Štev. 42
V Ljubljani, 1?. decembra 1919.
Leto LIX.
Glasilo jugoslovanskega uilteljstva
V« v ntiiK) posUat knjige Ud. jt po*fl^ti »mo n« n»sIov:
Uredništvo Učiteljs ega Tovsriša v LJubljani, Frančiškanska ulics 6.
Ka^piscv nt vučaao. Vw |K>ii<j*tve ¡t poiHljaii franko.
UilteliskOTofariS izhaja vsafca popoldne. Alte je t« din praznik, i?ide iist dan pozneje. Vse leto vel)« .....i>* 20-— K pol let* . . ". 10*— , četrt let«.....5'— . possmezns Številka po 40 vin.		Z« «zdanila je plačati od enostolpn« petit-vrste, če se tisk« enkrat . . 75 vin. . . . dvakrat 60 , , . , trikrat 45 . a jadiljnj« nvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskana.		Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v LJubljani, Mestni trg štev. 17/111. PoStna hranilnica gt. 11.197. Rf.kliirisdje so proste poštnine
Z» ffkUmne notice, pojasnil«, poslana. »zpi»e služb je plačati po 60 vin. a vsako petit vrsto. Priloge. stanejo poleg poštnine še 45 K-	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi 2e plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Stanje našega gmotnega vprašanja.
Ukaz za izvršitev zakona o naših plačah. — Nejasnosti v zakonn. — Naše plače v razmerju k uradniški regulaciji. — Delo „Zaveze" v zadevi regulacije — Naša zahteva: Popolno izenačenje in uvrstitev v splošni
sialež državnega uradništva.
Zakon o ureditvi nekaterih pravnih in gmotnih učiteljskih vprašanj.
Ljubljana, 12. nov. 1919.
Prinašamo dobeseden ponatisk zakona o ureditvi učiteljskih prejemkov, ki bi morali biti do 1. dec. t. L že izvedeni.
S tem ustrezamo učiteljstvu, da bo imelo zakon pri rokah.
Glavno, kar nam daje zakon je, da priznava učiteljstvo kot državne uradnike.
S tem Je doseglo učiteljstvo prvi korak k udejstitvi svoje stare zahteve po podržavljenju ljudskega šolstva, za kar so se že često izrekle naše organizacije.
Zakon ureja tudi nekoliko pravni položaj učiteljstva, ki je zaradi vojne trpelo na svojem napredovanju in izpitih, vendar bi morala biti izdana o tem še posebna izvršilna naredba. Poleg tega je zakon zelo pomanjkljiv in posebno za naš.e razmere nedostopen.
Poleg prejemkov, ki Jih zakon določa v dinarjih, daje učiteljstvu tudi brezplačno stanovanje in kurivo.
Danes se ne more še presojati v koliko je ta zakon učiteljstvu v korist. Vrše se predpriprave za splošno ureditev vprašanja državnega uradništva in izdeluje se splošna službena pragmatika za državne uradnike. V interesu učiteljstva je, da se v tem oziru ne separira, temveč da pride pri splošni pragmatiki državnega uradništva v poštev in se v gmotnem oziru izjednači učiteljstvo z ostalim državnim uradmštvom, z enako izobrazbo.
V pravnem oziru vsekakor zahteva pragmatika za učiteljstvo posebnih določil in se ne da šablonizirati.
Učiteljstvo se ima boriti za to, da bo v gmotnem oziru uvrščeno vedno v ono kategorijo državnega uradništva, ki odgovarja stopnji izobrazbe; torej imajo veljati gmotna določila pragmatike državnega uradništva tudi za učiteljstvo.
Vsekakor pa ima ta zakon še druge pomanjkljivosti in slabe strani.
Pri naši zahtevi, da se nas uvrsti v splošno pragmatiko državnega uradništva; nam je dosedaj zakon v oviro.
Naša organizacija je že napravila potrebne korake, da učiteljstvo ne bo prezrto in prikrajšano. „Zaveza" je storila korake v tem oziru v Beogradu in v Ljubljani.
Ako prhnerjamo prejemke, ki nam jih daje pred!jženi zakon in one, ki bi jih Imelo prejeti učiteljstvo po splošni pragmatiki državnega uradništva, tedaj vidimo, da po že potrjenem zakonu učiteljstvo na slaKem.
Bo} učiteljstva, da se popolnoma izjednači z državnim uredništvom, v odločilni fazi!
Zakon, ki ga spodaj ponatiskujemo, ima pa tudi še svoje druge slabe strani, ki s< i učiteljstva navidezno v korist v rmotnem oziru, a bodo stanu, kot takemu otežkočale soc;alno pozicijo in prinašale mržnjo in savist kmetskegii stanu
učiteljstva — v.«aj pri nasl To so določbe o prostem stanovanju in kurivu!
Kako se bo ta točka člena 33. uredila in izvršila, o tem vlada še nejasnost in mora priti še posebna izvršilna naredba o tem predno se izvede.
Vprašanje je, kako misli država izvesti to ah bo ščitila, varovala in okrepila pri tem socialno pozicijo učiteljstva mcJ narodom, ali jo bo poslabšala?
Če naloži dižava te izdatke v direktni obliki občinam, tedaj bo učiteljstvo, kot posamezniki in kot stan, več izgubilo v socialnem in moralnem pogledu s to določbo, nego mu bo prinesla gmotne koristi.
Prepričani smo, da se tovariSI raje odrečejo tej gmotni koristi, nego da bodo morali prenašati zopet politično gonjo zoper učiteljski stan. Gotovo je, da bodo gotovi krogi sigurno skušali izrabiti to sredstvo 7a gonjo proti učiteljskemu stanu. Predno imamo v rokah izvršilno na-redbo, težko nadalje razpravljamo o tej točki.
Z vprašanjem prostih stanovanj in odškodnin za prosta stanovanja smo imeli priliko se baviti že letos pri sejah stanovsko-politiškega odseka ob „Zave-zini" delegaciji v Ljubljani. Vprašanje je občutljivo za vsakega posameznika, za občino in se ne dajo niti stanovanja niti odmera odškodnin tako lahko šablonizirati, kakor bi se to dalo enostavno pred stavljati. Prvi tak poizkus pri nas se je že ponesrečil in to naj nam služi za vzgled pri vsaki nadaljni razpravi v tem vprašanju.
Nejasen Je tudi zakon glede definitiv-nosti, ker ni jasnega in posebnega določila o tem. kako in kedaj se ima računati.
Nadalje, ne govori o strokovnem učiteljstvu, za katerega imamo pri nas posebna določila.
Službenih let predpisuje potrjeni zakon 32 medtem ko Jih ima splošna službena pragmatika 35.
Nadalje je pomanjkljiv ta zakon z ozirom na uvrstitev učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric; enako glede funkcijskih in drugih osebnih doklad, ki jih sploh ne omenja.
Nejasnost je zavladala s tem zakonom tudi glede upokojencev, ki se nikakor ne bodo mogli zadovoljiti s svojo dosedanjo ureditvijo.
