Burma že z velikimi koraki stopa po poti gospodarskega napredka, pri čemer se močno opira na jugoslovanske izkušnje. Zaradi mnogih skupnih problemov, ki jih ima z Jugoslavijo, predvsem pa zaradi želje, da se ohrani trajen mir — ker le tako bo lahko nemoteno razvijala in krepila svoje gospodarstvo in dvigala blaginjo ljudstva — je razumljivo, da se lahko najde skupni jezik. Zato Burma, lončarski splav na Ira-.adi je začelo organizirati ilegalno protijaponsko gibanje, ki je postopoma preraslo v oborožen upor. V tem gibanju je sodeloval tudi U Nu. Ustanovila se je Antifašistična liga svobode, v kateri so sodelovali socialisti, komunisti in nekatere meščanske stranke. Ko so bili leta 1945 japonski zavojevalci pregnani, so se v Burmo spet vrnili Angleži in zahtevali »svoje pravice«. To je sprožilo val protestov, demonstracij in stavk, kar je prisililo Angleže na popuščanje. Predlagali so Burmancem, da bodo postopoma — v roku petih let — dobili samostojnost. Toda z novimi, še silovitejšimi stavkami je ljudstvo ta predlog odbilo. PRIŠEL JE 4. JANUAR 1948. leta. Ta dan je bila proklamirana popolna neodvisnost Burme. Britanski guverner se Je za vedno poslovil In odplul s parnikom »Birmingham« v London. Po ulicah Ranguna — glavnega mesta Burme — pa so navdušeni Burmanci veselo prepevali: »Dokler bo stal svet — bo ta zemlja naša!« To je odlomek iz burmanske državne himne. Neodvisnost seveda še ni pomenila, da so vsi problemi rešeni. Šele takrat so se pokazale težave, ki jih je mlada republika pod vodstvom predsednika republike Ba Uja in predsednika vlade U Naj a uspešno rešila in jih še rešuje. Notranji nemiri so se po 1948. letu še stopnjevali. Uporniki so zasedli mnogo provinc Burmanske unije in so v najkritičnej-šem trenutku prodrli prav pied vrata Ranguna. Ti dnevi so bili za mlado republiko nekakšni sprejemni izpit za življenje. In ta izpit je Burma odlično prestala. Čeprav vsi nemiri še niso zadušeni — danes še vedno ni dokončno rešen n. pr. problem čankkajškovih vojakov, ki so s« po zlomu kitajske nacionalistične armade zatekli v Burmo in se še danes zadržujejo v Pagoda Svaj Dagun v Rangunu lahko upravičeno pričakujemo, da bo obisk predsednika republike Tita v tej prijateljski državi — uspešen. ZOPET ZAUPNICA MENDES - FRANCEU Francoski parlament je zopet izglasoval zaupnico vladi Mendes - Francea v zvezi e drugim in tretjim členom osnutka ratifikacije pariških pogodb. 289 poslancev je glasovalo za vlado, 251 pa proti. Nek poslanec je zahteval dva amandmaja v zvezi s pariškim sporazumom. Vlada se je odločila, da posarskega sporazuma ne bo ločila od ostalega ratifikacijskega besedila, odbila pa je amandma, da bi pogodbo uveljavili šele, ko bodo znani rezultati pogajanj med Zahodom in Vzhodom. Ivo Porenta - Vojko Juriš Tisti dan sem si dobro zapomnil. Bilo je 5. marca 1945. leta. Star sem bil ^šestnajst Jet in ta juriš jo bil moj največji. Gluha februarska noč s pasjim mrazom. V skupinah smo polegli pod visoke previsne stene Košute, katere strme čeri na grebenih so se kakor nedograjeni stolpi zasajale v nebo. Vlažne in sluzaste snežne vesine Karavank so se motno risale na nebesnem svodu. Gore so bile kakor orjaške črne sence. Ze dva dni smo tavali v megli, iz katere se je venomer usipal sneg. potem se je zjasnilo, pritisnil je mraz, obleka pa se je spremenila v leden oklep. Zviti pod odeje, z nogami potisnjenimi v nahrbtnike, smo drgetali in čakali dneva. Mraz se je zagrizel w roke in noge in stresal vse telo. Hinavsko molčeča noč je kakor težak svinec ležala nad zemljo. V mraku so nas že napadli. Ze? Saj smo jih vendar pričakovali. Morali so priti. (Naša sled je bila globoka — bilo nas je petinosemdeset — in dovolj razločna, da so nas izvohali. Z zavihanimi rokavi in rdečimi rutami okoli svojih pasjih vratov so se kakor obsedeni zapodili v breg. Prvi so brez krika popadali pod točnimi streli partizanskih pušk, ostali so jo ucvrli nazaj. Vse se je zgodilo silno hitro. »Tovariši! Umika ni!«, je poveljeval Ferdo ter pri tem cvrknii slino, da jo je veter raztepel na vse strani. Bilo Je odveč, kar je zinil — zgoraj je bila i=Vra, spodaj Nemci — in vendar so nas njegove besede ohrabrile. »Zato smo tu, da se borimo!«, mu je istočasno odgovorilo več glasov. »Umika ni!«, smo skoraj v zboru ponavljali ln pri tem gladili kopita karabink. »Naj živi nova Jugoslavija!« Jelo se je svitati. Kakor bele megle v snežnem jutru, so te (nad nami nejasno odražali čudni roglji in zobci. Gore so se zvrstile v bleščeč niz in postajale vse jasnejše. Pričelo se je daniti in pravljični barvni učinki po nas obdali. Vladal je mir, toda le navidezen. Za snežnimi zakloni so se gibale človeške postave, rile po snegu, preštevale municijo, nestrpno gledale v dolino in zasledovale vsak gib nemških enot. Sleherni si je prizadeval najti čim boljši položaj. Dve uri sta se prelili v večnost. Pod hribom je počil strel in odmeval med vrhovi. Potem je završalo. Greben je pričela obsiravati sovražna artelerija, za njo pa je pritiskala pehota. Od nekod so pripeljali topove. Nismo jih videli, ostali so za bregom v varni razdalji. Granate so padale, toda učinek je bil slab, saj v globokem snegu niso eksplodirale. Po tihi gori je ropotalo, -sovražnik se je približeval in partizani so naravnavali puške. Nekateri so merili v telo, drugi pod jeklene čelade Vse oči so se vpijale v sovražnika, ki se je drzno bližal. Obrazi) petimor,^md{esetih part*zanov ao izražali nezlomljiv odločnost in prezir. To napeto pričakovanje je naprezalo živet. Le zakaj se jim nikamor ne mudi, sem pomislil. Nekdo je povlekel zapirač pri strojnici. .. Začutil sem skrivno željo, da bi ostal Idolgo tu in počakal do kraja. Da, počakal, pa naj pride karkoli . . . Legel sem na trebuh, stegnil roko, odpel gumbe pri torbici za okvirje, odvil za spoznanje kapice pri bombah, ki so mi vi e1© r»a ra.som ter za vsak slučai zrahljal pifttoCo v toku. Se enkrat sem preizkusil, če je nabojnik pri brzostrelki dovolj pritrjen, in ko sem se prepričal, Ida je, sem jo previdno naslonil na levi laket. Nobenega vznemirjenja nisem čutil. Vse se mi je zdelo tako naravno in preprosto. »Si se že odločil?«, sem pobaral Cirila, ki se je vgnezdil nekaj korakov vstran. — Seveda se je odločil! Odločil se je že takrat, ko so mu ubili starše in je prisegel maščevanje. Trdneje je stisnil puško. »Sedaj bo, kar bo!«, je dejal in pogledal Svaba, ki je lezel proti njemu. »Ali ti, ali jaz!« Njegovo čelo je Ibilo mračno, besede so votlo zvenele: »Prekleti, pridite! Tu sem!« Smehljal se je, toda vedel sem, da so mu bili živci do skrajnosti napeti. »Hitreje, prijatelji, hitreje!«, jim je sikal skozi stisnjene zobe. Prednje enote po se že bližale na štiristo metrov. Uprl sem komolce v sneg, otipal lok petelina in čakal. — Lepo so se videli, ko sem Ijih opazoval vzdolž jeklene cevi in jih spremljal skozi zadnjo zarezo brzostrelke. Zaklopi na orožju so zaropotali, kazalci zdrknili Iz lokov na petelina in — bili smo pripravljeni. Vsi smo delali isto in obraze vseh je spre-letel živčen drget. — Zadržal sem dih ... — Krajevni odbori PISMO 6TUDENTOVSKEGA KLUBA ZIRI važen činitelj pri uveljavljanju samoupravljanja v komunah jevnih pisarn prihranjene prebivalstvu oddaljenih krajev skoro vse tiste nevšečnosti, ki bi lahko nastale z ukinitvijo seda-(Nadaljc-vanje s 1. strani) Za uspešno opravljanje svojih njih malih občin. Hkrati pa bo 13. Predoslje; za naselja: nal°S bo imel vsak krajevni od- prav to dalo pravo vsebino no-Britof, Orehovlje, Predoslje, Su- bor SV°J Predracun dohodkov m vi komuni in bistveno dopolnilo i,, . ,, , ... izdatkov, ki bo del občinskega njeno organizacijo. Na marsi- na pri Predosljah. . r» •• . , . „ v 14 Šenčur- za naselja- Sr. proračuna, Z njim mu bo ob- katero perece vprašanje pa bo- vas, Šenčur. Se enkrat o poljanski komuni Vsa dejstva govor« %a enotno Poljansko dolino 15. Trboje; za naselja: Tr-boje, Zerjavba. 16. Trs t en i k; za naselja; Babni vrt, Cadolje, Pangeršči-ca, Povije, Trstenik, Zabije, Zg. in Sp. Tenetiše. 17. Visoko; za naselja: Luže, Olševck, Hotemaže, Milje, \ isoko. činski ljudski odbor zagotovil do odgovorile šele bodoče prak-potrebna finančna sredstva in tične izkušnje. sicer tako, da mu bo podrobno _ določil sredstva za posamezne naloge ali pa mu bo določil le odstotek njegove udeležbe na občinskih dohodkih, ustvarjenih v dotičnem kraju. H koncu želimo poudariti samo še to, da se tako zamišlje- 18. Voglje; — za naselja: ni krajevni odbori nikakor ne Hrastje, Prebačevo, Vogije, Vo klo. 19. Ž a b n i c a; za naselja: Ce-pulje, Lavtarski vrh, P je italijansko Minirjrstvo za zunanjo trgovino sporazumno z Ministrstvom za kmetijstvo odločilo odrediti poseben kontingent 300 ton za nvoz suhih sliv iz Jugoslavije. Na levi strani skice: izpad plina iz peči pred montiranjem avtomata; — na desni: izpad po montiranju avtomata vagonov premoga po 20 ton. Razen tega pa izredno štedi peč in omogoča veliko lažji proizvodni proces. Doslej je namreč uhajalo največ plina v dimnik, nova naprava pa ta izpad preprečuje. Večino plina, ki nastaja pri gorenju, odvaja spet nazaj v peč, kar povečuje toploto in manjšo porabo goriva. Naprava deluje popolnoma avtomatično. Da strokovnjaki sprva niso bili nič kaj preveč navdušeni nad novim avtomatom je več ali manj razumljivo, saj so se vsi bali, da bo treba pri taki napravi večino sestavnih delov njakov, da je bil avtomat res izdelan iz domačega materiala; ko pa so jim delavci KEM to dokazali, so pohvale kar deževale. Prototip avtomata so namestili v jeseniški Železarni in ugotovili, da ima Szredne kvalitete. Samo Železarna bi potrebovala 70 do 100 takih naprav, ki je veliko boljša kot vso tovrstne naprave iz inozemstva. Avtomat je uporaben v vsej in-nustriji, tekstilni, sladkorni, papirni j'td. Zato bo podjetje kmalu pričelo s seriisko proizvodnjo te naprave in opremilo z avtomati našo industrijo. (Nadaljevanje s 1. strani) okraj Ljubljana-okolica, oziroma Zveza komun v Ljubljani. 7. Zato naj bi se čimprej dogradila cesta Ziri — Ljubljana čez Dolomite, zgradil pa naj bi se tudi tisti pravljični predor iz Zirov v Idrijo. 8. Strinjali bi se z enotno poljansko komuno, če bi bil njen sedež v Zireh. Mi vsi, ki razmere poznamo, se s temi »argumenti« ne strinjamo, ker 1. niso politično in gospodarsko utemeljeni in 2. kažejo na skrajno lokall-stično, profitarsko nesocialistič-ne interese, ki so v popolnem nasprotju s ciljem in duhom komune. Naše stališče do zgoraj naštetih »argumentov« je naslednje: 1. Trditev, da ne gremo »pod Gorenjo vas«, nam pripoveduje samo o tem, da bi sicer moral kdo priti »pod Ziri«. Dejansko pa smo daleč od tega, da bi kdorkoli »prišel pod koga«, temveč gre za to, da se v naši dolini ustvari neko geografsko središče, ki bi iz praktičnih razlogov ustrezalo vsem prebivalcem enako. Kar pa se tiče domobranstva v Gorenji vasi, smo mnenja, da je to voda na mlin tistim ljudem, ki nam tše vedno skušajo zavirati graditev socializma, z nadaljnjim poglabljanjem starega sovraštva. O političnem nazadnjaštvu Gorenje-vaščanov pa menimo, da bo prav bodoča komuna to lahko odpravila, saj bodo iravno najnaprednejši ljudje dz Zirov lahko največ pomagali. 2. Gorenja vas v resnici nI nikakršno gospodarsko, politično in kulturno središče Poljanske doline, ker takih središč v Poljanski dolini sploh ni in jih tudi komuna ne bo ustvarjala, pač pa bi Gorenja vas lahko bila, če se ta komuna formira, politično središče. V nekem smislu bi se iz tega središča tudi vodila gospodarska in kulturna politika, to pa seveda z najširšim sodelovanjem prebivalcev vse doline. 3. Strah, da bi prevladovale lokalistične težnje enega kraja v škodo drugemu, je samo dokaz, da tisti, ki ta strah razširjajo, sami hočejo uveljaviti lokalistične jtežnje. Proti vsem takim pojavom pa se je treba že danes boriti in to bo tuai v prihodnie ena glavnih nalog političnega vodstva komune. Investiralo in gradilo pa naj ibi se tam, kjer bo to komuni kot celoti največ koristilo. 4. Logika, da imajo vse občine v Poljanski idolini manjši družbeni dohodek na prebivalca, je zelo relativna in varljiva. Saj bi iz tega nujno sledilo, da bi moral imeti jeseniški železar 10-krat višji standard, kakor ga ima Jžirovski čevljar in podobno. V resnici pa nam te številke samo govorijo o gospodarski aktivnosti nekega kraja in o njegovem družbenem dohodku kot takem. Jasno je tudi, da bi bila ta komuna trenutno pasivna in da bi morala vložiti s pomočjo Zveze gorenjskih komun vse sile, da se čimprej osamosvoji tudi v gospodarskem pogledu. Zato ima vse pogoje (čevlji, les, marmor, živinoreja, turizem). 