Zatiranje jetike po Soli Jetika je kužna bolezen, ki se širi le po okuževanju z malimi kldcami, bacili. Mi vsi se prej ali slej okužimo, toda le nekateri izmed nas dejansko zbole. Glede okužbe in obolenja velja tole razmeirje: čim krepkejše in bolj strupene so kali tuberkuloze, čim več in bolj rano v mladosti jih zaide v telo, čim šibkejši je človek v času infekcije, tem prej ij* tem huje more zboleti. V prvih letih starosti, zla&ti pri dojenčku. nastopi obolenje prav pogosto po okužbi in je pcrtem nastala bolezen \ viBokem odstotku smrtna. Okrog šestega leta starosti, torej ob vstoipu v šolo, je mladi organizem, ki živi v urejenih razmerah, že toliiko učvrščen, da resnejše obolenje po okužbi redkeje nastane, pač pa v času doraščanja ali pubertete (od ca. 12. do 18. leta) smrtnoslt zopet nekaj naraste. Vedno, zlasti za mlado telo pa velja: šibko, slabokrvno, slabo hranjcno telo mnogo prej zapade obolenju po okužbi, bodisi, da je na novo okuženo. bodisi, da se razpalijo prejšnja prikrita bolezenska ognjišča. Na tej osnovi se vrši tudi sprečavanje jetike po šolah. Tu je prva naloga: kužne vire (ljudi z odprto jetiko) je treba nemudoma odstraniti, kar velja za obolele otroke in učitdjske moči, za druge uslužbence v šoli kakor tudi za njih svojce in stanovalce. Žalostni primeri iz ži-vljenja nam živo dokazujejo, kako krute in težke so lahko posledice radi kršenja tega zdravstvenega načela. V zvezi s tem vprašanjem je neizogibna naloga in dolžnost urejene ljudske diružbe, da imajo iz šole odstranjeni obolenci tudi dejansko priliko za redno daljše zdravljenje odnosno eksistenco sploh. V tem oziru razmere pri nas nikakor še niso povoljne, druge moderne drža\e severa in zapada Evrope prednjačijo. Bolehanje za tuberkulozo povzroča marsikdaj več ko enoletno nesposobnost za službovanje; naši državni uslužbenci, med njimi učiteljske moči, so potem v taki bolezni na cesti ali pa so upokojeni s skromno penzijo. Podobno ima tudi bolna šolska inladina premalo prilike za zdravljenje, odnosno za okrepitev v ogroženem zdravstvenem stanju. Boj proti jetiki v šolah je del splošne borbe proti tuberkulozi in se morajo zdravstvene naloge te vrste reševati le v okviru celokupnega problema. Da pa se zanesljivo dozna, kdo izmed učiteljstva, šolske mladeži, uslužbencev, stanovalcev je bolan in kužen, so potrebne redne, po možnosti strokovno - zdravniške preiskave na najbolj svoboden in praktičen način, tudi z rentgenom, tako ob začetku šolskega leta, med šolskim letom pa vsaj v količkaj sumljivih primerih. Prav posebno pozornosit je treba posvetiti mladeži iz družin z jetiko staršev ali drugih družinjskih članov. Konstitucija (notranji telesni ustroj) in po njej podana večja ali manjša sprejemljivost za jetiko so pomemben činitelj pri event. razvitku tuberkuloze. Ob tej priliki je važno omeniti, da je možnost za okužbo pri obolelih otrocih \časih podana že prav rano, ko še ni večjihkužnih ognjišč ali ran v pljučih; telesne tkanine pri otroku so namreč za kužne klice lažje propustne kot pri odraslih. Odgovoriti je tudi treba na vprašanje: Ako se končno vsi okužimo, kaj je torej bolje, nikdar se okužiti ali pa le malo se okužiti ob primernem času? Odgovorimo tako-le: dokler je pri nas in na svetu dovolj jetike ter jetičnih kužnih virov, toliko čaisa je neizogibno treba računati na možnost okužbe, želimo pa, da se okužimo v povoljnem času, ko je telo za bolezen manj občutljivo in do\zetno. Navadno se vzame čas od 6. do 10. leta, torej prva šolska doba, kot za infckcijo še dokaj povoljen, veTidair mora biti mlado telo dobro razvito, dobro hranjeno in negovano po splošnih zdravstvenih načelih. Zato je druga naloga boja proti jetiki v šoli, da s svoje strani gleda na to, da bo šolo obiskovala Ie primerno razvita in dovolj krepka mladež, da ie z učenjem čim manj obremenjena. Tolikokrat vidimo, da mladina začnc slabeti po \stopu v šolo, ker ji potem spremenjeni splošni zdravstveni pogoji ne zadoščajo več. Po- čitnice so za šolsko osebje res zelo zdravstveno potrebira ustfaraova. Šotski poj/k naj se virši v toplem času čitn botj na prostem ter čim bolj igraje, prijatoljsko - zaupno, torej s prostovotjnim aktivnim sodelovanjem mladinc. Učilnice, vse šolsiko poislopje naj bi bili higicnsko neoporečni, imeli obilo svetlobe in sonca; zračevanje se mora vedruo vršiti, tudi pozimi, scveda pa se v zimskem času učilnice ne smejo preveč shladiti. Povsod naj vlada največja snaga. Šolska mladina naj bo čista, umita \n snažna, sicer ne spada v šolo, ki morc biti zanjo zadeva mladega pomosa in časti. Glavni zdravstventi nedostatki pa niso toliko v šoli kakor doma; če ni dobre hrane, zračnega stanovainja, če ni obleke, če v družinah ni pravega duševnega ozračja, mladina ne uspeva. tudi šola mu potem ne more vsega nadoknaditi. Zivljenje je pač nekaik kompromis sodelujočih čiiniteljev in okolnoeti. Ako morc šolska oblast na kak način vplivati k zboljšanju splošnih zdravstvenih prilik na domovih svojih gojencev, ji tio važno delo toplo priporočamo, tem bo'lj, ker bo zdrav, vesel otrok vse drugače sodeloval v šoli in delal manj težav učiteljstvu ko bolehen, duševno napačno usmerjen, stift ali celo skvarjen. Vse, kar zboljšuje splošne eksistenčne in zdravstvene prilike, je tudi v prid šoli, zdravju in uspehom šolske mladine. Naša zakonodaja naj bi se v tem pogledu čim bolj izpopolnjevala. Jetika se umika soncu, zadostni hrani, zdravim stanovanjem ter modro urejenemu življenju, v šoli in izven nje.