Vsekakor predloženi zakon ni smatrati kot nekako definitivno ureditev našega položaja, temveč ga je smatrati le kot nekako nujno, začasno odpomoč, ki ima veljati le toliko časa, dokler zakona ne izpodrine boljši in popolnejši zakon 6d tega.
Služil bo svojemu namenu iz katerega je izšel in odpomogel najnujnejšim zahtevam Srbije. Da se je razširil na vse ozemlje je 'e slučaj in s tega stališča imamo tudi motriti zakon sam. Za naše razmere ne prinaša tudi ta zakon posebno razveseljivega napredka in Je nekaj nepopolnega in nedovršenega z ozirom na naše zahteve in stremiti imamo za boljšim in popolnejšim, ki bo odgovarjalo v se jn delom države.
Težko nam Je izreč! tako obsodbo; vendar, kar se tiče šolske zakonodaje in ' šolskih naredb, ki so dosedaj izšle, moramo reči, da niso bile srečne. Izdane so bile brez zaslišanja pokrajinskih oblasti 1 in brez zaslišanja mnenja učiteljskih organizacij, zato bodo vedno zgrešene dokler se bo tako nedemokratično postopalo!
*
„Ur. List" Si 144, L 1919.
643.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra L. po milosti boiji in narodni volH kralja Srbov. Hrvatov io Slovencev, ML
Aleksander,
prestolonaslednik proglašamo in objavljamo vsem In vsakomur, da je začasno narodno predstavništvo, sklicano t uka?om z dne 24. februarja 1919 na dan 1. marca 1919 v prestolno mesto Beograd, v LI. redni seji dne 9. julija 1919 sklenilo ter da smo po^rdiU in potrjujemo
Zakon o ¡spremembah In izpopolnitvah zakona • narodnih šolah z dne 19. aprila 1904.1
ki se glasi:
Člen 29. a) Nekvarno členu 29. zakona o narodnih Šolah kakor tudi členu 7. zakona o ureditvi šolskega pouka zaradi vojne in njenih posledic, stalni učitelj (učiteljica), ki se zaradi vojne ni mogel zgla-siti k praktični preizkušnji, to preizkušnjo lahko opravi v roku dveh let po končani demobilizaciji. Nova pravila za opravljanje teh preizkušenj samo z ozirem na te prilike, provzročene po vojni, predpiše minister za prosveto. Do tega roka gre takemu učitelju (taki učiteljici) pravica do periodičnih povižkov, ako ima ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, najmanj pet let učiteljske službe ter izpolnjuje tudi ostale pogoje člena 29. zakona o narodnih šolah.
Clefi 29. b)
Letna plača takega stalnega učitelja (učiteljice) je enaka plači stalnega učitelja s prvim po-viškom, ako ima ob času, ko stopi ta zakon v veljavo, manj nego deset let učiteljske službe; ako pa ima več nego deset let, mu je plača enaka plači stalnega učitelja z drugim perlodičaim po viškom.
C1 o a 29. v)
Stalni učitelj (učiteljica), ki pridobi aa ta način pravico do poviška, a v dvoletnem roku po končani demobilizaciji ne opravi praktične preizkušnje, ostane i nadalje s plačo, ki jo je prejemal po tem zakonu, do naknadno opravljene preizkušnje. Čas od izteka dvoletnega roka do naknadno opravljene preizkušnje se mu (ji) ne vračuni za povišek. Ves ostali čas stalne učiteljske službe se mu (ji) računi po vpravljenl preizkušnji za osebno pokojnino in za periodične poviške, a po členu 33. teh izprememb.
Člen 29. g)
Odredb Členov tega zakona se morejč okoriščati vse osebe, omenjene v poslednjem odstavku člena 33. zakona o narodnih šolah, ako izpolnjujejo ali kadar Izpolnijo pogoje, predpisane v členih 29. a), 29. b) in 29. v) tega zakona.
Člen 29. d)
Odredb členov 29. a), 29. b) i« 29. V) tfjra zakona se more okoriščati samo taH stalni učitelj, (učiteljica), ki ni do dne L raaia'1912. Imel več nego pet službenih let
Člen 30. a)
Nekvarno Členu 30. zakona • »artiniJi šb.ai začasii učitelj (učiteljica) narodnih Sol s kvalifikacijo predpisano v tem členu, ki zaradi vojne ni mogel opraviti učiteljske preizkušnje po omenjenem členu zakona, ako Ima ob času, ko stopi ta rukon v veljavo, najmanj pet let učiteljske
1 Razglašen v ..Službenih NorlnaJi IcralievsU'*
1 Srb», Hrvata i Slovenaca" št, 86.
službe, postane stalni učitelj (učiteljica) s plačo stalnega učitelja (učiteljice) s prvim poviškom proti temu, da v roku dveh le* po končani demobilizaciji opravi učiteljsko svrokovno in praktično preizkušnjo. Ko opravi obe te preizkušnji, se mu (ji) vračuni za periodične poviške in za osebno pokojnino ves čas izza dne 12. julija 1914., odnosno od dne imenovanja (ako je po tem roku stopil y služboX do dne, ko se preved po tem zakonu.
Istotako se bo ravnalo z onimi učiteljicami (zastopnicami, vršečimi učiteljske dolžnosti), ki jih je ta vojna zadela v službi in ki so dovršile višjo žensko šolo po letu 1898., ne da bi bile opravile učiteljsko preizkušnjo na njej, toda proti temu, da tudi one po tem zakonu opravijo strokovno in praktično učiteljsko preizkušnjo.
Čas med iztekom dvoletnega roka in opravljeno praktično preizkušnjo se mu (ji) ne vračuni niti za osebno pokojnino, niU za periodični povišek.
Člen 30. a)
Odredbe Člena 30. a) tega zakona brez ozira na čas, proveden v službi, se morejo okoristiti tudi učiteljski zastopniki (zastopnice) I. in II. vrste po pravilniku za učiteljske zastopnike (zastopnice) v južni Srbiji. Oni, ki opravijo te preizkušnje v roku treh let po končani demobilizaciji, se namestijo za stalne učitelje (učiteljice) in plača se jim vračuni, priznavaje jim največ deset let dotedanje službe, v leta stalne učiteljske službe, toda brez pravice do odškodnine za minuli čas ali če vplačajo v pokojninski zaklad. Onim. ki te preizkušnje ne opravijo v določenem roku, kakor tudi učiteljskim zastopnikom (zastopnicam) III. in IV. vrste se po tem pravilniku povišuje osnovna plača po pravilniku s 50%, a poviški jim ostanejo isti.
Za vse druge učitelje (učiteljice/ iz južne Srbije se pooblašča minister za prosveto po glavnem prosvetnem svetu, da določi komisijo, ki po teh izpremembah in Izpopolnitvah zakona o narodnih šolah in po kvalifikaciji dotičnih učiteljev (učiteljic) In njih službovanju uredi njih položaj. Ureditev in pravilnik naj se vzameta za podstavo tudi pri ureditvi onih primerov, na katere se prej nista odnašala.
C1 e n 30. v)
Odredb člena 30. a) tega zakona se more okoristiti samo tisti začasni učitelj (učiteljica), ki ni do dne 1. maja 1912. imel več nego pet let uči.eljske službe.
Člen 33.