5. Priključitev k idrijski komuni in nato k ljubljanski skupnosti komun pa se nam zdi ravno tako nesmiselna in nerealna. To trdimo, ker smo prepričani, da gospodarstvo idrijske komune mora odigrati svojo politično in družbeno vlogo predvsem v gospodarsko zaostalih predelih Tolminske in ostale severne Primorske. Ziri nimajo vse od razpada Avstro-Ogrske nobenih gospodarsko - političnih stikov z Idrijo, ker so se ob razpadu stare Avstrije vsi objektivni pogoji ispremenir.i, i— medtem ko se po letu 1945 ni pokazala nujna potreba po obnovitvi teh stikov, razen nekaterih gostovanj idrijskih in žirovskih igralskih družin. Težiti k Idriji zaradi tega, ker je tam donosen rudnik živega srebra, od katerega bi Zirovci imeli koristi, pa je socialistični nesmisel, ki bi ga lahko opredelili z geslom: bogati k bogatim, revni k revnim! Tudi mnenje, da bi naši kmetje proda- jali svoje pridelke v Idrijo Je nerealno, ker žirovski kmetje za prodajo nimajo drugega kot živino, mleko in krompir, kar pa dobiva Idrija iz svoje bližnje okolice. Vprašujemo se tudi, zakaj tega niso delali že sedaj, saj jim to vendar ni nihče branil. Tudi strah nekaterih Idrij-čanov, da bo ukinjena njihova višja gimnazija, ker imajo menda premalo dijakov, se nam zdi odveč, saj bi se stanje zaradi priliva dijakov iz Zirov bistveno ne spremenilo. Znano je tudi, da so med Zirmi in Idrijo zelo slabe prometne zveze, saj je sedanja cesta v zimskem času dalj časa neprehodna. O skorajšnjem zboljšanju teh prometnih zvez ne moremo govoriti. Razumljivo je, da s tem nismo hoteli reči, da med Idrijo in Zirmi ne sme biti gospodarskih, političnih in kulturnih stikov. Tisti, ki bodo taki, kakršne bodo narekovale gospodarske prilike. Za sedaj ipa govorimo o stvareh tako, kot so. 6. Zelja po odcepitvi od Gorenjske se nam zdi, da izvira iz tega, ker žirovska občina leži na meji med tremi okraji — Kranj, Ljubljana-okolica in Tolmin. Zato so imeli občani priliko videti, oziroma primerjati gospodarsko politiko vseh treh okrajev. Ta politika pa ni bila vedno enotna in enako dosledna. Najbolj dosledna pa je bila vedno v okraju Kranj, kamor Ziri spadajo (davki, odkupi, posek lesa in podobno). Zaradi tega so nekateri (zlasti kmetje) mnenja, da je Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica izmed vseh treh okrajev najboljši. Naše mnenje je, da je to v resnici negativen pojav v delu ljudskih odborov, mislimo pa, da bi se proti temu morali na pristojnih mestih boriti predstavniki Zirovcev v Okrajnem ljudskem odboru. Hkrati pa menimo, da se na takih negativnih pojavih ne more graditi prihodnost in da prav zato, da se temu izognemo, ustvarjamo komune. Dograditev ceste Ljub- ljana — Ziri, ki se bo v do-gLednem času zgradila, je kot argument za priključitev k ljubljanski Zvezi komun trenutno nerealna, še bolj nerealno in fantastično ipa je igovoriti o. gradnji tunela med Idrijo in Zirmi. 7. Vseh teh argumentov, ki smo jih tukaj navedli, pa ne bi bilo treba pojasnjevati in zavračati, če bi bil sedež poljanske komune v Zireh. Mi vsi se strinjamo, da bi bila to dobra rešitev, če bi bile Ziri geografsko središče doline, tako kot je Gorenja vas. Nikakega opravičila pa ni za to, ker so Ziri na gornjem koncu Poljanske doline in zato ne morejo biti gospodarsko, politično in kulturno središče doline, kot si to nekateri zamišljajo. V kolikor so Ziri v tem bolj razvite od ostalih krajev v Poljanski dolini je toliko večje njihovo poslanstvo pri razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Naša dolina je po svojih osnovnih značilnostih enotna, kar se izraža v vseh oblikah gospodarskega, političnega in javnega življenja. Ves promet gravitira k večjim centrom: Škofja Loka, Kranj, Ljubljana. Tudi odvisna delovna sila se zaposluje predvsem na Gorenjskem; dijaki obiskujejo gimnazijo predvsem v Škofji Loki in v Kranju. Zato bi razbijanje te komune ■zaradi več 10 let starih vaških in občinskih sporov bilo po našem mnenju absolutno nazadnjaško dejanje, ki ni vredno preteklosti Zirovcev, ki jim gre dostojno mesto v zgodovini NOB in v povojni (graditvi socializma. Člani našega kluba nameravamo s tem člankom pripomoči k boljši rešitvi problema. Smo za enotno poljansko komuno s sedežem v Gorenji vasi in se bomo za to rešitev tudi po svojih močeh kot zavedni člani socialistične skupnosti borili. Zveza študentov Jugoslavije Študentovski klub Ziri V NOVEM LETU „Glas Gorenjske" v vsako gorenjsko hišo! Z današnjo številko »Glasu Gorenjske«, prvo v letu 1955, začenjamo široko akcijo za popularizacijo in razširitev našega časopisa. Naša želja je vzbuditi na Gorenjskem še večje zanimanje za »Glas Gorenjske« in mu utreti pot v vsak še tako oddaljen kotiček Gorenjske. Ta akcija ni slučajna, temveč ima namen še bolj razširiti krog bralcev našega lista, ki je najbolj razširjen in najbolj bran časopis na Gorenjskem. 500 izvodov današnje, slavnostne številke »Glasu Gorenjske«, smo poslali tudi na osnovne šole, kjer bodo učitelji delili brezplačno en izvod časopisa otrokom vseh tistih staršev, ki nimajo naročenega našega lista. Prepričani smo, da bodo prosvetni delavci vsestransko podprli naša prizadevanja, saj bomo z razširitvijo lista pomagali dvigati tudi splošno kulturno rast našega prebivalstva. Razširjati »Glas Gorenjske« pa bodo pomagale tudi vse množične organizacije na čelu s Socialistično zvezo, saj je »Glas Gorenjske« prav glas Socialistične zveze za Gorenjsko. » Podjetja, tovarne in ustanove! Izberite iz svojih vrst tovariše ali tovarišice, ki bodo zastopali naš list in ga širili med delavce in uslužbence po tovarnah in podjetjih. Vsi tisti, ki bi kakorkoli želeli sodelovati v tej akciji, lahko dobe bloke za zbiranje novih naročnikov v upravi našega lista, uredništvo pa je za te tovariše in tovarišice predvidelo tudi primerne nagrade. V MESECU »GLASU GORENJSKE« PA SMO PRIPRAVILI NAŠIM BRALCEM TUDI VRSTO PRESENEČENJ. Ze v današnji številki objavljamo prvo nagradno križanko, njej pa bodo sledile še razne nagradne ankete, razpisi, prispevki itd. še prav posebno presenečenje pa je pripravilo uredništvo vsem tistim naročnikom našega lista in ostalim, ki se bodo v januarju mesecu še naročili nanj ter PLAČALI NAROČNINO ZA VSE LETO 1955 VSAJ DO SREDE FEBRUARJA. Vse bomo namreč upoštevali pri velikem nagradnem žrebanju, ki bo v začetku meseca marca. Na seznamu nagrad so že sedaj številne nagrade, ki so jih prispevala podjetja z Gorenjske, med njimi omenjamo radio aparat, kompletno kuhinjsko opremo, gradbeni material, najrazličnejše tekstilno blago, obutev vseh vrst, razne gospodinjske potrebščine ter vrsto drugih praktičnih dobitkov in nagrad v vrednosti pol milijona dinarjev. Pohitite z naročanjem »Glasu Gorenjske«, ki vas bo vsestransko zadovoljil! Na stolpcih našega lista boste lahko prebrali najrazličnejše dogodke in zanimivosti družbenega, političnega, gospodarskega in kulturnega udejstvovanja na Gorenjskem. JANUAR MESEC GLASU GORENJSKE Pastirček Peter in kralj Briljantin Kot vsako leto, tako je tudi dobrega srca in to mora že ob letos Prešernovo gledališče pri- svojem prvem srečanju z zlob- pravilo svojim mladim obisko- nimi gorskimi bitji poplačati z valcem veselo novoletno Igro. izgubo vseh svojih kožic. Ca- V režiji Vladimira Stiglica in ravnica Hudamora jih požene v scenski opremi Saša Kumpa v prepad, ker je v pastirčku bo 29. decembra in vse dni spoznala zaveznika gorskega okoli Novega leta uprizarjalo kralja Briljantina, bajko o »Pastirčku Petru in Tuko se začne bajka o pošte- kralju Briljantinu«. nem Petru. Pripoveduje še o Pripombe k dvema enodejankama „ GLEJ TE, AMERIKA SARTRE, KI NI SARTRE! Sartre „Obzirna vlačuga", Saroyan „Čujte ljudje" v PG Pod skupnim, nekoliko senza- žbe kot celote ni, obstoja gotcev. Vkljub temu prekroje- zumejo in morajo vzljubiti. Sa-clonalnim naslovom, nam je s samo skupek posameznikov, vanju značaja in nekaj majhnih, rovan je pesnik ubogih in za tiče t rt o premiere Prešernovo gle- Družbena etika in morala, čast, vendar (bistvenih popravkov av- ranih ljudi Amerike, — ne vi-dališče predstavilo dvoje avtor- ponos, dolžnost in spoštovanje torja, je junakinja, ki jo gle- soko kvalificiranih industrijskih Peter Je Ml sirota brez star- »brihtnem« Gašperju, ki je tako Jev moderne dramske književ- na človekovo opredelitev nima- damo »spoštovanja vredna« le v delavcev s frižiderji In avto-Sev, pri Mrverjevih pa Je zdaj len in neumen, da mu še sama nosti: Francoza J. P. Sartra z ta vpliva. Svoboden je v izbi- narekovaju. Iz socialno-kritične mobili na obroke, ampak vseh kakor doma. Praznično doživet- čarovnica ni kos; o Briljantino- »Obzirno vlačugo« in America- ranju dobrega in zlega, toda preobleke še zmeraj proseva tistih množic potomcev Hunky-je je bilo za njega, ko sta ga vem služabniku Cip - Copu, ki na armenskega rodu Williama prav v svobodnosti in neizogib- eksistencialist (Sartre. jev, Polakarjev, Armencev in v zgodnjem poletnem jutru po- neviden uganja z ljudmi vsemo- Saroyana z enodejanko »Čujte, nosti opredeljevanja je vir raz- Pravda o mejah režiserjeve Kitajcev, ki tvori po Adamičevo spremila gospodar in njegova goče vragolije; o Mrvarju, ki Uudje«. dvojenosti bitja, kar poraja ob- ustvarjalnosti je že zdavnaj do- »gnoj« Amerike; ljudi, ki nima-hčerka Liza na Prepadne pla- Po krivem osumi Petra, da Je Jean Paul Sartre Je obče po- čutek tesnobe, gnusa ali stra- gnana, dasi vzplamteva zmeraj jo ničesar, niti imena ne, kot koze prodal pa se mu grdo sum- znan kot prvi pobudnik eksi- ninice. Koze pasti, to na vse zadnje ni kdo ve kakšna umetnost, ampak tako daleč od doma, visoko v gorah — in celo poletje ne bo videl drugega kakor kdaj pa kdaj deklo Nančo, to pa ni od muh. Pa sam bo pripravljal sir za vso družino! Peter se počuti kot da je zrasel v pravega moža. Veselo se poslovi od svojih in niti sam niti kdo drug ni slutil, koliko hudega bo še doživel, kajti Prepadne planinice niso nevarne le zaradi prepadov, tam domujejo poleg dobrih, tudi zli duhovi. Prvi kot drugi gospodarijo vsak zase in si iščejo zaveznikov: prvi v dobrih, slednji v slabih ljudeh. Peter je ničenje hitro maščuje; o Liziki, stencializma, modne filozofske Jesenice Trgovsko podjetje »Zarja« na Jesenicah je letos sklenilo, da bo ob novem letu priredilo veselje vsem učencem prvih razredov osnovne šole. Pripravilo jim je primeren program, poslalo ga Ja in scenografa Nika Matula v na zamisel takšnega načina ob- In konec: Peter, ki ga je dramskih del in sloveč politični oddelek, kjer se vozi bela žen- sina preveč počrnil. Njegov Ju- harmonično celoto. Pretnar Je v darovanja otrok predvsem zato, kralj Briljantin v zadnjem bo- akrobat v preskokih iz enega v ska in celo sama), logike in psi- nak je bliSe newyorškemu dnu, temu delu izpričal izredno čist ker so mislili, da bi bila tak- ju s Hudomoro spravil na var- drugi politični tabor. hološke podložitve značajev. V kot aristokratu z Juga in Har- posluh za vse neštete čustvene sna intimna slovesnost otrok no v svoj skalnati grad, se Vsa (književna dela eksisten- deželi, znani po neštevilnih sod- wardskemu gojencu. Fredov odtenke od najsubtilnejše liri- enake starosti lepša kot obda- spet lahko vrne domov. S svojo cialistov so pisana na teze te nih procesih, v katerih so žen- močno kompleksni značaj, v ka- ke do pekla v človeku. Pokazal rovanje po terenih, Jd se vča- poštenostjo si je pridobil prija- filozofije, po kateri so najpo- ske Listnega poklica izsilje- terem se bore iz družbenega je, da nobeno nasilje ne more sih ne obnese najbolje. Morda teljstvo gorskega kralja in za membnejša gibala beg pred se- vale bolj ali manj pomembne položaja zrasla samozavest z zamoriti klica po človečnosti, da bi bilo prav, če bi prihodnje le- vselej obračunal z zlobnim sve- boj, tesnoba, življenjski gnus, moške, deželi, znani po svoji osebno strahopetnostjo, sla po se v vsaki žrtvi spočne nov bo- to »Zarjo« posnemala tudi dru- tom. pohlep po oblasti, strah in po- licemerski morali, ne jbo noben uživanju z okovi puritanske rec. Težko bi Pretnarju vse to ga podjetja. , —ž gum. Za eksistencialista dru- politik tvegal javnega obiska pri verske vzgoje, je razčlenil, le uspelo v taki meri brez inter- zloglasni ženski. Seveda Sartre da prevladuje ena kornponen- pretov, ki jih je imel: Anke vse to in še marsikaj drugega ta: brutalnost, tako da je nje- Cigojeve in Jožeta Kovačiča ter ve, toda njemu je rasna diskri- govo orodje, policijski agenti, Hudi z drugega brega Angelce minacija in Amerika le kulisa, manj -umazano od njega same- Hleboetove, Mirka Cegnarja, pred katero razstavlja svoj po- ga. Lada Stiglica in Metoda Mayra. gled na človeka in vidike, s ka- Jože Pristov je prazno reto- Zaničevana in prezrta dekla vas, otroški sejem in umetno terih on presoja družbene od- riko z volilnih zborovanj repu- Anke Cigojeve je bila pooseb- drsališče, kjer bodo drsalne re- nose }n razredni boj. blikarske stranke učinkovito ljenje vsega lepega in dobrega vije jeseniških in ljubljanskih Režiser Igor Pretnar je usme- prenesel v spalnico vlačuge, le v človeku dn Kovačič enako- Novo leto, praznik malih in velikih V pogovoru s tovarišlco La- NA JESENICAH hovo, predsednico Društva pri- Tudi na Jesenicah je med ci jateljev mladine, smo izvedeli, cibani in pionirji veliko zani praznovanje Novoletne jtlke ze lo veličastno. Posamezna podjetja so že pri lanskoletna centralna prireditev ni povsem obnesla, ;bo Dedek Mraz obiskal letos najmlaj- da bo tudi leto« v Kamniku manje za Dedka Mraza. Ker se drsalcev. Na novoletnem sej- T[\ vse luci odrskih žarometov po izgledu je bil preje presbl- vreden partner, poln tooline in mu v pravljičnih lopah in izključno v socialno-kritično te- terijanski pastor, kot senator vere v človeka. Skoda, da v hišicah — prodajajo nekatera matiko Sartrove igre, pri tem države. Igralsko zelo zanimiv zgodbo svojega imena in živ- kranjska podjetja mladim obi- pa tnora dokaj nasilno odstra- lik je bil črnec Franceta Tre- ljeniskih neuspehov ni skušal pravila za otroke svojih delav- še Jeseničane po terenih. Ob- skovalcem tisočero lepih in do- njevati zaslone, ki jih je posta- falta. vnesti nekal obimne veselosti, cev in uslužbencev mnogo le- daroval bo pridne cicibane in Drin stvari. vil avtor sam. Taki koncepciji Drugi avtor tega večera, Sa- ki zveni Iz besedila, pih in koristnih daril. pionirje z bogatimi in lepimi Kulturna društva so pripra- je v prvi vrsti potreben pozi- rovan, ni ljubitelj visokih be- Ob tej enodejanki je moral . . ... ' darili, za nabavo katerih je vila mnogo zanimivih in zabav- tivni junak, ki ga v igri ni. Za- sed. Čisto preprosto pravi: »Lju- sleherni gledalec doživeti neko Cen ra na prir i v o v^pe- prispeval Ljudski odbor mestne nih predstav, posebno lutkarji to zidealizira režiser omejeno dje so povsod enaki; spreobrne notranje očiščenje In 7di rP mi tek popoldan na glavnem trgu, obcine 250.000 dinarjev. Organi- s Primskovega in Ljubljane Sartrovo prostitutko z instinkti jih samo ljubezen.« (Cujte, lju- malce krivično do velikega u- kjer bo naprav jen aro m ziranje pohoda Dedka Mraza je imajo obsežen spored. Tudi malomeščanske gospodinje v dje) aH pa: »Nima smisla pomi- metnika. da ie dodan kot r>rl- gozd s stojnicami In pr aj - prepuščeno posameznim tere- Prešernovo gledališče bo za tragično junakinjo, ki naj sim- lovati vsakogar. Ene moraš liu- vesek senzaciji večera — Sar- nami kamniških podjetij »Koč- nom, ^ bodo tekmovali med Novo leto uprizorilo posebno bolizira upor malih ljudi proti biti, druge sovražiti.« (Pokoj tru. ne«, »Potrošnika« in »Slašči- seboj( ^ pripravil lepši igrico. čarne«. Kolektiv Tovarne usnja sprejem. Veličastno praznovanje bo v ta gozd, ki bo razsvetljen Novoletne jelke bo tudi v do- v najčudovitejših barvah, po- mu »Partizana« na Jesenicah, stavila ogromnega prašiča, »TI- Povabili bodo vse pionirje na tan« velikena sneženega moža, čajanko in pripravili lepo aka- akor po vsej Sloveniji, je tovarna »Stol« iz Duplice pa bo demljo. Vsi pionirji pa bodo tu- I/ doseglo ljudsko - prosvetno postavila več lop in hišic palč- di obdarjeni in nagrajeni, ker II delo ^ osvoboditvi tudi v kov. so tako pridno obiskovali telo- Radovljici lepe uspehe. Obnov- Tu bo obiskal kamniške pio- vadnico »Partizana«. ljenih ali na novo ustanovlje- nirje in cicibane tudi Dedek — _nih je bilo 26 kulturno - p ro- ti rani j i ameriških denarnih mo- nedolžnih), in vsi ljudje ga ra- Francč Bratkovi« Kulturno prosvetno delo radovljiškega okraja zasluži vse priznanje Mraz. Po vseh šolah kamniške občine bodo pestre prireditve s čajankami in zabavnimi sporedi. Individualnih obdaritev šot ske mladine ne bo dn se V TRŽIČU edini odseki društva delavni, vendar je društvo trpelo kot celota, ker niti med odseki niti med posamezniki ni bilo pra- cah združila v enoten okrajni niči pod Stolom. Na tej pri- ve povezave in pravega tovari- ljudsko - prosvetni organ. Za reditvi, ki se jo je udeležilo 3tva. Javorniška Svoboda, po svetnih društev, katerih dejav- posamezne kulturno - prosvet- nad 10.000 ljudi, so nastopili številu članov in odsekov si- Dedek Mraz obišče vse šole nost pa je v letih 1952 in 1953 ne dejavnosti, kakor za gleda- združeni pevski zbori in posa- cer manjša od jeseniške, je v tržiške občine, kjer jih bo ko- nekoliko popustila. Temu sta liško umetnost, instrumentalno mezna društva s folklornimi tem pogledu dosti boljša. Svo- lektivno obdaril, dne 29. in SO. kriva Okrajni odbor Ljudske giasb0i vokalno' glasbo, knjižni- plesi, lutkovnimi predstavami, bodo v Lescah zasluži prizna- decembra. V mestu Tržiču bo prosvete in Mestni odbor Ljud- ce> ljudske univerze itd. so bili recitacijami, godbami itd. Ve- nje predvsem zaradi marljivo- v Cankarjevem domu dne 31. t. ske prosvete na Jesenicah, -ki izvoljeni referenti, ki so s svo- likega pomena je bila tudi siti' gledališke družine in orke- »HoHro Prihod Dedka Mraza za sta v teh letih obstojala le na jimi komisijami odgovorni od- uprizoritev Žižkove »Miklove stra, prav tako tudi radovljiški / i, u a, < /™!kT osnovno 5ol°' gimnazijo in naj- papirju. To nedelavnost pa je ^ru Zveze rjelo društev se je Zale«. Malo pa je bilo sodelo- SKUD, ki pa ga je treba gra- (okoli 200.000 dlnarjev)j^raoi- miajše. Poleg tega bo Tetka po- koncem leta 1953 odstranil ocenjevalo tudi s strani Zveze vanja kulturno - prosvetnih Jati, ker mu Je šele pred nekaj la za izpopolnitev miamnsKin, Vedala dve pravljici, nastopila Okrajni sindikalni svet na Je- kulturno - prosvetnih društev društev radovljiškega okraja tedni uspelo obnoviti pevski oziroma pionirskih knjižnic, ki bodo pravljična gozdna bitja senicah, ki Je razpisal tekmova- radovljiškega okraja ki je na velikem praznovanju vsega zbor. Tudi v ostalih društvih, so sedaj v zelo bednem stanju (Veter, Nevihta, vile in palč- nje kulturno - prosvetnih dru- ocenjevanje zaključila ob uprl- slovenskega ljudstva na Ostrož- n. pr. v Mošnjah, Lancovem, in za druge koristne stvari. ki). štev radovljiškega okraja. Dru- zoritvi Žižkove »Miklove Zale«, nem, kjer je od vseh 28 dru- Kropi, Podnartu Itd., zaslužijo V 8KOFJI LOKI štva so se res razgibala, naštu- kjer so sodelovali domala vsi štev aktivno sodelovala le Jese- priznanje predvsem dramski Pavliha pripravlja prihod dirala so nova gledališka dela kulturniki radovljiškega okra- niška Svoboda s svojim pev- odseki dočim je delo pevskih Dedka Mraza, ki bo prišel 30. in nove programe ter priredi- ja skim zborom. zborov slabo. Društva z zbo- decembra s Številnim in pestrim la številne prireditve na doma- za uspešnejše delovanje kul- Ob pregledu dejavnosti in rt, ki redno vadijo, so v Bo- spremstvom v pravljični gozd čih odrih in mnogo gostovanj, turno - prosvetnih društev Je uspehov poedindh društev v hlnjskl Bistrici, na Jesenicah, na trgu pred pošto. Tam bodo Delovanje društev so spremlja- poskrbela ZKPD v Radovljici letu 1954 zaslužijo priznanje Javorniku, v Žirovnici, Zasipu tudi paviljoni in stojnice mest- le in ocenjevale posebne komi- ludi v 2acetku sezone 1954-55. »Svobode«: Bohinjska Bistrica, ter zadnje čase v Radovljici, nih podjetij. V enem se bodo sije, Okrajni sindikalni svet pa Razpisala je tekmovanje dru- Jesenice, Javornik, Žirovnica, Gorjah in na Dovjem. Kot GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška c. št. 6. Direktor: Sumi Nace. Urejuje: uredniški odbor. Odg. urednik: Slavko Beznik. * Telefon uredništva: št. 475, uprave 190 / tek. račun pri NB Kranj - okolica štev. 624-T-127 / Izhaja vsako 6oboto. / Letna naročnina 450 din, polletna 200 din, četrtletna 100 dinarjev. Posamezna štev. stane 10 din pionirji in cicibani lahko brez- je omogočil izvedbo številnih štev, z namenom, da se dvigne Lesce ter kulturno - umetni- kulturno dejavnost Je važno plačno sami pogostili. Dedek gostovanj s kritjem režijskih njih' kvalitetna raven. Organi- ška društva: Radovljica- Mo- omeniti še folklorne skunine. Mraz bo kolektivno obdaroval stroškov. Ob zaključku tekmo- z}raia je tudi dramsko šolo, pe- šnje in Lancovo. Svoboda na ki obstojajo na Jesenicah, vovodskl tečaj za novince, izpo- Hrušici v letu 1954 ni delovala Bledu in v Bohinjski Bistrici polnjevalni pevovodski seminar na kulturnem področju, ker ter lutkovno gleda-lišče na Je- pionlrje na gimnaziji, osnovni vanja so prejela vsa društva šoli, v dijaškem domu in otro- Učne diplome, najboljše kultur škem vrtcu. Na trgu bo tudi no - prosvetno društvo v okraju ,n dirigentski tečaj za vse vod- gradi, oziroma obnavlja pro- senicah, ki pa Je šele pred te- je godb radovljiškega okraja, svetni dom. Nekaj društev je dni obnovilo delovanje. Za izvedbo teh tečajev je odo- še, ki tudi nekako delujejo, Se ln še bi se dalo pisati o brila okrog 700.000 dinarjev druga pa več ali manj života- dobrih, pa tudi slabih straneh he. KUD pa jim pripravlja tu- zirano, predvsem pa koordini- pomoči. Tečaje in seminarje, ki nLJo. Ocenjevalna komisija kulturno - prosvetne"! dela ▼ di uprizoritev »Trnjulčice«, go- rano in smotrno pa so začela so na Jesenicah i n na katerih v Okrajnega sindikalnega sveta ^^raju vendar je spuščanje v štovalo bo Lutkovno gledališče kulturna društva delovati le- glavnem predavajo strokovnja- je dodelila prvo mesto Svobodi ^tankosti odveč Delstvo je da iz Ljubljane in predvajani bo- tošnjo pomlad, ko se je ustano- ki iz Ljubljane obiskuje lepo v Bohinjski Bistrici ne samo ^k ^vanne dejavnosti kot Je do risani in barvni filmi. vila Zveza kulturno - prosvet- število kulturnih delavcev. zato, ker je delovanje poedinlh diktafon, s katerim se bodo pio- »Svoboda« Bohinjska Bistrica nirjl lahko zabavali in ki bo pa je prejela krasen prapor, obenem radijska postaja Pavli- ge večji polet in bolj organi nih društev radovljiškega okra- V letu 1954 beleži radovljiški odsekov društva uspešno, am- bila v letu 1954, radovljiški še ni doživel na kultur-Za vse to gr* V KRANJU jvja skupščini, ki Je bila 21. okraj več množičnih nastopov, pak predvsem zato, ker bo °^raJ Dedek Mraz Je prišel s svo- marca 1954 v Radovljici, sta se oziroma prireditev. Najpo- odnosi med posameznimi odse- nem področju. Za vse to jim spremstvom v Kranj dne Okrajni odbor Ljudske prosve- membnejša je bila ob priliki ki in posameznimi člani društva zasluga Zvezi kulturno - pro* 28. decembra. Pred Sindikalnim te v Radovljici in Mestni od- zleta vsega delovnega ljudstva zelo dobri. Tudi pri jeseniški svetnih društev v Radovljici, domom je obiskal pravljično bor Ljudske prosvete na Jeseni- radovljiškega okraja r ZavrS- Svobodi so bili v letu 1954 po- O. Ob 10-leinici osvoboditve Podoba gorenjskega človeka Vtisi eb Smolejevi knjigi podob »Gorenjska v miru. trpljenju. borbi in svobodi" Mnogo več bi moral pisati hojen. pripoveduje aytor o pravkar »moteje- g podobami u SQ jih ^^le vi knjiga »t»orenjsKa v . _ , J , . . . fotografske kamere — predvsem miru trolieniu. borbi in svo- ruiru, vrpijeiu«, , pa njegova. bodi« a upam, da do o tem . , . . umu«, a w > v prvem delu se Smolejeve prinesla daljšo oceno kaka re-____. ... , . ... ,. j/iuirau u * ... umetniške fotografije zlivajo z viia. saj je delo po svoji ob- „ . . . ... - . viju, &<*j ■j r * motivi iz Cankarjevih del in delavi in po izraznih sredstvih . . , _ Jy . _ * , . ■ kakor odmev Cankarjevega »Ku- tedinstveno m zato pomembno__. ,___.. .... renta« izzvenita v prvem ciklu xa naso kulturo. _ - , ., 0 , . ... „, , , predzadnji Smolejevi podobi — Človek, ki bi knjigo le po- ^ kmegk. ik{< vrsno prelistal, bi morda mi- renjske kmečke ^ shl, da je avtor Slavko Smolej, _ , .__g, ' . . , . . , rodni nosi«, znani mojster umetniške foto Slovenci smo obogateli za Begunje s kaznilnico, kamor je podobami »Mi gremo naprej« in knjigo, ki s svojimi podobami okupator takoj po prihodu za- »Topničarji Prešernove brigade pripoveduje o obdobju, ko smo čel zapirati zavedne Slovence, gredo v napad«. Partizanske žr- prelomili s hlapčevsko pretek- Kmalu so Begunje postale naj- tve za svobodo pa simbolizira s lostjo, se osvobodili in si pri- večje morišče na naši zemlji, podobo »Poslednja čast mlade- borili človeka vredno življenje. Tu je poskušal okupator ures- mu partizanu« in jo podčrta z Prepričan sem, da bodo te po- ničiti svoj peklenski načrt: unl- nesmrtno Kajuhovo pesmijo — dobe pomenile bodočim rodo- Clti vse Slovence na Gorenj- »Materi padlega partizana«, vom še mnogo več kakor nam, skem. Nemški zavojevalci, nemočni saj jim bodo pripovedovale o Grozotne podobe strašnih nem- proti partizanskemu odporu, se življenju ljudi, ki so jim s ških zločinov, večinoma zar*ic- zatekajo k požigom. Pred nami svojim bojem, trpljenjem In njene po vojni na postajah Ge- se odpirata dve strahoviti po- ustvarjalnimi napori izgladili stapa, niza avtor knjige pred dobi požiga Radovne, kjer je 20. pot v življenje. In o tej poti, nami. Ena najbolj pretresljivih septembra 1944 v požganih do- težki poti, za bodoče rodove iz- podob v kmigi je izgon rsatere movih zg~-elo 24 postreljenih lovski sneg vozijo kmetje živež oblake, visoki oboki ~3 z želez- Mi gremo naprej grafije, izdal album slik, ki prikazujejo lepoto Gorenjske, nje- »Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!