Člen 33. zakona o narodnih šolah se izpre-mlnja ter se glasi:
Stalni učitelji (učiteljice) so državni uradniki.
Stalnim učiteljem (učiteljicam) gre začetna plača letnih 2400 dinarjev in potem se povečuje s periodičnimi poviški. ki jih je devet. Prvih osem je po 300 dinarjev na leto, poslednja pa znaša 200 dinarjev na leto.
Poviški se prejemajo po zvršetku vsakega tretjega službenega leta, tako da bo poslednja plača znašala 5000 dinarjev.
Stalni učitelji (učiteljice) imajo pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva aH do povračila v denarju za to.
Po zvršetku 32 službenih let se more učitelj (učiteljica) upokojiti s poslednjo plačo 5000 dinarjev. Tistim, ki bodo službovali v šoli po zvršetku 32 službenih let, se bo dajalo letno doplačilo v znesku 400 dinarjev.
Kadar stalni učitelji ali stalne učiteljice do-vrše deset let stalne službe, se morejo tudi upokojiti zaradi duševne ali telesne slabosti in nesposobnosti, In tedaj dobivajo 40% sistematične plače; za vsako leto nad deset službenih let se odmerja pokojnina z 2:72%. O tem odločuje minister po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta in na podstavl potrebnih potrdil in dokazil, ki jih pošlje šolski nadzornik.
Stalni učitelji (učiteljice), ki službujejo manj nego deset let, morejo ob bolezni od, države dobiti vzdrževalnlno, In sicer 30% svo'je poslednje plače.
Isto plačo In ostale pravice tm?.lo stalni učitelji in stalne učiteljice, ki službujejo na zavodu „Društvo kralj Dečanski", v „Domu za sirotnu i napuštenu decu" In v „SkolI maloletnih osu-djenika" kakor tudi na drugih podobnih zavodih, ako jih imenuje država, in ki so upravitelji zavodov ali službujejo na njih kot učitelji (učiteljice) »lf odgojitelji (odgojlteljice).
Vsi učitelji, ki so dovršili bogoslovno-učitelj-sko šolo v Prizrenu ir. so imenovani za učitelje j izza dne 1. oktobra 1907. pa do sedaj, istotako j drugi učiteHi (učiteljice) iz točke 111. in IV. omenjene uredbe za učitelje južne Srbije In njenih izpremembah imenovani za učitelje (učiteljice) izza dne 1. oktobra 1907. do osvoboditve teh pokrajin, se prestavljajo za stalne učitelje (učiteljice) s plačo po službenih letih, toda proti temu, da v roku dveh let po demobilizaciji opravijo praktično učiteljsko preizkušnjo.
Njim se vračuni tudi v službena leta za pokojnino in poviške ves čas, ki so ga prebili v službi, z omejitvijo poslednjega stavka člena 30 a) tega zagona.
Člen 39.
Člen 39. zakona o narodnih šolah se tzpremi-
nja ter se glasi:
¿acasmm učiteljem (učiteljicam) gre letna plača ioiai dinarjev, nadalje brezplačno stanovanje in Kurivo, uo poKojnme tu poviskov nimajo pravice.
Clea 41.
Člen 4i. zakona o narodnih šolah se izpremi-nja ter se glasi:
u trosiva vnnarica začenja z letno plačo 1200 dinaijev.
r o svršetku vsakega četrtega leta dobi po ca poviseK v znesku ¿0o dinarjev, i i po viski so vsega skupaj trije, tako aa znaša poslednja plača uinuijev; Kadar dovrši Jo sluzbemn let, uobi istuiuiuvo pokojnine. Pravico do pokojnine uobi tuui po desetin' letih stalne službe, in sicer za prvin ueset let 4o/# svoje plače in za vsako nadaljuje leto po 2.4 "/». Pokojnina se mora dobiti sauio zaradi bolezni ali nesposobnosti za delo.
uiiosKa vrtnarica dobiva brezplačno stanovanje iu kuiivo ali odškodujpo za ta
Nov člen 68.
Minister za prosveto naj na podstavt pooblastila, ki ga dooiva s tem zakonom, vse odredbe o novih plačah po teh izpremembah zakona o uaruunifl šolan za kraljevino brDijo z dne tvega a^riia 1904. razširi na vse učitelje (učiteljice^ in oiruoke vrtnarice narodmn (puckin, ljudsKihJ šol, doslej obstojecift na ostalem ozemlju Kraljestva biouv, nrvatov in ¿ioveuce«. istotako u«:« sou ki oouo odsuidob proglašene za take.
Člen S8. a)
Prevod učiteljev (učiteljic) in otroških vrtna-rlc na nove plače se izvrši v vsem kraljestvu naj-kesneje uo uue i. decembra lvty. plačujejo maj s« u državnega proračuna.
Nov člen 89.
Ta zakon stopi v veljavo, ko g» kr«H Dodoiše in ko se oOjavi v „bluzbeiiih Novuiah kraljevstva brua, nrvata i blovenaca".
V beogradu. dne 23. Julija 1919.
Aleksander a. t.
- -------------------------------■ ,. , ,•, inMT-"r
Za popolno gmotno izenačenje uciteijstva z osialnn urzavnim uradnistyom.
Ljubljana, 4 6. u o v. 19 19.
Naša slutnja, da bodo v Deogradu smatrati uciteijsivo kol državne urauniKc s poseunmi statusom se je deloma uresničila. uasi se m sprejeta siuzbena pragina-tiKa za državne uraumke, vendar je goto vo — kakor prihajajo zadnje vesti iz Beograda --oa viaua ne smatra vštetega v tej piagmauki uciteijstva, izven onega, ki je ze pod staro viauavino buo prtstevano Kot urzavno uradmstvo.
»¿aveza« je stonia vse korake, istotako uru^e učiteljske organizacije v kraljestvu, ua l)i Diio učiteijstvo uvrščeno v gmotnem ozuu s praginauko ostalega državnega uraoništva, toda do seuaj se to se m posrečilo.
Uotovo pa je, da učiteljstva oe bo moglo ostati pri dosedanji uvrstitvi m i.e bo moralo boriti z vsemi sredstvi za to, da se njegovi službeni prejemki ureue taKo, da bodo popolnoma enaki državnemu uradmstvu one stopnje, ki ima enaKo izobrazbo kakor uciteijstvo; ne pa, če primerjamo prejemke, ki jih določa novi zakon uciteljstvu in dohodke, ki jih daje službena pragmatika urzavmm siugom z ljuusko soio, da so prejemki drzavmu slug na podlagi nove pragmatike in prejemki uciteijstva na podlagi uovega zakona« popolnoma enaki.
laka ureditev je krivična za učiteijstvo in smo s tem razmerjem popolnoma zopet na predvojnem razmerju, posebno, če upoštevamo naraščajočo življenjsko draginjo.
Irdi se tudi, da bi biio učiteijstvo i uvrstitvijo v splošno državniško pragma-tiko na siabšein, ker se ne ve, kaka izvršilna naredba bi bila izdana k tej pragrna-tiki. Naša skrb je, da ne bo slabejša, kakršne določbe so dosedaj v veljavi! Res je, izvršilna naredba od deželne vlade za Slovenijo glede ureditve učiteljskih plač ni slaba; toda kaj nam daje novi zakon v tem pogledu? Se manj, ker strokovnega učiteljstva sploh ne omenja in je tudi v drugih pogledih pomanjkljiv.
Gre za princip, da se službena leta štejejo od usposobljenostnega izpita nadalje in s tem je rešena vsa skrb o izvršilni naredbi, in da se strokovno učiteijstvo uvrsti za stopnjo višje. Drugače naj stopijo v veljavo enake določbe kakršne so dosedaj po prevratu bile uveljavljene, z onimi izprernembami, ki jih je učiteijstvo zahtevalo tekom zadnje dobe pot«w trc^e organizacije.
»Zaveza« je posredovala najprej brzojavno v tej zadevi v Beogradu, razposlala je pa tudi ministru dr. R. Lukir.iču, kot predsedniku komisije za službeno pragma-tiko sploš. drž. uradništva, min. preds. dr. Lj. Davidoviču, ministrstvu prosvete, ministru dr. A. Kramerju, ministru Ant. Kristanu, s l druženju srbskega učiteljatva-s iti »Demokratski zajednici« sledečo
spomenico:
Z zakonom z dne £J. julija lyi9 razglašen v »biužbenih Novmaii Kraljestva £>ilS" štev. bb, se je izpremenil in izpopolnil zakon o naroumn sotau z one iy. aprua 1VU4. Med urugum važnimi dodatki m izprernembami v tem zakonu je posebno važen ciea od., ki se glasi odsieg: »a t a 1 u i učitelji (učiteljice) so državni u r a d n i k L« V nadaljevanju določa ta člen učiteljske plače po nastopni razpredelnici: Začasni učitelji dobe iboG dinarjev na leto.
Stopnje	Plača	Leta
L	5000 din.	3 ___U 4*500 » 3
1L	4000 •	3
4300 »	a
11L
IV.
4000	*
3/00	«r
3300	«
3000	»
2700	*
2400	t
3 3 3
3 3 3
Razred IV.	Plača ia plač. ftopnje 3	1. 15.000 din. 4	1. 13.000 „		Aktiv. 4okl. 3.000 din.
V.	3	1. 4	1.	12.000 din. to.ooo „	2.400 din.
VI.	3 1. 3 1. 3 1.	9.600 din. 8.800 , 8.000 „	1.920 din.
VII.	3 1. 3 1. 3 1.	7.200 din. 6.600 , 6.000 ,	1.630 ¿in.
vin.	3 1. 3 1. 3 1.	5.400 din. 5.000 , 4.600 ,	1.380 di*
IX.	3 1. 3 1. 3 1.	4.200 din. 3.900 „ 3.600 ,	1.200 din.
X	3 1. 3 1. 3 1.	3.300 din. 3.000 „ 2.700 A ,	960 din.
XI.	3 1. 3 1, 3 1.	2.400 din. 21U0 „ 1.860 „	720 din.
Učiteijstvo po vsem kraljestvu SHS je i veseljem pozdravilo zakonsko določilo, da se ljudsko-šolsko učiteijstvo po državi, da se v sankciomranem zakonu učiteijstvo prizna za državne uradnike; tudi s povii-šKcm plač je bilo sčitelj&tvo takrat sadov oljno.
Minuli dnevi pa so prinesli ljudsko šolskemu uciteljstvu veliko razočaranje.
Osredj* vlada je izdekla načrt zakona o začasnem izenačenju plač in nekaterih drugih odnošajev civilnih in vojaških državnih uslužbencev. V tem načrt« se ljudsko-šolsko učiteijstvo nikjer ae o-menja. Ne vemo, ah naj pod skupnim imenom »državni uslužbenci« razumemo učir teljStvo ali ne? V smislu zgoraj navedenega zakona bi to moralo biti. Ker sedaj veljavni šolski zakon prizna ljudsko-šolsko učiteijstvo za državne uradnike, mora imeti učiteijstvo tudi enake dohodke z državnimi uradniki z isto izobrazbo.
Načrt zakona določa uradu iške plače pe nastopni razpredelnici:
Po predizobrazbi razdeli načrt uradnike v 4 skupine. Po vsej pravici mora vlada uvrstiti ljudsko-šolsko učiteijstvo v skupino B, ker je matura na učiteljišču enakoveiaavna z maturo srednje Jole. Nikakor nas ne more vlada uvrstiti ▼ skupino C, ker se sprejemajo gojenci v I. letnik na učiteljišču s štirimi' razredi srednje šole ali s popolno meščan, šolo in potem morajo študirati še štiri leta na učiteljišču. Jasno je torej, da morajo biti fcudskc^šol-ski učitelji uvrščeni v skupino B, ki naj prično službo z X. in napredujejo do nap višje plačilne stopnje VII. plačilnega razr.
Ako primerjamo postavke učiteljskih plač v posameznih stopnjah z načrtom službene pragmatike državnih uradnikov, vidimo, da začne učitelj službovati v zadnji stopnji XI. razreda, torej tam, kamor so uvrščeni uradniki s štirimi razredi kake srednje šole in z ljudskošolsko izobrazbo. V višjih plačilnih razredih pa bi bila razlika med uradniškimi in učiteljskimi plačami še mnogo večja. Uradnik bi prišel po predloženem načrtu v VII. plačilni razred najvišje stopnje s 7200 dinarjev letne plače in 1680 dinarjev aktivi-tetne doklade, učitelj pa samo 5000 dinarjev brez aktivitetne doklade; uradnik skupine C, predizobrazba 4 razredi srednje šole — pa bi prišel v VIIL razred naj-
višje stopnje z letno plačo 5400 dinarjev in 1380 dinarjev aktivitetne doklade, torej za 1780 dinarjev več nego učitelj z najvišjo plačo, ker učiteijstvo po sedaj veljavnem zakonu nima aktivitetne doklade. Prizna se jim sicer pravica do brezplačnega stanovanja in kuriva ali do povračila v denarju za to, a ne določa v kateri višini.
Iz navedenega je razvidno, da bi bilo ljudskošolsko učiteijstvo daleč zapostavljeno za uradniki z isto predizobrazbo glede plač, ako postane predloženi uradniški načrt zakon.
Zato prosi „Zaveza jugoslovanskega učiteljstva", ki je zastopnica ljudskošol-skega in strokovnega učiteljstva (mešč. š. v Sloveniji), da blagovoli ministrstvo delovati na to, da se v načrt zakona o začasnem izenačenju plač in nekaterih drugih odnošajev civilnih in vojaških državnih uslužbencev člen I. izpremeni, da se i bo glasil v naslovu tako:
Plače in aktivitetne doklade uradni-; kov, častnikov in ljudskošolskih ter stro-J kovnih (meščanskošolskiii) učiteljev. Za uradnike, častnike in ljudskošolske ter strokovne (meščanskošolske) učitelje se določijo naslednji razredi, plačilne stop- j nje in aktivitetne doklade.
V	zakonu naj se izrecno določi, da se j ljudskošolsko učiteijstvo uvrsti v skupine B. in da se zakonitim uveijavljenjem uradniškega načrta ukine veljavnost šolskega zakona z dne 23. julija 1919.