« Morda prav zato obračajo Smolejeve »Matere« hrbet bližajoči se nevihti, kakor da bi hotele s svojimi hrbti zaščititi svoj zarod in pred njo obvarovati svoj dom. Podoba »Pred nevihto« je zaključna podoba prvega cikla Okupator omageje; v onemoglem besu požiga vasi brigadam Triglavske divizije, še nimi loki bočijo nad graditelji več, v tem času se je porajala novega življenja in nove drui-po gorenjskih vaseh že nova be. Cankarjeve besede: »Jas, ljudska oblast, kar potrjuje do- bratje, pa vem za domovino«.« kumentarna fotografija »Na vo- so se uresničile. Leta 1950 so lišču v vaške narodnoosvobo- prišle tovarne iz rok revoln-dilne odbore v Brezovici pri cije v roke delavcu — proiava-Kropi.« jalcu. Težka pot je za nami. »Iz trpljenja, iz krvi rdeče...« Podobi jeseniškega plavžarja je zažarela Gorenjska v svobo- zaključujeta delo s podnaslo-di. Zaključni ciklus pod našlo- vom: »Neupogljiv in klen je vom »Gorenjska v svobodi« pri- gorenjski rod, kakor viharnik! čenja avtor s podobami nepo- njegovih gora...« zabnega praznovanja Gorenjcev Knjiga, s katero Gorenjska poleti 1945 na Jesenicah. Vojne proslavlja 10-letnico osvobodi-rane so še skeleče, slovenskemu tve, nosi letnico 1955 in je na-ljudstvu kljub njegovemu boju tisnjena v bakrotisku. 3.500 iz-kratijo svobodo imperialistl. — vodov je izšlo s slovenskim ko-U Primorski in Koroški odrekajo mentarjem, 1000 z angleškim in svobodo. Zato sta na tem p raz- 500 v esperantu. Opremljena je HI nikn navzoči pretresljivi pesmi zelo okusno in bo krasila vsako »Soči«, ki so jo recitirala pri- zasebno in javno knjižnico. Komorska dekleta in »Gor čez ristila pa bo tudi vsem šolam, izaro«, ki so jo zapela koroška Nek jeseniški učitelj, ki je vi-dekleta iz slovenske Zilje. Vse del prvi izvod, je navdušeno Gorenjsko ljudstvo je kljubovalo poginu kakor okleščen viharnik no trpljenje med vojno in osvobodilni boj ter ustvarjalnost v povojnih letih; toda že ta bi verjetno opazil, da je delo enovito, da se podoba preliva in da je delo zaokroženo v eno samo podobo življenja, trpljenja, boja in dela gorenjskega človeka v obdobju zadnjih desetletij. Od človeka, ki so mu drugi rezali kruh in mu delili domovino, se je v teh letih izoblikoval človek, ki sam odloča o svoji usodi. Zamisel za to delo se je porodila v avtorju že v prvih povojnih letih. Zadnja leta pa je počasi dozorevala in se oblikovala v delo, ki je te dni izšlo v založbi Okrajnega odbora ZB Smolejevih slik in obenem pro- s šestimi otroki v pregnanstvo. mater, deklet, starčkov in o- to pove avtor , podobami. vzkliknil: »Kako lepo bomo i,,™'1 tr^nfu * zoranJ° CloVek 86 Zgr°Zi °b !iraZU °tT°~ trok- Pod drugo P°dobo je za- Praznik je mimo in že spre- lahko porabili to knjigo za po- rneavoj, . . ' f . obrazov in se prav ob to,h pisal avtor: ».Nadčlovek' je u- g0Vori Smolejeva podoba o de- uk o narodnoosvobodilnem boju n»«nS vil Z izrazib: ZaVe, 8™zotne!a stvar» Pekel P»d Triglavom«. iu. v zlati klas je dozorela pr- pri nas!« Zato opozarjamo na- S£^SLnTSSJSf M VS° Požigi P^tizanskih krajev pa va setev, prvi šarži železa in njo vse šole, knjižnice in vsa- i «^^?Ml^rftalM resmcnost Prešernov.* verzov: niso mogU odvrniti gorenjskega jekla so pritekli iz jeseniških kogar, ki so mu knjige pri n ? T2~*ZL~lZf*Manj strašlia smrt je v črne ljudstva, da ne bi podpiralo plavžev in martinovk. Električ- srcu. Gorenjsko kot »nemško za vse- zemlje krUi, kot so pod svetlim lej«, kar pričata fotografij po- soncem sužnji dnovi.« sebnih poštnih mamk in žigov, svoje vojske. Skozi globoki je- ni daljnovod je segel z glavo v —km Še se vrstijo podobe nasilja nad gorenjskimi ljudmi: pregoni,, ropanja, požigi». . »Toda oropano in iz stoterih ran krvaveče gorenjsko ljudstvo je na svoji zemlji kljubovalo poginu kakor okleščen viharnik — razjarjeno bitje z grozečimi rokami«, je zapisal avtor pod podobo okleščenih viharnikov vrh lickaj tr^iškib ;;3ar)irr)iiJo$ti^ O parkih, sprehajališčih in cdpriih izpuhih Velika mesta imajo svoja bi stali tam le nekaj minut! O, SE ENO POSEBNOST ima- sprehajališča, trge in par- Toda nekateri stoje tako po ne- mo v Tržiču! ke, kjer se po končanem kaj ur. (Seveda ne sedaj, ko je Nekateri lastnlki motornihko_ Mozakije — prispoaoDe prvin delu sprenaja miad0 m staro, mraz!) In v tako majhnem me- . . r>reveč obiestni T^ZT^Snm «Por- In ZanimiV° it »ŽE* 1JUdl ^k0t !" * * P^iioJLrPna sredo ]ceste; S podobama »Gorenjski upor- na sprehajališčih. bolj opaziti. Vse to pa se do- glavnega trga ali pa v kako rs^»S1Sl obupal. Potegnili smo ga jug Tako nastalo votlino Je vo- Bil sem pošteno utrujen, ko sem nju in prerekanju smo sklenili, ven in vrv sem ^ povezal okoli da a 8VOj0 kemično in mehanlč- 6e skozI vhod spet skobacal na da gremo takoj naslednjo ne- ^ jaz Ko smQ se s tovarlši nQ sllo Se nadaije oblikovala in Površje zemlje, deljo. Dan pred odhodom sva dodobra zmenili o uporabi pi- jo seveda oblikuje še danes. n™evHeLRT^ Malke ™ sporazumevanje, sem Toda lmel sem smolo Svetilka bl7ffi'n^n^«i£^ 8C Z8iel OZCk r°V «* J« 11 neznanih ra2l°^ u" %L^$3SS^%J*- J** r^SaSE nfka0 <*Šl S "»J1 & ? V ««k i.__J3w* ,Wot -LT-Sl. trdim' da Je te <*el P««, neka- pomi temi, sredi navpične stene ka naravna tehtnica vitkosti, privezan na vrvi. j- ^TJ5i?5£ So TJLVTJ^ra2l08w u nih jamarskih oblek, vrvi, sve- *ŠL?^Z5£> 'T J"* tilk, sveč in vžigalic pa do za- ka naravna ™vtnica vitkostiprivezan na vrvi. Tovarišem pisnikov, metrov, kompasa in ™ed najtežavnejšimi. Ze takoj seTn zaklical, naj malo počaka- tu sem imel smolo. Iz rezei- jo. s težavo sem privlekel iz varčka v svetilki se mi Je zlil jepa vžigalice, toda še preden drugih priprav za merjenje in raziskovanje. Mrzlično smo pn čakovall odhod. Cez Savo nas ves Petrolej. Ko sem nal no- sem prlžgal lampo katero sern je prepeljal prijazen mlinar in vega sem se po niokri ilovici moral odpreti B 2<>bmd gQ m, medtem, ko sem mu Jaz pojas- £al napreJ J* ^^"^n Padle vžigalice na dno brezna, njeval cilj našega pohoda, so oprtno steno, katero Je mola KaJ sedaj? Rudfl me je nltro tovariši ugotovili, da se bodo svetilka razsvetljevala le na ^ill iz 2adrege. Po vrvici ml kmalu lahko kopali. Se nekaj gornjem delu. Pred menoj s* je poslal novo rezervo vžigalic, korakov po železniški progi ln Je šlrlla «rozeca globina. ,V vendar sem kaj hitro ugotovil, že smo se začeli vzpenjati po gluhI tišini Je le sem pa tja da 8Q popolnoma premočene ln strmem pobočju navzgor odjeknil daljni odmev vodne zato neuporabne. Na srečo smo Marijan, ki je hodil navadno kapljice, ki se je raztreščila na imell vilgailc dovolJ in morali spredaj, nas Je kmalu opozoril, ll°vnatlh tleh. Po kratkem ro- ^ ml poslati še ene, tokrat zada smo prispeli na cilj. Poka- »antenju ln uporabljanju raznih vite v paplr Končno sen se P« zal je na majhno luknjo, ki smo Primernih ln neprimernih be- skora1 polurnem visenju v temi jo zagledali nekaj metrov pod sed sem zaklical tovarišem !n ]« spet začel pomikati naprej. potjo. Ruda se s tem ni mogel že sem se 7aM počasi pomikata Ugotovil sem, da piha po ozkem Domačini so bili zelo začude- sprijazniti in Je, smeje se, pri- v globino. Vrv se Je napela in stranskem rovu v brezno vetrlč ni, ko smo jim povedali nepri- pomnil: »Beži, beži! Tale, "niti se mi neusmiljeno zajedla v re- in da je prav on povzročil ta čakovane novice o njlhoveru pol metra široka luknja, naj bi Dra- z nogami sem iskal opore neprijeten zastoj. Kmalu so mi breznu. Za nagrado ln plačil bila cilj naše ekspedicije. Smeš- v mokri steni, z rokami pa sem tovariši zaklicali, da se bom so nam dovolili, da smo si po- no!« »Da, da!« je hitro pribil držal vrv ln svetilko. Piščalke moral vrniti, kajti vrvi j« tešili lakoto na zrelih češnjah- Stanko, »za tole odprtino se nisem mogel uporabljati, zato zmanjkalo. Ozrl sem se navzdol Izredno so nam teknile! skriva ' obsežna podzemeljska Pa sem moral dajati tovarišem in res zagledal pod seboj dno Andrej Triler dvorana!« Končno smo le odlo- _________ . Mi žili nahrbtnike in začeli z delom. Najprej smo točno zmerili pot do brezna, določili s kompasom lego in si geološko, florl-stično in vegetacijsko o^e-dali okolico. Potem so se začele priprave za raziskovanje brezna. Z nad 30 m dolgo vrvico, razdeljeno z aliuninijastlml 11- ZASKRBLJENI OCE eat k težko bolnemu. Dr. Tilburg se je hote' r. Tilbnrg, telesni zdravnik holandskega neopazno izmuzniti, kar se mu je skoro posr«' j kralja Viljema I. je bil sin pastorja, ki *ilo, le pazljivemu očesu starčka na prižnI Je posloval v mali amsterdamski cerkvi- njegov odhod ni ušel. Prekinil je pridigo ,l et Ali iz pobožno*ti ali da bi se ne zameril Dozval svoje vernike: »Ljubi moji, pomol"0 •četu, je sin pogosto prisostvoval očetovim za ubogega bolnika, ki se je zaupal znanja o10" obredom. Nekoč ga pride sel sredi pridige kil- Jega sina...« Dragi pionirji in pionirke! Kar malo nerodno mi je in prav lepo se vam moram opravičiti, da vam v zadnjih številkah nisem ničesar objavil. Saj veste- pomanjkanje prostora, mnogo dela (pripravljal sem se Pač na Novoletno jelko)... pa kaj bi vam naštevat No, danes se vam bom ca vse zamujeno temeljito oddolžil. Opozoriti vas moram na nagradno križanko, ki je posebej namenjena za vas in za katero imam pripravljenih že vrsto prav lepih knjižnih nagrad. želim, da bi v bodoče tudi vi sestavljali take križanke in mi jih pošiljali. Zadnje dni, posebno pred proslavo Dneva JLA, sem prejel mnogo prispevkov o naši armadi, njenem rojstvu in njenih slavnih bojih. 2*1 P» morem objaviti le en sam spis, seveda najboljšega, ki je bil nagrajen tudi od kranjske garnlzije JLA. Ob zaključku vam še želim prav zadovoljne praznike, mnogo veselih urie, veliko daril in prijetnega počitka, posebno pa SREČNO NOVO LETO! Vaš Kosobrin Na braniku domovine 6. aprila 1941 so Nemci in Italijani napadli Jugoslavijo. Tega dne so stotine nemških letal zasule Beograd s težkimi bombami ter sejale na jugoslovanska mesta ogenj in smrt Krdela sivih jeklenih ptic s kljukastimi križi so bobnela nad našo zemljo in puščala za seboj razdejanje. Kmalu se je pokazala vsa gniloba državnega ustroja; kralj, člani njegove vlade in generali so pobegnili in prepustili narod samemu sebi. Nemške in italijanske divizije so v nekaj dneh strle vojsko. Zavedni državljani so odhajali v gore in v gozdove. Sirom Po Jugoslaviji so se zbirali v partizanske čete in odrede, ki so rušile okupatorjeve vojne zgradbe, uničevale proge in mostove ter napadale njegove postojanke. Zaman je bil napor sovražnikov, četnikov, ustašev in drugih domačih izdajalcev, da bi uničili partizansko gibanje. Kljub ogromnim žrtvam se je naša vojska pod vodstvom Maršala vsakokrat prebila skozi neštevilne obroče in prizadejala sovražniku velike izgube. Iz malih partizanskih odredov se je izoblikovala Jugoslovanska armada, ki je v težkih do »kraljice vojske«, pehote, veje nov duh, nova miselnost. Naša armada krepko stoji na braniku domovine. Vladislav K um še, bojih osvobajala kos za kosom naše domovine in končno tudi popolnoma pregnala sovražnika Iz ruševin in vojnih grozot je vstajala nova država na Balkanu, nova Jugoslavija. Začel se je boj, boj za zgraditev domovine, boj za čim hitrejšo odpravo žalostne dediščine minule vojne. V tej borbi ima velik delež tudi naša slavna JLA. Rodila se je v najtežjih dneh iz našega preprostega ljudstva. Kalila se je v težki, neenaki borbi, v snežnih metežih, ostrih zimah, ob slabem orožju in opremi. Danes posveča naša država vso pažnjo izgradnji armade. Vsi rodovi vojske so opremljeni z najnovejšim orožjem in pridobitvami moderne tehnike. Po zraku letajo najnovejša vijačna letala in vitki, srebrno-beli reaktivci švigajo nad oblaki. Za sedaj smo še navezani na tujino, od koder uvažamo amfibijska vozila, radarske naprave, helikopterje in ostalo precizno vojaško opremo, a v bližnji prihodnosti bo naša mlada industrija že krila vse domače potrebe. V vseh vrstah vojske, od letalstva, artilerije, mornarice pa Križanka Vodoravno: 1. sneženi ... 