Pa še drug velik nedostatek ima šolski zakon z dne 23. julija 1919. Ta zakon kakor tudi uradniški zakonski načrt sta prezrla strokovno (meščanskošolsko) učiteijstvo. Niti z besedico ga ne omenjata.
V	Sloveniji je sedaj po večjih mestih 18 meščanskih Šol. Na teh šolah poučujejo strokovni učitelji, ki morajo napraviti poseben izpit učne usposobljenosti za meščanske šole iz ene izmed treh strokovnih skupin (ali kak drug specijalen strokovni izpit).
Takih strokovnih učiteljev že sedaj tako primanjkuje, da je morala vlada otvoriti letes na učiteljišču v Ljubljani in v Mariboru celoletne tečaje za vse tri strokovne skupine za učitelje, ki se pripravljajo za ta strogi izpit. Ker imajo ti strokovni učitelji višjo kvalifikacijo, naj se uvrste za en razred višje od ljudsko-šolskega učiteljstva, začno naj toiej službovati v IX. in napredujejo do najnižje stopnje VI. plačilnega razreda.
Vse učiteijstvo v Sloveniji pričakuje, na se ugodi njegovim upravičenim zahtevam.
»Zaveza iugosiovanskega učiteljstva v Ljubljani"
Luka Jelene, predsednik.
Rudoll Dostai, strok, tajnik.
Napredovanje državnih uradnikov in njih uvrstitev po načrtu službene pragmatike.
Po svoji predizobrazbi se dele uradniki v štiri skupine:
A.	Uradniki s popolno visokošolsko izobrazbo.
B.	Uradniki, ki imajo najmanj popolno srednjo šolo z maturo ali kako strokovno šolo enakovredno šolam z maturo.
C.	Uradniki z najmanj štirimi razredi srednje šole.
D.	Uradniki z najmanj štirimi razredi ljudske (osnovne) šole.
Uradniki skupine A pričnejo službo z IX. do VI. r., B z X. do VIL r., C in D z XI. r., C do VIII. in D do IX. čin. razr.
Razpredelnica je v „Zavezini" spomenici, po kateri se lahko primerja plače po zakonu in plače, ki bi jih dobili po pragmatikL
Osrednji odbor srbskega ?,UdruženJau pri ministrstvu zaradi uvrstitve v splošno pragmatiko drž. uradništva.
Beograd, 2 3. nov. 1919.
Glavni odbor srbskega »Udruženja« v Beogradu je bil pri ministrstvu v gori imenovani zadevi in poroča o uspehih teh korakov »Narodna Prosveta* v 31. štev. sledeče:
»Učiteljske plače in pragmatika. Ce ludi izgleda, da s pragmatiko drž. uradništva sedaj še ne bo nič in ua bo gmotni položaj uradnikov začasno urejen s poviški v dokladali, vendar je smatral „01. odbor" za svojo dolžnost, da se informira o celi stvari pri ministru g. Lu-kiniču, kateremu je bil poverjen izdelek te pragmatike.
Ker g. ministra 20. t. m., o priliki pojeta delegatov Gl. odbora Učiteljskega U-druženja, ni bilo v ministrstvu, je sprejel delegate osebni ministrov tajnik in jim
obljubil, da bo obvestil ministra o ceii zadevi in potem informiral »GL Odbor«.
21. t. m so šli delegati penovao v ministrstvo in ker ni*;o mogli najti tudi ta dan g. ministra, je izvestii osebni sekretar nase delegate, da je reierirai g. ministiu o smotru našega poseta. G. minister je izjavil sledeče: da je njegovo mišljenje, d* se te piače v zakonu ne odnosijo tudi na učitelje. Te plače se določujejo po pragivu tiki, a učiteltji so dobili piače po špecijal-nem zakonu. On misli, da je to stvar vsakega resortnega ministra — v tej zade/i ministra prosvete -- da uvedejo svoje uradnike v pragmatiko.
Na koncu je dejal, da bo predložena pragmatika parlamentu.
Obisk delegatov „Gl. Odbora" je imel v tem slučaju iniormauven značaj. Ker pa smo pooblaščenci vseh učiteljskih društev vsega kraljestva, izjavljamo, da rie bomo nikdar dopustili degradacijo našega stanu v tem: da imajo uradniki z isto kvalitika-cijo večjo plačo kot učiteijstvo.
Gl. odbor bo nadaljeval svoje delo v tem oziru.«
Začasna ureditev piac drž. uradnikom v «Jugoslaviji.
Ker ministrstvo brez narodnega predstavništva m hotelo uveljaviti enotne službene pragmatike za državne uraumke, jc uredilo gmotni m zantevain državnega uradništva na ta način, da je dovomo dravinjske doklade.
Poročno o teh poviskin se glasi sledeče ;	-t-
Minister za konstituaniu je v sporazumu in s privolitvijo ministrskega sveta ter finančnega ministra ouredii, da se s 1. decembrom t. 1. dovolijo vsem državnim nastavljencem draginjske doklade hi sicer za vse nastavijence brez uradiskega cina ter za uradnike A4. cmovnega razreda i2U 7c, za uradnike X. cina 110 >0 za IX. čin 100^b, za Vili. čin 90'/c, za Vil. čin 80'/c, za VI. razred 70 odstotkov, za V. ou odstotkov, za i ^. oO odstotkov in za lii. .->U odstotkov od vseh dosedajih prejemkov (piaca, doklade, stanarina itd.) Ministrska naredba se bo datirala z 3. decembrom, dokiade se izplačajo se pied Božičem. Uralmške organizacije se priznavajo. izenačenje statusa se mora izvršiu do 1. marca lV^O., ko bo urejena že valuta.«
Zadnje razmotnvanje položaja.
Shod ljubljanskega učiteljstva.
Ljubljana. 13. dec. 1919.
Ureditev plač prinaša mnogo razum -janja tako uciteljstvu, kakor tuui ostaiemu državnemu uraumstvu. in kako tuoi ne, ko viada trdovratno prezira to vprašanje in ne da jasnega odgovora nit) z oziram n« uradniško vprašanje spioh in še mam gleue učiteljske uvrstitve v splošno pragmatiko državnega uradništva.
Danes je položaj tak, da se izvede zakon, ki ga prinašamo na drugem mestu.
Res je, da z izvedbo tega zakona postanemo prvič taktično državni uradniki; res je, da se s tem zakonom enotno urede piače za vse učiteijstvo v državi in je tu velik uspeh, da nismo več pri plačah razcepljeni in bo v bodoče pasa borba skupna in tem uspešneja; res je, da se z izvedbo tega zakona odpomore nujni sili, v kateri se nahaja hrvatsko in srbsko učiteijstvo, in je zato izvedba tega zakona velike koristi za naše bratske stanovske tovariše, ki zaradi tega od izvedbe zakona pod nobeno cenovne morejo odpustiti. A pozabiti ne smemo, da se z izvedbo tega zakona odtujimo od regulacije „ostalega državnega uradništva, da bomo gmotno rta slabšem, kakor ostalo državno uradništvo na podlagi novih dr?ginjskih doklad in da z izv?dbo tega zakona postanemo državni uradniki s posebno kategorijo.