4. določen čas, doba; 7. vprašalm zaimek; 8. pesnitev; 9. vrsta konjskega teka; 11. žitorodna pokrajina v AP Vojvodini; 13. oblika pomožnega glagola; 15. krajšava starost; 16. prizorišče v cirkusu; 18. moško ime; 1». kratica za »Slovenija avto promet«. Navpično: 2. imate na obrazu; 3. učenje; 4. del telesa; 5. orodje, ki ga potrebuje vsak kmet; 8. predlog; 10. žensko ime; 11. pravite majhni punčki; 12. radi vidite, če vas obišče; 14. naris; 13. žito je povezano v ...; 17. žensko ime. NEKAJ ZA NASE ZENE ZDRAVSTVENI SVETOVALEC Sezona mraza in prehladov Z nastopom mrzlih dni se navadno pojavi cela vrsta neprijetnosti, ki jih povzročajo vremenske spremembe. Ozebline, rdeči nosovi in ušesa, vijoličaste roke in mrzle noge, vse to so motnje, ki nastajajo zaradi pomanjkljivega krvnega obtoka. Vendar jih v veliki meri lahko omilimo ali se jih celo popolnoma obvarujemo. Lahko bi našteli celo vrsto splošnih pravil, ki so različna za mlade in stare, za šibke in močne ljudi, in jih prilagodili zemljepisni legi in klimi posameznih krajev. Vedeti moramo predvsem, da nas pred škodljivimi vplivi zime obvaruje v prvi vrsti odpornost telesa proti mrazu in hitrim toplotnim spremembam ter zadostno vzdrževanje telesne toplote. Odpornost dosežemo s postopnim treniranjem tistih telesnih funkcij, ki regulirajo toploto. V toplih prostorih ni zdravo sedeti v plašču, prav tako pa tudi ne ob mrzlem vremenu hoditi okoli v pomanjkljivi oble- ki. Tudi moramo paziti, da se v sobi nikdar ne tiščimo vroče peči, radiatorjev ali štedilnika. Obraz zaščitimo pozimi s primerno kremo, pred odhodom na mraz pa z lahnim udarjanjem koncev prstov po licih poživimo krvni obtok. Večkratno krožno razgiban je gležnjev (navznoter in navzven) med sedenjem zelo ugodno vpliva na toploto stopal. Vzdrževanje telesne toplote je za večino ljudi edini način, ki Jih ščiti pred mrazom. Posebno je to važno za majhne otroke, zato ne smemo nikoli pustiti dojenčkov nepokritih, kar se često dogaja pri previjanju. Da se otrokovo telo preveč ne ohladi, naj ima mati vedno pripravljene ogrete plenice. Tudi kopati ga mora v dovolj toplem prostoru in ga zatem oviti v toplo odejo. V lepem in suhem vremenu peljemo otroka za eno uro ali dve na zrak in ga tako navajamo na odpornost proti mrazu. Seveda mora biti otrok dobro zavit, v voziček pa mu damo tudi termofor s toplo vodo. Pred mrazom nas najbolje zaščiti topla obleka in pravilna prehrana. Osnovno pravilo pri tem je: tople noge, stopala in spodnji del telesa. Prav v tem pa ljudje največ grešijo, ker posvečajo premalo pozornosti obutvi. Dobro je, če pozimi namestimo v čevlje tople vložke, najboljša pa je s krznom ob-šita obutev. — Ce se pojavijo ozebline, masirajte pete in gležnje vsak večer s kremo, ki vsebuje vitamina A in B. V zimskih dneh je priporočljiva tudi pogosta dezinfekcija ustne in nosne votline, kakor tudi redna nega zob. Tako se izognemo marsikateri nepotrebni infekciji sluznice. Obleka mi je premajhna Moda Pionirji, ki boste križanko »Sneženi mož« pravilno rešili, jo pošljite do 8. januarja na uredništvo »Glasu Gorenjske«. Vaš Kosobrin je pripravil deset lepih knjig, s katerimi bo nagradil deset izžrebanih pionirjev. Mlada dekleta do 20. leta se vsako leto znova vprašujejo in mučijo s problemom, kako uporabiti lansko obleko oziroma krilo, ki je postalo prekratko in preozko. Marsikatera ob takem razmišljanju ne najde nobene možnosti, čeprav bi rada podaljšala življenjsko dobo svojega priljubljenega krila. Nova modna linija se zdi dekletom navadno nepremagljiva ovira, ki pa je v resnici ni. Krila imajo pravzaprav le 4 temeljne oblike, ki se v raznih variacijah vedno na novo pojavljajo v vsaki modi. Na skici si lahko ogledate nekaj načinov moderniziranja in podaljševanja starih kril. 1. plisiranim krilom najprej odparamo pas in ga prišijemo k novemu zgornjemu delu krila iz istega materiala. 2. nabrana krila odrežemo ne- kaj pod eno tretjino dolžine (merjeno od pasu navzdol) in na zgornji del prišijemo nabrano progo blaga iz istega materiala. Preko šivov naši jemo kot okras še ozek enobarven trak. 3. široka krila krojena iz štirih pol, podaljšamo s širokim spodnjim robom iz sorodne tkanine v ustrezajoči barvi. Z istim blagom obšijemo tudi oba sprednja dela, ki se v sredini zapenjata z gumbi. 4. zvončasta krila pustimo kakor so in dekleta jih lahko nosijo preko širokega spodnjega krila iz tafta, ki ga krasi na spodnjem robu širok in bogato nabran volan. Taka krila so letošnjo zimo zelo moderna in učinkujejo najlepše, če je vrhnje krilo črne ali kake druge temne barve, ki ga nosite čez spodnje krilo iz rožnatega ali rdečega tafta. Dva elegantna zimska plašča s prikupnim ovratnikom in apart-nimi rokavi. Novoletna nagradna križanka Vodoravno: 1, 57, 114 — želi uredništvo ob Novem letu; 15. pravilo, vodilo; 18. spanje, sanje; 17. žensko Ime; 18. zvezda (latinsko); 20. ploskovna mera; 21. časovni prislov; 24. ozeblina; 26. veznik; 27. zver; 29. darilo; 30. dedna zasnova; 31. vek; 32. vzvišene lirske pesmi; 33. kobila pri mostu; 35. nerodno mi je; 36. pritrdilnica; 37. ma- 63. hlapilno sredstvo; 64. mesto v Avstriji (fonetično); 65. vpra-šalnica; 66-. vrsta pesnitve; 67. čez drn in ...; 68. dva; očka; 72. glej 20. vodoravno; 73. vas pri Krškem; 74. osenčenje; 76. število; 78. livada; 79. visok steber; 81. osebno ime; 83. ljudski odbor mestne občine (kratica); 84. oblika glagola zreti; 85. pa-rObek; 86. ostrivec; 88. kmečka 105. Svobodno tržaško ozemlje (kratica); 106. skupine; 108. otok na Jadranu; 109. veznik; 111. neumen; 112. znamka znanega izdelka tovarne »Iskra«. Navpično: 1. zver; 2. ljudska republika (kratica); 3. ljubim (latinsko); 4. priimek franc. pisateljice; 5. kostnica; 6. 'reka v Nemčiji; 7. števnik; 8. oblika glagola jesti; 9. oblika glagola 1 ~1" T"" 1 3 4 8 Jo li 16 <4 • t- • t* # • 19 C • 21 21 • 22 • • 26 • • Bo • 31 • • • 1 S ) t • • *5 • • '♦4 ~ i? > 7 4o 42. • 4» • • AS 46 • • 46 • % • • S2 Si 54 • ss • s7 5B S9 t> i / / • • • CA • 65 • • će • To • 12. t m 83 • ;■» • 74» • H • 7*8 • /9 Bo m 81 82. • • • m • 85 • "O a/. ¥ • 9 / 93 • • i • • m loa /0/ • lO 2. • 7 * " i O-i • • • • ~ j . 4. "70© • Je J • • • ■It 9, • nik; 25. on (nemško); 28. oblika glagola biti; 32. predlog; 34. turistična stavba; 35. pretepi; 38. prijemalka; 39. italijanski spol-nik; 41. k (latinsko); 42. pravljična oseba; 44. rastlina; 45. glas; 46. naplačilo; 48. del pluga; 49. razbitina; 50. znamenje; 51. uharica; 53. enota dela; 54. znoj niča; 56. grški bog vetrov (2. skl.); 57. zemlja ob vodi; 58. glej 63. vodoravno (2. skl.); 59. švedski kemik; 60. pisar v vojski; 61. dišava; 67. suknjič; 68. živalice; 69. žensko ime; 71. kokoš brez repa; 73. geometrijski lik; 74. prinaša dež; 75. bolezen; 77. mehka (hrv.); 78. vinska trta; 79. vstavi ORF; 80. polje po žilah; 82. moško ime; 83. žensko ime; 87. odrevenela; 89. iglasto drevo; 91. kratica bratske republike; 92. velikan; 93. čutilo; 94. vzklik; 97. zanke; 98. del čevlja; 100. imamo nad očesom; 101. ptica; 103. u-metnina; 104. ni grd; 106. živalski vrt; 107. moško ime; 108. začetnici vodje jugoslovanske gospodarske komisije, ki se je nedavno mudila v Ameriki; 110. grška črka; 111. nepoznan (kratica); 113. starejši (okrajšano). milno sredstvo; 40. streha nad odprtim ognjiščem; 43. njej; 44. sl°g; 45. so pod nami; 47. drevo jnrvatako); 49. ima pravilnik; T- *°,(hrv); 52- ima koni; 55. ^alni zaimek; 62. pregovor; sobica (2. Skl. mn.); 90. slepila; biti; 10. mlečna beljakovina; 11. 95. veznik; 96. predlog; 97. žival; 12. lesa brez »1«; 13. vzklik; 99. Prva beseda našega Ljudska tehnika (kratica); 14. novega podlistka (dvojina); 100. kemična prvina; 15. narod (1. moško ime; 102. znak za ke- skl. množ.); 19. malokrvnež; 22. mično prvino; 103. moško ime; pritrdilnica; 23. francoski spol- Nogrodni razpis V okviru »Januarja — meseca Glasu Gorenjske« razpisuje uredništvo za novoletno križanko naslednje nagrade: 1. 3.666 dinarjev 2. 2.000 dinarjev 3. 5 kg mila 4. 5 kg pralnega praška (oboje darilo kranjske tovarne mila) 5. blago za žensko krilo 6. —8. naglavne rute (darilo tovarne »Zvezda« Kranj) 9.—28. po eno steklenico žganih pijač (darilo podjetja »Vino« Kranj) Rešene križanke bo uredništvo sprejemalo do vključno 15. januarja 1955. Cas in kraj žrebania pa bo objavljen v našem listu. NAJNOVEJŠI TIP MAJHNE PODMORNICE V Angliji so izdelali najnovejši tip majhne podmornice X 51. Te podmornice so namenjene opravljanju vojaških nalog v sovražnikovih postojankah. Podmornica je dolga 17 metrov. Njena hitrost še ni znana, v morje pa se lahko potopi v nekaj sekundah. ČLOVEK, KI POJE VSAK DAN 30 KG HRANE Pred kratkim so v mestni bolnišnici v Padovi zdravniki začeli pregledovati nenavadnega medicinskega fenomena, delavca Cezarja Rissola iz Benetk, ki dnevno poje 30 kg hrane. Zdravniki še niso dognali pravega vzroka zakaj ta človek toliko poje. Ugotovili pa so, da je telo popolnoma onemoglo, brž ko delavec ne poje omenjenega dnevnega obroka hrane. FOTOGRAFSKI APARAT VELIK KOT NALIVNO PERO Izdelali so nov fotografski aparat, ki ga lahko nosimo v žepu kot nalivno pero. Dolg je 7 in pol cm, širok 2 in pol ter visok 1 in pol cm Posnetek na filmu ima velikost 3,5 krat 15 milimetrov. Z njim lahko fotografiramo predmete oddaljene od 20 centimetrov do neskončnosti. NOV REKORD HELIKOPTERJA Helikopter ameriške armade »Sdkorski X-30« Je dosegel nov rekord v višinskem letu. V zrak se je dvignil do 7.300 metrov. ODKRILI SO PRAZGODOVINSKO ARKTIČNO NASELJE Ekspedicija, ki sta jo vodila člana Danskega muzeja in Univerze iz Pensilvanije, je odkrila daleč na severo-) zahodu Kanade ostanke arktičnega naselja, ki je obstojalo pred 1000 leti. To največje naselje v polarnih krajih pripada »Dorset kulturi«. Pri odkopavanju so naleteli na 100 hiš in veliko število grobov ter našli razno orodje in orožje. TELEVIZIJA VEC KOT OTROK V mestu Memphis v ZDA so pripeljali v bolnišnico gospo Ken Ross, ki je med vožnjo v avtomobilu rodila otroka. Na vprašanje zdravnika, zakaj ni prišla v bolnišnico pravočasno, je gospa Ross odgovorila, da je doma gledala televizijski prenos, pa ni vstala, dokler spored ni bil končan. Mogočna, razkošna plavajoča palača britanske trgovske mornarice, last „White Star Linea", takrat največji in najhitrejši parnik na svetu — Tilanic, je odplul 12. aprila 1912. leta iz Sou-thamptena proti Zapadu. Namenjen je bil v New York. Tretji dan pozno ponoči, na nedeljo je bilo, pa je trčil v ogromno ledeno goro in se potopil. Oster rob kot jeklo trde ledene gore je odprl ladijski trup kakor konzervno škatlo in ladja, za katero je dejala angleška kraljica, ko ji je botrovala, da je osmo čudo sveta, ladja, katero so delničarji „White Star Linea" hvalili, da je nepotopljiva — se je potopila. V valovih Atlantskega oceana je našlo smrt več kot 1400 ljudi. Svet je obnemel... Danes, ko ob poročilih o poizkusih, da dvignejo tega giganta z morskega dna, človeku, ki je pred dobrimi štiridesetimi leti sam doživljal to dramo, spet vstajajo iz neizmernih globin pozabe spomini na ta dogodek, bi bilo morda prav, da se zabeležijo in objavijo. Berejo se kot povest, a so vendar resnični. Opisujejo eno od mnog'h tragedij, ki jih je človek doživel v borbi s silami prirode. 