Treba bo torej nove borbe in novih naporov, da pridemo zopet v pravi tir in da se izpolnijo v polni meri naše zahteve.
V	to svrho je bil za soboto, 13. dec. ti., shod učiteljstva v telovadnico I. m. S-v Ljubljani, da se razjasni položaj in našs stališče k tem vprašanju.
V	naglici je bilo to izvršeno, ker se je shod moral takoj vršiti, 10 pa zaradi odhoda referenta v i š. šol. sv., vi. svetnika dr. Skabrneta v Beograd. kamor odhaja po nalogu vlade urediti vsa nejasna vprašanja šol. zakona, d" se potem izvede zakon tudi pri nas.
Opuščamo običajni ton poročil taki« zborovanj in se omejimo le na konštati-ranje dejstev brez vprašanj in debat.
Da ta zakon ne konvenira našim meram, je krivda v tem, ker nI niti v prosvetnem ministrstvu v Beogradu niti hi bilo pri sestavi tega zakona v Beograau
nobenega Slovenca ali pa vsaj poznavalca naših šolsko-p ravnih razmer.
Iz Beograda je prišel na našo vlado ukaz, da se mora .rakou izvesti, in siccr računši šele od 1. decembra nadalje in ne od 1. septembra, kakor se je to prvotno tolmačilo.	k
Nejasnosii so pa še sledeče; Od Katerega roka nadalje naj se šteje poviške 1 in kateri učitelji so smatrati za stalne?
Fo srbskem zakonu so smatrali za stalne vsi učitelji, ki so dovršili zrelostni izpit in imajo kako stalno mesto. Za začasne učitelje pa smatra one, ki so brez zrelostnega izpita, a imajo zato drugi študiji, popolne srednje šole, filozofsko fakulteto i. dr., in oni učitelji, ki so imenovani na kako izpraznjeno staino mesto pred r.atečajem, dokler ni bilo mesto še stalno zasedeno.
Po naši naredbi se smatra za stalnega učitelja vsakega po usposobljenostim izpitu.
To diferenco je treba uravnati, ker sicer bi pri nas prejemalo mnogo učiteljev 1600 dinarjev namesto 2400 dinarjev pla če, dasi imajo usposobljenostih izpit, a še nimajo stalnega mesta.
Popolnoma prezrte so s tem zakonom tudi učiteljice ženskih ročnih del, za gospodinjstvo in enake, ki jim je deželna vlada za Slovenijo že uredila materiaino-pravno vprašanje, a ga novi zakon iz Beograda popolnoma prezre.
Enako je s strokovnimi učitelji, ki jim je luk. dež. vlada uredila njiiiovo posebno stališče, a za novi zakon tudi izpušča m jih popolnoma prezre.
Težavna točka je vprašanje prostega stanovanja in kuriva, ki ga določa novi zakon uciteljstvu. Vprašanje je, kdo bo nosil stroske, kdo preskrbel in plačal ?
brbski zakon določa, cu preskrbi ah pa nosi stroske za stanovanje in kurivo obema, in določa zakon tudi poseben tartl, po katerem se odmera ravna. Vendar Je se sporno vprašanje, ce odredbe doticne-ga zakona za nase kraje tudi veljajo, ah so v veljavi samo za brbijo. bporao je :o-rej še, kdo ima nositi stroške.
U. vladni svetnik dr. Ska-fc e r n e je izrazil v tem oziru svoje osebno mnenje, da učiteijstvo, če renektua m se bori za popolno izenaenje z ostal mi državnim uraumštvom, ne &mc potem re-lieKtirati na posebne privilegije pred osu-iun državnim uradmstvoai, oa bi imelo poieg aktivitetnih dokiad še prosto stanovanje m kurivo.
V tem snusiu je bila zamišljena tuii naredha deželne viace ¿a bioveaujo oa o. maja, da se odtrže polovico aktivnem« dokiaae za stanovanje, ker so enaki predpisi splošno v veljavi za državno uiifu-iiistvo. vendar se ta nareaba m izvajala.
Po ukazu ministrstva se imajo piace izvesti v dmarjin, preračunano po uradnem bančn. kurzu. To je tudi slaba stran, ker krona nuna mkake vnanje vreunov*:. f vprašanje je pa tudi se, če bo akuvnetna dokiaua všteta pri preračunavanju , au bo ie prišteta v sedanji višini k ostalemu znesku.-'
ludi vprašanje vpokojencev je neupoštevano pri novem zakonu in viada nejasnost za izvršitev te zadeve.
lov. Jelene jc pojasnd poioZaj lu korake, ki jih je Zaveza ze napravita za uvrstitev v splošno pragmatiko državnega uradništva. Opisal je tudi borbo, ki jo jc uueio ostalo drž. uradništvo v Beogradu, da je doseglo sedanje poviške. Zaveza se je-tudi obrnila v učiteljskem vprašanju na organizacijo dizavnega uradništva, katere lunkcijonarji so se lziekh za to, da bodo podpirali naše težnje in ¿iii upoštevali pri vsaki svoji zahtevi, da uo všteto tudi učiteijstvo. Učiteijstvo bo moralo stopiti v stik z ostalim drž. uradm-štvom in se skupno organizirati.
Postavil se je na stališče:
Naj se zakon izvede, a od 1. septembra nadalje, kakor je to v smislu zakona samega. Urediti se mora stanje tudi učiteljicam ženskih ročnih del in enakovrstnim.
Uredi naj so razmerje strokovnemu učitelgstvu.
izvede naj se zakon tudi i ozirotn na Stanovanje in kurivo, kar prevzame gleue izdatkov država nase.
Dr. Skaberne je prediagal, da »aj se učiteijstvo izreče za izvedbo zakona in naj se vse, kar je nejasno m ni v skladu i našimi dosed?jimi razmerami in Pravicami, ki jih učiteijstvo že ima, uveljavi naredbenim potom na podlagi posebnih dokiad. To naredbo misli predlagati v Beogradu in naj bi obsegala siedeče točke:
1.	Člen 30. b srbskega zakona glede "Čiteljev-vojakov — vštetja siužbene dobe za napredovanje in glede usposob. izpita — uaj velja tudi za Slovenijo.
2.	Službeni doba in deiisiitiv»«$t nuj * Šteje o4 II. izpita naprej.
3.	Strokovno učitelj, prejemaj dok-
.er se to zakonito ne uredi, posebno do-I kiado, ki naj se šteje tudi v pokojnino.
4.	Uredi se razmerje učiteljicam žen.
roč. del in enakim po dosedanjem razmerju.
vprašanje aktivitetnih dokiad in funkcijskih dokiad se uredi v lastnem delokrogu.
Ker pa zakona ni mogoče tehničko izvesti takoj, bi dež. vlada izplačala na račun poviškov predujem.
Tov. G a n g 1 je predlagal, naj bi se kot prvo točko v naredbo staviio, da se poviški računajo od 1. sept. naprej in naj organizacija zastavi ves svoj vpliv v sporazumu z ostalimi org. v drž., da se ukaz ministrstva za prosveto razveljavi in se celokupna viada izreče za poviške od 1. sept. naprej.
Tudi naj zastavi organizacija ves svoj vpiiv, da vlada sprejme določbe glede stanovanja in kuriva za svojo obveznost.
Takoj naj se priče vse delo, da se naše zahteve glede uvrstitve v spiošno državniško pragmatiko izvedejo.
Po prihodu vlad. sv. dr. Skaberneia iz Beograda bomo podali poročilo, kakšno stališče je zavzela centralna vlada v teh zadevah in kako stališče za izvedbo bo na podlagi deriktiv in informacij zavzela tukajšnja vlada.
*
Okrajna učiteljska društva nujno pozivamo, naj tudi cwna zavzamejo svoje stališče in naj izrazijo svoje mnenje — dokler je še čas.
•
Predsednik Zaveze, tov. L. J c 1 e n c , je v ponedeljek ponoči odpotoval v Beograd, oa oseuno posreduje na vseh mc\ o~ cajnin mestih za pravično m nujno ureditev našega materialnega vprašanja, bpo-ioma se je ustavil v Zagrebu, da si zagotovi tam moralno pomoč hrvatskega uu-teljstva. O uspehih tega enotnega nastopa poročamo prihodnjič.
JANKO P1RC;
Me pozabimo „Družbe sv. Cinla in Metoda"!
Z novim šolskim ietom imamo zopet pred seboj kopo uežnin src, katere uo treba vzgajati v naroono zavedne do-moljuoe. Zlasti v nekatere šole je pa vstopilo letos mnogo aece, katero je pognalo kruto sovrastvo in pohlep po naši ¡epi zemlji z njihove roone grude, in žc pri pogledu na te malčke se spomnimo ueliote, da so in bi imen 7 svojem rojstnem kraju dovolj prilhit izobraževati se, spomnimo se pa tudi one družbe, ki je že aoigo dobo delovala na spomin mejah v probudo našega naroda. Komur je pri srcu naša mladina in se je zanimal za njeno izobrazbo, se bo dobro spominjal, kaj je storila Družba sv. Cirila in Metoda s svojimi šolami tam, kjer je prema pohlepna tujčeva roka, da nam iztrga iz naročja našo mladino.
in ta družba ima danes vršiti to vzvišeno nalogo še v veliko večji meri. Vsak pa ve, da potrebuje zato ogromnih sredstev.
Ali bi ji ne mogli pomagati?
Ali bi ne mogli navajati naše mladine, da spoznava in občuduje železno energijo te družbe, katera nam je reševala iz povodnji nemške in italijanske poiitepnosti našo zemljo, našo deco, našo oodocnost? Ali ne bo rodila ta hvaležnost misli, da je potreba to kulturno ognjišče podpirati z vsemi silami?
Kaj bi ne moglo voditi učiteijstvo zbirk v prid Družbi sv. Cirila in Metoda?
Po priliki znamk. Silno veseije imajo otroci s tem zlasti danes, ko kroži toliko raznil vrst znamk, bodisi naših kot tujih. S spretno besedo doseže učitelj lahko vsaj lep uspeh. Tako sem po priliki samo zadnje tri tedne pred sklepom zbral za »Družbo« čez 1300 komadov najrazličnejših vrst, mnogo celo jako redkih. In 3 kako vnemo so otroci zbirali! Kako so se jim iskrile oči, ko so donašali znamke: »Za Družbo!« Kakšen ponos jih je navdal, ko so izvedeli nazadnje rezultati Da začnemo z zbiranjem že sedaj in vsi, pokažemo ob sklepu leta lahko sijajne uspehe! Eden zbere več, drugi manj, kakor so pač razmere, a smoter imamo vendar vsi skupen.
Redkeje se dobi štanijolni papir, a kjer je mogoče, naj bi zbirali I tega.
Rabite v šoli »Ciril-Metodove« svinčnike!
Tako bomo vzgajali deco v ljubezni In hvaležnosti do one družbe, ki ni in ne bo pozabila onih naših dragih, katere oklepa tujčevo zatiranje; vzgojili bomo rodove, ki bodo še iskreneje vzljubili to našo lepo zemljo, in bodo nosili v sebi ter znali vcepljati tudi drugim čut dolž-»•tti, k«4ar jih z«ve domovina.
Šolsko vprašanje v Prekmurju.
j (iz posvetovanja ua drugem sosvet «J Ogrska vlada In Prekmurje,
Civilni komisar poroča: Ogrska vlada je na tem polju najbolj zanemarjala j svoje delo, sicer pa ji moramo biti za to delo hvaležni, kajti ko bi ona por^J začeia tako sistemaučno gojiti au ¿r-scino, kakor se je to zgodilo v zadnjem času z ustanovitvijo večjega Števila šolskih vrtcev s popolnoma niažarskuni učiteljicami, danes ta posvet ne bi imel prilike, se posvetovati o šolstvu v Prekmur-ju, kajti Preimurje bi bdo med tem postalo že popolnoma mažarouska pokrajina. ^
Višji šolski svet in Prekmurje.
Višji šolski svet je potrdil stavljeni j predlog, naj se ustanovi za Prekmurje i okrožni šolski svet in naj se pokličejo v ta sosvet najboljše moči, ki bodo imele uaiog, urediti vse šolske razmere (šolskih oseb, šolskih poslopij, plače, kateri jezik naj se poučuje itd.) Prekmurja. Nato je bil izvoljen sosvet za ureditev šol, kateremu pripadajo civilni komisarji za prekmurje, od deželne vlade imenovani šolski nadzornik za Prekmurje, dr. Pavel (?1) in 14 drugih članov, večinoma duhovnikov, učiteljev in domačinov iz Prekmurja.
Stajne Šolstva.
NadučitelJ Cvetko iz Vučje vasi, ki je imel od višjega šolskega sveta nalog, da pregleda v Prekmurju vse šole in prouči vse šolske razmere, poroča:
V	Prekmurju sta bili dozdaj dve meščanski šob m 89 ljudskih šok Srednje sole ali učiteljišča do seuaj v Prekmur-u ni bilo; inteligenčni naraščaj se je moral torej izobraževati v tujini. Ljudske fcoie so kontesionaine, to je katoliške in evangelijske, nadalje državne vaške, ena mestna ljudska šola v Soboti in ena židovska v Dolnji Lendavi. Vse te šole imajo skupaj 177 razredov, obiskuje jih pa približno 13.740 otrok. Šolska poslopja so večinoma lepe, moderne zgradbe, najti pa je tudi nekaj šol, ki siičijo skoraj hlevu. Vse starejše šole so od zunaj in od znotraj nujno potrebne poplavila. Dve državni šoli sta ostali med vojno nedozidani. Nekatere šole oziroma razredi so bili najeti v zasebnih poslopjih. Ker je letošnjega ieta potekla najemna doba, je lastnik hiše vrgel šolo kratkomalo ven in se naselil notri sam; take šole so sedaj takorekoč na cesti.