0> TITANIC DRVI V POGUBO Megleno in mrzlo jutro v aprilu leta 1912. Nepregledna množica ljudi je napolnila prostor ob pomolu. Kako ga tudi ne bi, saj so londonski časopisi že nekaj tednov sleherni dan prinašali slike razkošno opremljenega parnika in imena potnikov - milijonarjev, ki bodo prvi pluli na tej ladji, na Titanicu, čez ocean. Ko je sonce popilo meglo, so ljudje obnemeli. Kot da bi zrasel iz morja, je stal pred njimi velikan, praznično okrašen, pripravljen, da sprejme na stotino potnikov in se poda z njimi čez ocean. Začudenje je preraslo v nemir, nemir v hrup. Z vzklikanjem je hotela množica dati duška svojim občutkom. Kdo bi si mislil, da bo prva pot tega orjaka čez ocean hkrati tudi njegova zadnja. Množica je pritisnila k pomolu. Vsakdo je hotel videti tiste srečneže, ki se bodo prvi vozili na Titanicu in uživali v nje- govih razkošnih salonih in kabinah. Limuzine so se vrstile. Iz njih so izstopali bogataši z družinami. Prvi se je pripeljal večkratni milijonar Jakob Astor, petde-setletnik, s svojo 19-letno ženo. Vračala sta se s poročnega potovanja nazaj v domovino. Ljudje so potnikom z zavistjo sledili, dokler niso izginili v trebuhu velikana. Zadnji potnik, ki se je pripeljal z limuzino, ni bil nihče drugi kot generalni direktor družbe „White Star Line" g. J. Bruce Ismay. Nasproti mu je prihitel ladijski poveljnik, kapitan Edward Smith in ga spremil po mostičku na krov. Zaloigra se JE PRIČELA Sirena je oglušujoče zatulila. Zvoki ladijske godbe so se pomešali z vzkliki ljudi na obali. S krova se je vsulo na gledalce cvetje, na tisoče rok z velikana je pomahalo v zadnji pozdrav. Sirene so zatulile tudi na drugih ladjah, ki so bile ta čas v pristanišču, tudi te so želele Titanicu srečno pot. Mogočni ladijski vijaki so visoko raz-penili vodo. Ladja se je premaknila. Sedaj se je začelo zares. Bo uspelo Titanicu priti čez ocean v času, ki ga dotlej ni mogla doseči še nobena ladja? To se mora zgoditi, so odgovarjali na to vprašanje odgovorni ljudje iz _,,White Star Linea". „Modri trak" mora odslej pripadati vendar naši družbi in ne več Llovdu, katerega potniški parnik „Kronprinzessin Cecilie'' je bil do takrat najhitrejši na Atlantiku in na severu. Zato z vso paro proti zahodu! Kljub nevarnostim, kljub žrtvam! Nasprotnik mora biti poražen! Veličastno, ponosno plove Titanic. Žene ga zlati bič zločinskih profitarjev. Iz štirih dimnikov jeklenega velikana švigajo iskre v zvezdnato noč. Promenadni krov je razkošno osvetljen. V salonih se gnete „smetana" takratne družbe. Vsi so veselo razpoloženi. Nihče ne sluti, da drve v smrt. Pa poglejmo za trenutek še 12 nadstropij niže — v pekel, v tisti del ladje, kjer so stroji, peči, bunkerji za premog in skladišča. Tudi tu so bili ljudje. Mnogo jih je bilo: kurjači, nosači in delavci raznih poklicev, ki so bili pripravljeni, da v vsakem trenutku priskočijo na pomoč, kjerkoli bi bilo to potrebno in popravijo vsako okvaro, ki bi na ladji nastala. Strojem in pečem so stregli do pasu goli kurjači, oznojeni in počrneli od pre-mogovega prahu. Znoj jim je curkoma lil po obrazu in životih. S poveljniškega mostu pa so venomer prihajala povelja: „Hitreje! Še hitreje! — Titanic si mora priboriti modri trak!" Da, tu je bil res pravi pekel. V PROSTORIH DRUŽBE „WHITE STAR LINE" Lord Morton, predsednik nadzornega odbora in drugi vodilni uslužbenci in delničarji družbe so v poslovnih prostorih v Londonu nestrpno pričakovali poročila o hitrosti, ki jo je na vožnji čez Atlantik dosegel Titanic. Prva vest, ki je prispela, je spravila vse v dobro voljo. Višji potniški nadzornik sir John Hagarth si je nasmejan gladil brado, ko je ugotavljal: „Če bo ladja zdržala tak tempo, kot ga ima sedaj, potem bomo prekosili konkurenco za dobre 3 ure. To ni mnogo, vendar dovolj, da si priborimo modri trak. Imam popolno zaupanje v kapitana Smi-tha. On bo storil vse, kar je v njegovi moči." „Moje mnenje o Smithu pa je drugačno," je pripomnil na to lord Morton. „Štirideset let je že v službi, pa še ni doživel nobenega brodoloma. Veste kaj 16 pomeni, dragi moj Hagarth? To pomeni, da si ta stari osel ne upa ničesar tvega- ti. Ce se bo vreme poslabšalo, stavim sto proti eni, da bo zmanjšal ladji hitrost, da bo potem plula kot mrliški voz in mi bomo osramočeni." »Kakšne besede, dragi lord! Mrliški • voz!" je zastokal polkovnik Reader. „Ni-sem praznoveren, vendar me spreleti, ko pomislim, da ima Titanic na krovu res mrliča. In zdi se mi, da mu bo prav ta mrlič prinesel nesrečo." Lord Morton se je pri teh besedah zdrznil, očitajoče pogledal Hagartha in z ostrim glasom vprašal: „Ste mi morda kaj zatajili? Govorite! Se je kdo od posadke ponesrečil?" Hagarth je zmajal z glavo, Reader pa je nadaljeval: „Mislil sem na mumijo egipčanske princese, ki je še vsakomu prinesla nesrečo, kdorkoli je imel opravka z njo. Kupil jo je nek ameriški muzej in sedaj se vozi na Titanicu." Lord Morton se je zaničljivo nasmehnil. „Bajka! Vi častniki pa že res povsod vidite strahove. — Hagarth, poizkusite dobiti zvezo z generalnim direktorjem Ismavem na Titanicu. Naročite mu, da mora ladja na vsak nač'n obdržati sedanjo brzino. Brezpogojno! Slišite?" Dve uri kasneje so londonski časopisi z velikimi črkami objavili na prvih straneh senzacionalno vest: „Titanic dosega rekord! V soboto bomo dobili novega zmagovalca Atlantika, v ponedeljek pa mu bomo pripeli MODRI TRAK!" Brezžična telegrafska postaja na Titanicu je bila v stalnem stiku z Londonom in z New Yorkom. Za hitro oddajanje brzojavk sta bila odgovorna radio telegrafist J. Phillips in niegov pomočnik Harold Bride. Dela sta imela čez glavo Kako tudi ne! Vsi potniki, ki so se zabavali v kabinah in salonih prvega razreda, so hiteli sporočati svojcem, kako sijajno jim poteka čas na plavajočem orjaku. Kdo bi ustregel vsem kapricam razvajenih soprog milijonarjev! Grofica Ros-swin je na primer poslala po etru sporočilo svoji služkinji, naj ji prnese v pristanišče kožuh srebrne lisice. Druga odlična dama je spet naročila svoji služin-čadi v Long Islandu, naj paz'jo na njene£a foksterierja Fifija, da se ne prehladi. Phillips je malomarno pregledoval brzojavke take in podobne vsebine in jib podajal Brideu, da jih pošlje naslovnikom. Naenkrat mu roka zastane. Bere: „Betty Long, London . . . Pri opravljanju službene dolžnosti se je ponesrečil vaš mož. Poškodba ni huda. Pričakujte ga 20. aprila, ko se vrne s prvim parnikom v domovino. Kapitan Smith." (Dalje prihodnjič) A . Arbele* ; jezuitska trdnjava in nazadnje vojašnica. Zgrajeno na povprečno zelo velikem delu starega, z okopi opasanoga mesta, se zdi, da je bilo poslopje v dotiku z vsemi dogodki in da je vsesalo vase vse odraze življenja, Iki so puščali sledove na njem. Mislim, da bomo v tem starem zidovju odkrili še marsikaj za- —I aro I kuk I »Zdd se mi, da postajaš nervozen, odkar si zaposlen s staro jezuitsko kasarno. Vzemi si dopust, pa naj te nadomešča kak tovariš. Preutrujen si in dolžan si skrbeti za svoje zdravje!« Jaz pa nisem hotel ni&ssar 'slišati o tem; kajti razkopava-nje po sesutinah tega starega zidovja, iskanje vsega tistega nimivega — ne samo lonce s starim denarjem in prebeljene od česar (si je arhivar toliko obetal, mi je postalo strast. Zeni freske, ampak tudi okamenele prigode iz fosilne usode. Tako je govoril fanatični arhivar, mama nasproti pa so na trdnem zidovju odmevali udarci krampov. Medtem ko je doktor razpredal svojo rapsodijo, sem sklenil, ker se ne morem upirati zapeljivostim romantike, da obiščem razvaline enkrat ponoči. Želel sem, da bi deloval name dražljaj grozotnosti in hotel sem se spoprijateljiti z duhovi kraja. Neke noči sem se nenadoma prebudil iz globokega sna Najprej (mi je šinila v glavo čudna misel: kako to, da sem se sploh prebudil, kajti čez dan sem imel toliko (opraviti na podrtinah jezuitske kasarne, da sem zvečer zaspal kot ubit. Obrnil sem se ma drugo stran in poskusil zopet (zaspati. Tedaj pa sem zaslišal krik, ki mi je pregnal spanec. Bil je to krik strahu in v hipu sem sedel vzravnan v (postelji. Najprej sem se skušal orientirati. Kot se ponoči večkrat Sgodi, nisem vedel, kje naj iščem vrata in kje okno. Nazadnje sem se domislil in zdaj sem vedel, da imamo vrata ma svoji desnici in okno na levici. V postelji na moji desnici je spala svoje mirno, otroško spokojno spanje moja žena. Nekaj trenutkv sem napeto prisluškoval, potem pa spet legel in se prepričal, da sem moral vendarle samo sanjati. Seveda so morale biti sanje čudovito žive in divje, da je krik iz njih tako določno prodrl v somrak moje zavesti. iSele čez dve uri sem spet zaspal. Čez dan mi delo ni dovoljevalo, da bi se Ukvarjal s sanjami. Plazeč se ims-d ruševinami jezuitske kasarne sem moral voditii n nadzorovati podiranje. Sonce je neusmiljeno žgalo, prah rušečega se zidovja me je zavijal in mi legal ma pljuča. Le sem ter tja je potegnil veter in odnesel prah, ftiedaj ije zadišalo po cipresah in rožah z bližnjih vrtov. Kakor vse dni, me je točno ob emajstih obiskal dr. Sallieri iz državnega arhiva in me /povprašal, kako delo napreduje. Neizrečeno ga je zanimalo podiranje prastarega poslopja, ki je segalo s svojim najstarejšim delom skoro v (ustanovno dobo mesta. Ker je prišteval študij zgodovine dežele v svojo Stroko, se je nadejal od seciranja tega častitljivega trupla marsikaterega odkritja. Stala sva sredi velikega dvorišča in opazovala, kako )so delavci odnašali prvo nadstropje glavnega dela poslopja. »Prepričan Jsem«, je dejal, »da bomo našli še marsikaj zanimivega, ko pridemo enkrat do temeljev. Na priče preteklosti deluje sila, ki je sorodna fizikalni težnosti in jih vleče k te- V tej noči sem se prebudil iz sna natanko tako kot v pretekli in takoj nato sem slišal strahotni krik. Bil sem pripravljen nanj in ssm se trudil, da bi natančno razbral, odkod prihaja. Toda v odločilnem trenutku me je obšla nepojmljiva . groza, tako da res nisem vedel, ali je prišel krik iz notranjosti mojo hišo. Mlad mož, ki je očividno preveč pil.'Je postal pred naše hiše ali s ceste. Takoj nato se mi je zdelo, da slišim s nasproti stoječo hišo ln po nekaj ponesrečenih poskusih nazad- sem obljubil samo, da jo pokličem, če se bom ponoči spet prebudil. Tudi naslednjo noč aem planil iz spanja. Ves preplašen sem prebudil ženo. Prebudila se je in sedela sva drug poleg drugega v posteljah. Cul sem krik. Rezek in čisto razločen — prihajal je s ceste. »Ali slišiš . . . zdaj, zdaj . .. ?« Zena je prižgala luč ln mi posvetila v obraz: »Moj bog, kakšem pa si! Saj vendar ni nič! Jaz ne slišim ničesar!« Bil sem tako iz sebe, da sem jo nadrl: »Molči vendar. . . zdaj .. . zdaj beže po cesti!« »Nikar!« je kriknila žena, kajti stiskal isem jo za roko, kakor da bi jo z uporabo sile hotel prepričati. »Ali nisi ničesar slišala?« »Ničesar, prav ničesar.« Zgrudil sem se nazaj v blazine, pokrit z znojem, izčrpan kot po težkem telesnem naporu in nesposoben dati. ženi na njena zaskrbljena vprašanja kakršenkoli pomirljiv odgovor. Proti jutru, ko je že spet spala, sem prišel na jasno, kaj mi je storiti, da ohranim zdrav razum. S popolnoma mirnim in razumnim obnašanjem podnevi se mi je (posrečilo prepričati ženo, da stem se pomiril. Pri večerji sem se norčeval iz (svojih nočnih halucinacij in ji obljubil, da bom danes spal do jutra in se ne bom zmenil ne za krik in ne za hrup na cesti. Obljubil 'sem jI celo, da zaprosim takoj po dokončanju posebno odgovornih del za daljši dopusrt. Komaj pa sem opazil po dihanju svoje, žene, da je zaspala, sem vstal in se spet oblekc-1. Da se otresem kakršnegakoli neumnega razmišljanja, sem vzel v roke Kantovo »Kritiko Čistega razuma« in se skušal (poglobili v stroge in logične vrste predstav. Toda ko se je bližala polnoč, sem postajal nemiren, tako da nisem mogel več čitati. Nemogoče mi je bilo slediti železni logiki knjige. Nekaj sil-nejšega me je vleklo stran od nje. Dvignil stem se in stopil pred hišo. Po »svojem rastočem trepetu sem spoznal, da se približuje čas. Stisnjen v (globino hišnih vrat sem čakal; ves svoj pogum sem moral zbrati, toda odločen sem bil s hitrim odkritjem naravnih vzrokov narediti konec muki svojih noči. V oddaljenosti dvajsetih korakov Je gorela plinska svetilka in dovolj osvetljevala del ceste pred ceste korake bežečih ljudi. Do jutra sem ležal v nemirnem melju. Ne morem vam povedati, kako neverjetno privlačna so polsnu in se v njem ukvarjal z zagonetnim krikom. Ko sem zame taka stara poslopja, če imajo tako bogato zgodovino kot pri zajtrku o tem pripovedoval svoji ženi, se je najprej sme-tole. Najprej trgovski dvor, potem nunski samostan, za njim jala, potem pa je dejala zaskrbljeno: nje le odprl vezna vrata. Slišal sem ropot njegovih korakov še v veži) in nato na storamiišču, potem pa je spet vse utihnilo-— In hipoma je v to tišino zarezal krik. (Dalje prihodnjič) 1 MUH J U NllH |f 1 WM HUlliiiiiiii 1W MM liPtvn luinniun Ob desetletnici prve mladinske konference jeseniškega okrožja Žalostno, toda resnično! V torek, 21. decembra, smo govo lastno krvjo? Napis na !•- morda, ko bo tehnika prodrla Po krajšem počitku v vasi tudi v te zakotne hribovske va-smo nadaljevali pot skozi gozd. sice, peljala cesta.« Take in po-Kmalu se je razbita kolona za- dobne misli so mi rojile po gla-čela ustavljati pred majhnim vi, ko smo tiho stali in strmeli lesenim križem, na katerem je na kraju, kjer so pred nekaj visel ovel venček. Na križ je leti bili svoj poslednji boj to-bila pritrjena tabla z napisi variš Žagar in njegovi soboroi. imen padlih. Po mojem mnenju je res ža- »To naj bo grobišče našega lostno, da po skoraj desetih le-narodnega heroja Žagarja in tih, ko se drugje dvigajo mo-njegovih s< letelo ob pogledu na ubog lesen meniki, tu ni razen bornega pomagati pri gradnji in prevozu, bi tu že davno lahko stal da bi se skromen, ličen spomenik ter venske zemlje. Marko Costa Vojaki čestitajo Te dni poteka deset let, kar tov. Francu Perovšku, ki je po- dino, ki je bila pri Kristi na postaji nemški vojaški suknjič imeli dijaki I gimnazije v Kra- seru tabli bo zbledel križ strofe-so se v osnovni šoli na osvobo- ročal o zunanji in notranji po- sestanku, sreča. Razen tega pa in plašč ter ga mimo nemških *ju Športni dan. Tokrat se je nel m o grobu ne bo ne duha, jenih Gorjušah zbrali delegati litični situaciji; o organizacij- mladina še nikoli ni prišla ta- straž ponesel partizanom. Sam vodstvo šole odločilo za pohod ne sluha. Cez grob tega zasluž-in delegatke osnovnih mladin- skih nalogah pred II. kongre- ko poceni do municije za br- je izpeljal marsikatero sabo- Prek<> Javornika in Planice na nega moza, ki je učil in budil skih organizacij iz osvobojenih som ZSM pa je pripovedovala zostrelko, ki sta jo izgubila tažno akcijo. Nekoč, ko je re- Crngrob in od tod preko Bitnja slovenski narod k vstaji, pa bo in še neosvobojenih predelov tovarišica Stana. Najbolj zanl- pijana Nemca. zal telefonske žice, bi ga Nemci domov. Cilj je bil•^ruirob. takratnega jeseniškega okrožja, miva so bila poročila s terena Mladinka Ivanka s Planine kmalu ubili, a jim je srečno razdeljenega v okraje Jeseni- in k sreči nam je poročilo o tej nad Jesenicami je pripovedova- ušel. Prav tako je pomagal priče, Bohinj—Bled in Radovljica, konferenci ohranilo nekaj pri- la o nemškem spopadu s kurir- praviti teren za partizansko ak-Več kakor 120 delegatov je na povedovanj udeležencev te kon- ji. Nemci so kurirje napadli cijo novembra 1944 na Bohinj-tej konferenci, ki je bila orga- ference, iz katerih lahko vero- iznenada in jim požgali karav- ski Bistrici in pripeljal v to po-nizirana kot priprava na II. dostojno in vsaj bežno oriše- lo. Ivanka je z domačimi gra- stojanko partizane, ki so zaple-kongres Zveze slovenske mla- mo, kakšna mladina je živela bila tedaj seno. Ko so zagleda- nili dvanajst voz raznega ma-dine, zastopalo 1740 organizira- na Gorenjskem pred desetimi li dim, ki se je vil iz karavle, teriala. nih mladink in mladincev na leti. so popustili delo in odhiteli tja. Takih dogodkov pa bi na tej terenu, med katerimi je bilo Najbolj aktivna mladina v Zagledali so na tleh dva par- konferenci izvedeli še več, a po poročilu Okrožnega komite- jeseniškem okrožju je bila iz tizana. Eden je bil mrtev, dru- žal se je noč, v kateri je ob njegovih soborcev?« me je spre- gočni.ah vsaj skromne j & spoja SKOJ z dne 31. decembra takratnega okraja Bohinj — gi ranjen. V ranjencu je takoj karbidkah zasedala konferenca, 1944, 487 članov SKOJ, 849 čla- Bled, ki je zajemal poleg orne- spoznala svojega brata. Obve- bližala jutru in bilo je treba križ J» star°, ^or^ Polomljeno križa ničesar Morda ml bo kdo nov ZSM in 404 pionirjev. Po- njenih okrajev še Gorje in Rib- zali so ga in ga odvlekli na spregovoriti o pripravah za II. ograjico. oporekal, čes, da se vse ne da leg teh pa so se konference no. V tem okraju je bilo za- varno, nato pa je mladina po- kongres ZSM in izvoliti delega- In on je bil eden izmed glav- na man, a vsaj z malo dobre udeležili tudi delegati iz voj- jeto v mladinski organizaciji magala kurirjem zgraditi novo te, ki so na tem kongresu zasto- nih organizatorjev narodnoosvo- volje občinskih organizacij — ske, ki so zastopali mladino Je- devetdeset odstotkov vse mla- karavlo. pali mladino jeseniškega okrož- bodilnega boja na Gorenjskem? predvsem pa Zveze bo^cey in s seniško - bohinjskega odreda, dine. Med ostalimi desetimi Tovarišica Vida z Bleda je ja. Izvolili so tov. Veljko, se- Ali morda res ni zaslužil na pomočjo domačinov, ki bi bili VOS in kurirskih postaj. odstotki se je pet odstotkov pripovedovala, kako je pripra- kretarko SKOJ in tajnico ZSM mestu, kjer je s tovariši juna- ?<^^Pri^vJ|^_Pr°ft^fJ5f V času konference je prišlo mladine nagibalo k organizira- vila teren za partizansko akci- jeseniškega okrožja, tovarišico ško padel, ličnejšega in trdnej v Bohinjsko Bistrico več kakor ni mladini, pet odstotkov pa je jo na Bledu, tovarišica Zmaga, Zdenko, članico Okrajnega od- šega spomenika? Ali ne gradi tri s*o Nedičevih četnikov, ki bilo tej mladini odkrito sovraž- kako je rešila ranjenega parti- bora ZSM Jesenice in tovari- mo spomenikov zato so se pred prodirajočo jugoslo- no. Na samem Bledu bi bilo zana, tovarišica Rosita iz oko- šico Vlasto, tajnico Okrajnega pozni rodovi spominjali teh ve- J""™^.331 k. ' W ]e že davn° vansko narodnoosvobodilno voj- lahko več mladine organizira- lice Bleda, kako je pripeljala odbora ZSM Bohinj—Bled. Ze likih in slavnih dni, ko so pa- odslužil svojemu namenu, ter sko umaknili Iz Srbije preko ne, a so jo od tega odvračali iz Celovca dva ujeta Angleža se je svitalo, ko so delegati in dali najboljši sinovi slovenskega opominjal mimoidočega na slav-Hrvatske v Slovenijo. Kakor starši. Aktivnost mladine na med partizane, junaški pionir delegatke zapeli himno »Hej naroda za pravično stvar — za no preteklost tega koščka slo-pravi decembr. poročilo Okrož- tem področju se je odražala Mirko iz Bohinjske Bistrice, ki Slovani« in z njo zaključili kon- svobodo! Kdo bo vedel čez petnega komiteja SKOJ, so bili predvsem pri raznašanju parti- so ga Nemci že dve leti zaman ferenco, ki je dala mladini še deset ali sto let, kje je padel popolnoma demoralizirani, lač- zanske literature po vaseh, pri iskali, pa je pripovedoval, ka- več poleta v zadnjih mesecih ta veliki revolucionar, čigar ime ni, strgani in ušivi. Pri ljudeh obveščevalni službi pa se je ta ko je odnesel Iz čakalnice na našega boja za svobodo. MK je zapisano v zgodovini z nje-so zamenjavali ure za kruh, mladina odlikovala zlasti pri neki nedičevec pa je celo po- nabiralni akciji »Vse za našo V nujal mitraljez za tri hlebe vojsko«. *f^n. Ljudje' ogorčeni zaradi V radovljiškem okraju jese-cetniškega sodelovanja z oku- niškega okrožja je bilo organi-patorjem, niso imeli sočutja z zirano šestdeset odstotkov mla-njimi In so jim večkrat pove- dine. Najbolj aktivna je bila h J™, gred° jest in spat mladina na področju žirovniške ithk 6r 80 PriŠ1L in leščanske občine, najšibkej- Kljub povečanju okupatorje- ša pa je bila mladinska orga-vih sil z jugoslovanskimi doma- nizacija v Radovljici. V zad-Cimi izdajalci in stalnim zase- njih mesecih skoro nI bilo dam, je uspelo vsem delega- dneva na področju tega okra-tom, da so prišli pravočasno na ja, da bi Nemce in belogardiste Gorjuše. Prostor v osnovni Šali ne razburila kaka sabotaža, ki na Gorjušah so lepo okrasile jo je napravila mladina. Pri teh domače mladinke in kurirji, akcijah so se odlikovali tud! kar je napolnilo delegate, zla- pionirji, ki so bili organizira- ta že v razpravi na vseh zbo- Saj se ni sti tiste, ki so prišli z zasede- ni po vseh kraiih n« t*m nod- rih volivcev in so ti potrdili držati predloga Iniciativnega njim izredno slabe nega ozemlja, s svečanim raz- ročju razen v . položenjem. Konferenco je pri- ci. formiranje komun pri OLO čeprav je ta ustvarjen na pod- muno čela sekretarka jeseniškega Belogardisti, ki so se v tem Ljubljana-okolica, ki je predla-okrožja SKOJ in ZSM tovari- času pritepli tudi na Gorenj- gal, naj bi ta komuna obsegala sica Veljka, pozdravila je na- sko, so hoteli razviti široko občine Kamnik, Komenda, Tu-vzoče, nato pa predala besedo propagandno akcijo. Posluževa- hinj, Tuhinjska Srednja vas, II so se tudi trosilnih akcij, a Kamniška Bistrica in vasi Vol-brez uspeha. Komaj so potresli čji potok ter S marca, — se je svoje letake, že so jih pobrali te dni pokazalo, da Je treba Sredi septembra 1964 je priče- organizirani mladinci In mla- začeti z razpravo znova, la z-delom zdravstvena posta- dinke in potresli svoje. Tako je Volivci (in menda tudi neka-ja v Stražišču. V stanovanj- tovarišica Stana iz okolice Ble- teri politični aktivisti) v Meng-skem bloku LOMO Kranj je da pobrala vse belogardistične §u so se odločno izjavili, da ne sektorska zdravstvena postaja letake, raztresene na poti Za- gredo in ne gredo v domžalsko Stražišče dobila primerne pro- sip — Bled. komuno. Pripravljeni pa so se store s sodobno opremo. Prebl- Doživetje »o sreči v nesreči« združiti s Kamnikom. Če jim to valcem Stražišča, Bitenj, Oreh- je pripovedovala tovarišica Kri- ne bo uspelo, bodo pa osnovali ka, Brega, Drulovke, Gorenje sta iz Ribnega pri Bledu. Pn lastno komuno. Save in celo Besnice Je orno- njih doma so imeli sestanek, Zakaj? Zakaj ta oster odklon, gočeno, da se v primeru potre- na katerem sta bila navzoča da se nocejo Mengšani združiti b€ zdravniške pomoči in zdrav- tudi dva partizana. Kristinina z T»miaiami? Pa še nekaj! Za-anTv^SS, Sl\°^e ^?b.U" SeStriCa SG je mUdila V VeŽi in kaj *> " tudi Moravčani upi-tzB lTv\i°i drvi fraV tCdaj Sta ^OP*13 dva P1" rali pridružitvi k domžalski ko- vodstvom dr. Leona Matajca. hinjo ln povedala Kristi Ta je V prostorih zdravstvene postaje takoj stopila v vežo in rw»H»i. awnfrjV^ •""w",-V+" " Stražišču posluje tudi otro- Nemca v hišo terliml natočila V ** tTf f 1 ^ posvetovalnica, ki jo vodi zganja. V tem času sta se pa! n5 odstotkov Movsichu »dobavljenih« dokumentov pa se nanaša na politične, diplomatske in gospodarske probleme. Oni so bili še večje »relativne« vrednosti, kot vojni dokumenti. Očividno bi bilo c-.bvestilo o potovanju predsednika tur- Ske republike, ki je tajno potoval v Kairo na razgovor s Chur-chilom in ostalimi predstavniki zavezniških držav, dve ali tri leta prej, vredno 3C0.00O funtov, kolikor je približno tudi Moy-sich izplačal »Ciceru«. Tri leta pozneje, po padcu Stalingrada in Mussolinija, po izkrcavanju zaveznikov na Siciliji, pa se je moral Berlin zadovoljiti s platonsko diplomatskim protestom, ki ga je Ankara odločno odbila in ga ni hotela vzeti na znanje. Praktično, obveščanje o tem sedaj i ^ 1955 KAMNIK Trgovsko podjetje za Gorenjsko na veliko KOKRA KRANJ ŽELI VSEM POTROŠNIKOM IN DELOVNIM LJUDEM POLNO ZADOVOLJSTVA IN SREČE V NOVEM LETU 1955 o C Ham leta mm želi vsemu prebivalstvu, delovnim kolektivom Lesno industrijsko podjetje - Tržič čestita vsem delovnim ljudem srečno, zadovoljno in uspehov polno Novo leto 1955 TRANSTURIST ŠK0FJ4 LOKA *eli vsem delovnim ljudem srečno Novo leto 1955 SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1955 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM Delovni kolektiv TOVARIŠE LEPENKE TRŽIČ Oktqni ljudski odtot HadovfoUa z iskrenimi čestitkami v uspešni graditvi socializma 'mm mi O M O a ca ca a? ca »a Q9 podjetja OZZ LjuMjana-oKolica MOSTE PRI KOMENDI želi v NOVEM LETU 1955 vsem cenjenim odjemalcem in naročnikom mnogo sreče in uspehov 2ELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU DELOVNI KOLEKTIV IN VSEM Gradbenega industrijskega podjetja DELOVNIM _^ m^ KOLEKTIVOM m. G RAD IS * ~1N gradbišče JESENICE 0BIL0 USPEHA V NOVI-M LKTU 1955 Delovnim kolektivom in vsem našim odjemalcem želi veliko uspeha v letu 1955 DELOVNI KOLEKTIV KAMNIK SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 VSEM odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem želi TRGOVSKO PODJETJE LESCE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV TOKO _ DOMŽALE _ čestita in želi vsem delovnim kolektivom polno delovnih zmag v nastopajočem novem letu 1955 DELOVNI KOLEKTTV Gorenjske oblpčilnice Kranj in poslovalnice Jesenice ZELI USPEHA POLNO »NOVO LETO 1955 VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE DOMOVINE 59 KRANJ 6P Vsem cenjenim odjemalcem želi MESTNA KLAVNICA KRANJ SREČNO IN VESMiO NOVO LETO Tudi mi se b« potrudili, da bo take! ni /KI .1 SVOJIM OnjKMAI.CKIl OBILO USPEHA V NOVEM LETU 1955 TER SE PRIPOROČA! VEDNO SMO VAM NA USLUGO! LES LJUBLJANA POSLOVALNICA KRANJ želi vsem cenj. odjema!* cem mnogo uspehov v novem lef u 1955 Sadje Krami •o o a o a O 9 želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem obilo uspeha v novem letu 4955 Podjetje za izdelavo in popravilo tekstilnih strojev, instalacij in klimatičnih naprav KOVINAR - KRANJ ČESTITA K DELOVNIM USPEHOM V LETU 1954 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER ZELI VSEMU LJUDSTVU NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE USPEHOV POLNO, SREČNO NOVO LETO 1955 m v • v Tmt ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE REPUBLIKE POLNO USPEHOV IN NAPREDKA PRI GRADITVI SOCIALIZMA V NOVEM LETU 1955 OKRAJNA IN MESTNA OBRTNA ZBORNICA KRANJ želi vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine SREČNO NOVO LETO 1955 TRGOVSKO PODJETJE TOBAK KRANJ ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM V LETU 1955 MNOGO USPEHOV IN SREČE DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE VERIG LESCE PRI BLEDU želi vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem naše domovine SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 JHjioga uspjeh o-a in Zreče a naiwm leta 1955 zelija KMETIJSKA ZADRUGA ZMINEC Modno krojaštvo Tržič Izdelujemo vse vrste usnjenih izdelkov! GOSTILNA „Gašiej" KRANJ — Lahore 1 K E R N STAN KO čevljarstvo Primskovo 95 TREBEČ FRANJO avtaprevozništvo Kranj - Klane 70 50 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ želi vsemu prebivalstvu kranjskega okraja ter vsem delovnim ljudem naše socialislične domovine stefaia in utpjelta pjoltifr Otatsa leta 1955 TRGOVSKO PODJETJE l MODA" - KRANJ čestita in želi mnogo uspehov v nastopajočem letu 1955 vsem svojim cenjenim odjemalcem Novoustanovljeno podjetje »Pleskarstvo" KRANJ KOROŠKA 19 čestita vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in zadovoljno NOVO LETO . © m i l «-© 3 = m a želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1955 LJUDSKI ODBOR Z najboljšimi željami za prospeh jyj E S T N" E in procvit naše občine čestita k NOVEMU LETU 1955 OBClNE vsemu prebivalstvu JESENICE 1 Vsem delovnim kolektivom k NOVEM LETU 1955 iskreno čestita Kranjsko gradbeno podjetje Kranj VSEM SVOJIM ODJEMALCEM 2ELI USPEHOV POLNO NOVO LETO 1955 DELOVNI KOLEKTIV Mestne pekarije Tržič Vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem na Gorenjskem želi DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE TISKANEGA BLAGA TISKANIM KRANJ srečno in uspeha polno poslovno NOVO LETO cJL 4f,ee ft© MNOGO SREČK, ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV o noaem leta ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM ELEKTRIČNO PODIETIE KRANJ Obilo sreče, delovnih uspehov ln radosti v leta 1955 želi vsem delovnim ljudem Tkalnica in tekstilna oplemenjevalnica »ZVEZDA" KRANJ Poslužujte se naših uslug! Naše podjetje Vam odlično bar-va in tiska vse vrste blaga! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE in organizacije: ZK, SZDL in ZB ter ostale množične organizacije iz ŠKOFJE LOKE želijo vsem občanom in delovnim kolektivom srečno in uspeha polno NOVO LETO 1955 •~ tovarne obutve -Ž O C > o © g in prodajno osebje njenih 87 in- Trzic austrijskih prodajaln , želi svo- jim cenjenim odjemalcem, po- slovnim prijateljem ter vsemu delovnemu ljudstvu veliko po- slovnih uspehov v NOVEM LETU 1955 Občinski IjucJski odbor Srednja vas v Bohinju želi vsem svojim občanom srečno in uspeha polno NOVO LETO 1955 OKRAJNI SINDIKALNI SVET KRANJ želi vsem delovnim ljudem in svojim članom srečno in zadovoljno NOVO LETO! Vsem cenjenim potrošnikom želi zadovoljno NOVO LETO 1955 TRŽIČ in se priporoča za nadaljni obisk Delovni kolektiv U SN J AKNE ff RUNO Tržič želi vsem delovnim ljudem V LETU 1955 mnogo uspehov in sreče KAVARNA IN GOSTILNA „ZELENIĆA" - Tržič Zeli cenjenim gostom in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno NOVO LETO! LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE TRŽIČ MESTNI KOMITE ZK MESTNI ODBOR SZDL in MESTNI ODBOR ZB želijo vsem delovnim ljudem srečno Novo leto 1955 in še več uspehov pii izgradnji naše socialistične domovine DELOVNI KOLEKTIV GORENJSKE PREDILNICE ŠKOFJA LOKA mm m m m m nm m m m m m m m m $t M m ki je prevzel upravo nad podjetjem 10. septembra 1950. Kie je pričel takoj boriti za kvaliteto izdelkov in za dosledno izvajanje vseh priilobitev in pravic (EelavsKega samoupravljanja. V zadnjih dveh letih pa se posebno bori za izboljšanje in obnovo slro-(jev. Delovni kolektiv se uspešno bori tudi z vsemi nastajajočimi težavami in zastavlja vse sile za vejji procvit podjetja. Tako predstavlja veliko delovno zmago premestitev čistilnice iz starih prostorov tpreiilnice, ki je bila v kleti, v večje prostore nove Stavbe. S tem so v tovarni rešili tudi eno izmed važnih vprašanj — ustvarili so boljše delovne pogoje. čestita k delovnim uspehom v letu 1954 vsem delovnim kolektivom in cenjenim odjemalcem ter želi vsem delovnim Hudem naše domovine uspehov polno in srečno Novo leto 1955 p L M £ KROPA želi vsem odjemalcem in delovnim ljudem srečno Noto leto 1955 in mnogo delovnih uspehov! Delovnim koleklivom in vsem odjemalcem želi veliko uspeha v letu :::::::: liillli! 1955 DELOVNI KOLEKTIV Tovarne klobukov iff ii SESIR SKOFJA LOKA Obilo sreče, delovnih uspehov in radosti v Novem letu 1955 želi vsem delovnim ljudem ČEVLJARSKO 0DJ6TJ£ Delovni kolektiv bova Kranj OPOZARJA NA SVOJE ODLIČNE IZDELKE: avtopnevmatiko, transportne trakove in gumene plošče, S KATERIMI BOMO DO KONCA LETA ZADOSTILI VSEM VAŠIM POTREBAM IFR CEVI, GUMENE VRVICE, OBROČE, ZAKLOPKE IN MEMBRANE, ODBIJAČE, GUMENE ZAMAŠKE, VEN-riLNE KROGLE, INSTALACIJSKI MATERIAL, GUMENO OPREMO ZA PERO-NOSFORA ŠKROPILNICE, OBROČE ZA OTROŠKE VOZIČKE, GUMENE PREDMETE ZA DOM, PISARNIŠKE POTREBŠČINE, ŠPORTNE PREDMETE, SANITARNE IN KIRURŠKE PROIZVODE, GUMENE IZDELKE ZA ŽIVILA IN ŽIVILSKO INDUSTRIJO, ZAŠČITNE PREDMETE ZA INDUSTRIJO, POGONSKE JERMENE. KLINASTE JERMENE, GUMIRANO BLAGO, PODPETNIKE, GUMENA LEPILA ITD . . ZLASTI PA OPOZARJAMO NA NAŠO AVTOPNEVMATIKO — Z RDEČO PIKO, KI JE DOSEGLA V TEM LETU RAVEN INOZEMSKIH UVOŽENIH PNEVMATIK. LASTNIKI AVTOMOBILOV, ŠOFERJU Če želite ohraniti svoje vozilo v dobrem stanju in podaljšati življenjsko dobo odličnim »SaVA« tvtcp.umam, upoštevajte sledeča navodila: 1. Pravilno montirajte gumo na pravilen obroč. 2. Ne divjajte po slabih, razlitih cestah. 3. Ne vozite nikoli prek.) robnikov pločnikov. 4. Zavore uporabljajte postopoma in ne sunkovito. 5. Poženite počasi in ne dopuščajte, da bi kolesa drsela. 6. Vozite zmerno, pose Dno pr; težkem tovoru in vročini. 7. Tovor naj bo pravilno ra/.deljen. 8. Glejte, da bodo zračnice pravilne polnjene. če se boste ravnali po teh m.vodilih, Vam garantira udobno tu sigurno vožnjo t Vašim vozilom naš kolektiv in želi vsem poslovnim priiatellem in vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine uspeha polno Novo leto v želu za cimpreišnu procvit naše socialistične domovine ro o - > o O T) C ^ n h a o n te/z^o izbiro modni/i in trpežni/] čevljev a m nudimo v 87 lastnih prodajalnah CUHX tovarna gumijevih izdelkov Kranf Opozarjamo Vas na našo avtopnevmatiko z rdečo piko, ki je dosegla v tem letu raven inozemskih — uvoženih. LASTNIKI AVTOMOBILOV IN ŠOFERJI! Če želite ohraniti svoje vozilo v dobrem stanju in podaljšati dobo odličnim »SAVA« avtogumam, morate z n\vrni pravilno ravnatU JANUAR 1 S Novo leto 2 N Iztok 3 P Mirna 4 T Angela 5 S Simeon 6 C Mojmlr 7 P Zdravko 8 S Maksim 9 N Julij an 10 P Dobroslav 11 T Gregor 12 S Tatjana 13 ć Veronika 14 P Srečko 15 S Pavel 16 N Tomislav 17 P Anton 18 T Vera 19 S Marij 20 C Boštjan 21 P Neža 22 s Viktor 23 N Rajko 34 P Felicijan 25 T Trpimir 26 S Pavla 27 č Janez lis p Drago 29 s France 30 N Martina Vanja JULIJ 1 P Bogoslav o S Marija 3 N Nada 4 P Urh 5 T Ciril in M 6 S Dušica 7 e Manica 8 P Milojka 9 s Veronika 10 N Ljubica 11 P Olga 12 T Mohor 13 S Dragan 14 Č Franc 15 P Vladimir 16 S Dan tank. 17 N 18 P 19 T 20 S 21 Č 22 P 23 S 24 N 25 P 26 T 27 S 28 Č 29 P 30 S 31 N Aleš Miroslav Vincenc Marjeta Zorka Dan vstaje Branislav Kristina Jakob Ana Natalija Zmagoslav Marta Krilan Ignac FEBRUAR 1 T Budimil 1 T Albin 2 S Ljubomira 2 S Rodoš C Blaž 3 C Milena 4 P Bojana 4 P Kazimir 5 S Agata 5 s Janez 6 N Silvana 6 N Danica 7 P Ksenija 7 P Tomaž 8 T Janez S T Bojanka 9 S Polona 9 S Frančiška 10 C Dušan 10 č Viktor 11 p Zvezdica 11 P Krištof 12 s Damijan 12 s Gregor 13 N Katarina 13 N Kristina 14 p Valentin 14 P Matilda ir, T Vesela 15 T Klemen 16 S Danilo 16 S Dobrana 17 C Silvin 17 C Ljubialava 18 p Dragoslava 18 p Edvard 19 s Miroslav 19 s Jožef 20 N Leon 20 N Igor 21 p Irena 21 p Bilka 22 T Pust 22 T Vasilij 23 S Marta 23 Slava 24 C Matija 24 C Simon 25 P Saša 25 p Minka 26 s Andrej 26 s Predrag 27 N Gabrijel 27 N Srden 28 p Roman 28 1» Janez 29 T Ciril 30 S Branimir 31 Č Brina AVGUST 1 P Ljubočica 2 T Bojan 3 S Lidija 4 Č Dominik 5 P Marija 6 S Vlasta 7 N Kajetan 8 P Miran 9 T Janez 10 S Lovrenc 11 č Veselko 12 P Klara 13 S Lijana 14 N Demetrij 15 P Marija 16 T Rok 17 S RadigoJ 18 C Bronislavt 19 P Ljudevit 20 S Bernard 21 N Ivana 22 P Ostrivoj 23 T Zdenka 24 S Jernej 25 Č Dragorad 26 P Peruša 27 S Zlatko 28 N Avguštin 29 P Boleslav 30 T Maša 31 S Borivoj MAREC SEPTEMBER 1 C 2 P 3 S 4 N 5 P 6 T 7 S 8 C 9 P 10 S 11 N 12 P 13 T 14 S 15 C 16 P 17 S 18 N 19 P 20 T 21 S 22 Č 23 P 24 S 25 N 26 P 27 T 23 S 29 Č 30 P Mladen Štefan Darja Ida Lovrenc Ljubka Mirna Sergij Peter Nikita Milan Marija Filip Jelenko Albin Ljudmila Frančiška Irena Vitodrag Brane Matej Mavrici j Slavojka Nadja Uroš Justa Radomira Vencealav Miha Jelka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 N 11 P 12 T 13 S 14 C 15 P 16 S 17 N 18 P 19 T 20 S 21 C 22 P 23 S 24 N 25 P APRIL Boško France žarko Izidor Vincenc Ivo Radivoj Viljenka Ljubomir Velika noč Rada Lazar Ida Valerija Helena Božislava Rudolf Mirt Ema Božidar Dragomira Leon i da Vojko t Jurij Marko Zdeslav Ustanov. Ž i van Marina Katarina OF N P T S Č P 8 S 9 N OKTOBER 1 S Janez Miran Vitomir Franc D'unja Dalibor Marija Simeon Abraham Danijel Samo Maks Edvard Nedeljko Terezija jaaviga Mira Luka Etbin Irena Urša Zorislava Severin Rafael Zlatica Demetrij Svetopolk Simon Ida Sonja Gorazd 22 S 23 N 30 N 31 P MAJ JUNIJ 1 N Praznik dela 1 S Radovan 2 P živana 2 e Velimlr 3 T Aleksander 3 p Milojka 4 S Florijan 4 s France 5 C Miran 5 N Ferdo 6 P Janez 6 P Milutin 7 S Stanislav 7 T Zorica 8 N Viktor 8 S Medarđ 9 P Dan zmage 9 e Primož ln T Izidor 10 p Marjeta 11 S Žiga 11 S Feliks 12 č Pankrac N Čedomir 13 P Jasna 13 P Anton 14 S Valjhun 14 T Metod 15 N Zofija 15 S Vid 16 P Janez 16 e Beno 17 T Mojca 17 p Gorazđ 18 S Dubravka 18 s Bogdan 19 C Vitoslava 19 N Iskra 30 p Bernard 20 P Nenad 21 s Dan jug. v. 1. 21 T Alojzij 22 N Milan 22 S Gostimir 23 p željko e Kresnica 21 T Cvetka 24 p Janez 25 S R. d. m. Tita 25 s Jaroslav 2(5 Č Dragica 26 N Gruda 27 p Volkašin 27 P Ema 28 S Gojko 28 T Zorana 29 N Majda 29 S Pet. in 1 3'» P Milica 30 e Emilija 31 T Angela Pav. NOVEMBER DECEMBER l T Dan mrtvih 1 C Marijan S Dušanka 2 P Blanka 3 C Silva 3 S France 4 P Drago 4 N Barbara 5 s Savina 5 I' Stojan N Lenart 6 T Miklavž 7 P Zdenka 7 S Urban T Bogomir e Marija 9 S Nevenka 9 p Savica 10 e Andrej 10 s Smiljan 11 p Martin 11 IT Danijel 12 s Emil 12 P Aljoša 13 N Stanislav 13 T Lucija 14 1' Bori3lava 14 S Vojmir 15 T Leopold 15 C Ljubica 16 S Jerica 16 p Albin 17 C Ljuba 17 s Lazar IS p Milko 18 N Radko 19 s Liza 19 p Darij 20 N Srečko 20 T Svetozar 21 P Marija 21 Tomislav 22 T Cilka e Dan JLA 23 Milivoj 23 p Vlasta C Janez 24 S Eva 25 p Katarina 25 N Božič 26 s Januša 26 P Štefan z/ tU Bernard 27 T Janez 28 P Jakob 2^ S živko 29 T Ust. nove Jug. 29 č Tomaž 30 S Andraž 30 p Branimir 31 s Silvester Delovnim ljudem nudimo prvovrstno hrano po režijskih cenah! Abonirajte se! RESTAVRACIJA KRANJ (ISKRA) ^Omkfr i&lx&tfr Ln nedelja . j. . i i , Pristne pijače! Domača jedila! SREČNO NOVO LETO ŽELIJO IN SE PRIPOROČAJO: CENClC ŠTEFAN GRAŠIČ STANKO vodovodno kle-parstvo — Kranj krojač Kranj KERN STANKO čevljar Primskovo 95 MARKIČ FRANC klepar Primskovo JAKLIČ ALOJZ soboslikar in pleskar Kranj Smarjetna gora 9 ROZMAN FRANC mehanična delavnica — Kranj Ljubljanska cesta 5 SMOLEJ ALOJZ kleparstvo in vodna napeljava — Kranj BOZlČ RAJKO mehanična delavnica — Kranj i l(PRI KRANJCU" 3 I S *0 (BIVŠI PROJEKT-MAGAZIN) CANKARJEVA 7 NAJVEČJA IZBIRA! NAJNIŽJE CENE! Obiščite nas — kupili boste najboljše! trgovsko podjetje Med ki Vam nudi v veliki izbiri razno manufakturno, galanterijsko in modno blago ter razne svilene, bombažne in volnene izdelke po konkurenčnih cenah. OGLED BREZOBVEZEN! a 3 UU5I ILHA fl PRI PETERČKU" KRANJ Naša kuhinja je izvrstna in abonenti so vedno za- :;;:|;;:' dovoljni! Senčni vrt in igrišče za balinanje! Najboljša vina -L, in vedno topla jedila! Izdelujemo najkvalitetnejše okenske rolete: lesene, dr-vonitne in platnene. Mizarske izdelke: šolske mize in klopi, sobno in kuhinjsko pohištvo, stavbeno opremo ter razne finalne proizvode. „Roleta-Mizarstvo" KRANJ Kranj &ftrcwlia aia ilikarčka in pleikatika dela Naša obutev je trpežna, moderna in udobna! Čevljarsko podjetje trn DUPLJE Vsem našim odjemalcem želimo mnogo uspehov v letu 1955! mm kram/ Slaščičarna - Kavarna K r a n nudi cenjenim odjemalcem in gostom vsak dan svoje prvovrstno pecivo: torte, deserte, čokolado, bonbone, razne likerje ter prvovrstno turško kavo. Vedno smo Vam na razpolago v naših obratih: Prodajamo vse vrste najboljšega lesa! Gozdno gospodarstvo K r a n i K r a n I Tržič Jezersko Šk. Loka Kamnosešivo Kranj - Kovošha 39 Izdeluje vsa kamnoseška dela najkvalitelneje in poceni Priporočamo se! Uprava TAPETniSTVO «• CD < -o C C/3 O o o mi Biil o -Ji > o <5 oust as "-i z o *<< M •> •> izvršuje vsa sobosllkiarska in pleskarska dela na stavbah. — Strokovno in kvalitetno pleskamo in imitiramo vse vrste pohištva in opreme, izvršujemo tudi napisne in reklamne deske ter razne druge v to stroko spadajoče usluge. V prepričanju, da boste zadovoljni z našim delom se toplo priporoča uprava. Po najvišjih dnevnih konkurenčnih cenah odkupujemo vse vrste kož in lubja Odkupno podjetje KOTEKS podružnica Kranj Kože in lubje lahko zaupate tudi našim postajam, ki jih imamo po vseh večjih kmečkih zadrugah. NAŠE USLUGE SO HITRE IN SOLIDNE! E M O ^ X ČEVJLJJiMS ][& I II K rr R. O JI E v kranj Prepričajte se 1