Šolski vrtci, katerih je mažarska vlada ustanovila 15, so večinoma zanemarjeni ; samo en šolski vrtec ima lepo drevesnico, in sicer v Kiipšincih. Pač pa imajo mnogi šolniki lepe sadovnike. Umno čebelarstvo se je pri šolah gojilo vse premalo. Vzorna čebelarja sta Benkovič v Dokležovju in Titan v Kiipšincih.
Učni jezik.
Učni jezik v šolah, kjer prebivajo Slovenci, bodi slovenski, ozirati se je treba na prekmursko narečje.
Učiteijstvo.
Učitelji mažarske narodnosti, ki ne znajo nič slovenski (to je niti tukajšnjega narečja), so za bodočnost na šolah v Prekmurju neporabni in naj jih torej višji šolski svet odslovi. Vsi v Prekmurju ro-jeni oziroma vzgojeni učitelji in oni druge narodnosti, ki so vešči jezika prebivalstva, pa naj se pridrže v službi na dosedanjem mestu ali se pa po potrebi premestijo.
Odslovilo se bo najmanj 70 učiteljev-Ogrov, izpraznjenih mest pa pride v po-štev okoli 100; učitelji iz Slovenije, zlasti »Prleki«, naj bi se nemudoma pobrigali za eno ah drugo mesto v Prekmurju.
Gospodarske udobnosti.
Ker je skoraj pri vsaki šoli gospodarsko pslopje, hlev za govego in svinjak, nadalje obsežen vrt in večji ali manjši kos zemljišča (od 1 do 50 oralov), zato bi poleg dnevnic živeli tukaj v prav ugodnem socialnem položaju. Tudi ljudstvo je v obče dobrosrčno, prijazno in pošteno.
Nove šole.
V	Murski Soboti se ustaeovi še to jesen gimnazij m meščanska šola s slovenskim učnim jezikom. Šolsko leto in pouk na ljudskih šolah se prične 1. novembra, ako ue bo posebnih ovir.
Pouk.
Pouk ta ljudskih šolah se je v vojnem času zelo zanemaril. Nahajajo se tudi šole, na katerih zadnja štiri leta sploh ni bilo nikaketa pouka. O načiiiu prevzetja ljudskih (katališkik, evangelij-
skih, občinskih iu državnih) šol, nadalje glede prevzetja učiteljstva bo treba temeljitega preudarka, preden se ukreno kaj aefinitivnega. Ker pa se je itak že ustanovil okrožni šol. svet za Prekmurje, po pac njegova tu j važnejša naloga, da sc poglobi v ta vprašanja tn stavi višjemu šolskem« svetu konkretne predloge. Ker je poročevalec itak clan tega sosveta »b ker je temeljito preučil težke razmere v. Prekmurju, bo imel se priložnost, nasve-iovati, kar bo potrebna Debata.
K tej točki se je oglasilo več govornikov in videlo se je, da viada za soistvo uieû Prekinurci spiosno zamuianje. večina govornikov je puseuuo zanievala, da se poleg književne slovenščine veu.io jemlje ozir tudi na prekmursko narečje ia ua se naj pridržijo tuui nekatere v prekmurskem narečju pisane knjige.
Zaradi meščanske šole, kmetijske šole u guunazije se m poseono razpravljata, ampak prepustilo se je to delo okrožnemu solskemu svetu za Piekuiurje._
J J •	1
Meščanska šola v Franciji.
Itcole primaire supérieure.)
V	času bivanja v Jrranciji sem imei priložnost proučiti francosko soistvo. nočem priobčiti nekaj člankov, ki naj se-¿uiutijo učiteijstvo m sioveusko javnost a suistvu arzave, ki stoji gotovo na najvišji stopnji kulture m civilizacije, kar je posebno pokazala v sedanji svetovni vojni. Ker dobi biovenija v tekočem soiskem ieiu večje število meščanski n sol in ker je ravno ta panoga šolskega vprašanja pri uas HHjaktueinejsa, se hočem baviu v današnjem cianku izključno s ïrancosko me-scansko šoto in uati čitateijein kolikor mogoče jasno sliko o njem organizaciji, njenem delu m njenem smotru.
Prvotni smoter mescanskih šol je izpopolniti in perfekcionirati vzgojo pridobljeno v ljudskih, osnovnh šolah. Zahteve praktičnega življenja so uvedle v te šole transformacijo obstoječo v osnovanju strokovnih meščanskih šol (école primaire supérieure proiessionuehe) ah pa pogonih praktičnm tečajev v ostalih meščanskih šolah.
Namen meščanskih strokovnih šoi je dati učencem strokovno izobrazbo in jih pripravljati direktno za njihov bodoči poklic v trgovini ali pa industriji. Takih šol je v Franciji, posebno za moško deco, mnogo ; zavisijo največ od mestnih uprav in od ministerstva trgovine. Tudi za deklice se ustanavljajo meščanske strokovne šole. (Ime teh šol je: Praktične šole za trgovino in obrt — Ecoles pratiques de commerceet d' industrie.)
Meščanske šole v obče se drže torej smotra, ki sem ga omenil zgoraj in pa onega meščanskih strokovnih šol. One vsebujejo različne sekcije: splošno, poljedelsko, trgovsko, obrtno m gospodinjsko vzgojo v dekliških šolah.
Dela se na tem, da se v~ vsaki šoli osnuje kar največ sekcij, da bi se s tem zagotovil učencem vstop v poklic po njihovem okusu in njihovih zmožnostih.
Francoska ima mnogo meščanskih šol; v vsakem okraju (département) jih je najmanje šest. Pouk v njih je brezplačen in ravno v tem se one najbolj razlikujejo od višjih — srednjih šol. V nje s* sprejemajo učenci od 12 do 18 let. Učenci, ki žele vstopiti v meščansko šolo, morajo dovršiti najmanj 12 to leto in imeti izpričevalo, da so položili izpit ljudskošolskiM naukov z dobrim vspenom. V Parizu in v večjih mestih Francoske, kjer je velik naval učencev za meščanske šole, se zahteva vzprejemni izpit.
V	provinciji, kjer so učenci večinoma kmetskih rodov, so meščanske šole internati ; ni pa tega v velikih mestih in v čisto industnjalnih krajih. Država pomaga plačevati stroške internatu nadarjeni mladini revnejših slojev — po posebnem izpitu — s celimi in polovičnimi državnimi ustanovami.
Meščanske šole imajo tri letnike, mnoge tudi četrti letnik, ki je pripravljalni razred za vstop v učiteljišča in za »Brevet Supéreures« — izpit, ki ga pri nas nimamo in ki bi ga uvrstil v red mature na naših učiteljiščih. Vendar je ta izpit manj vreden nego matura na naših učiteljiščih — pred vojno! Absolvente teh »Brevets Supérieurs« se lahko namesti kot pomožne učitelje na ljudskih šolah — pa tudi kot definitivne — v slučaju potrebe.
Meščanske šole se končajo z dovršenim tretjim letnikom z izpričevalom izpita meščansko-šolskih študij. To izpričevalo dobe učenci z ozirom na sekcijo v katero so bili vpisani (francosko se zove to izpričevalo: Brevet d' études primaires supérieures). To je matura meščanskih šol. 2 «jo prično učenci lahko svoj poklic: v trgermi, u žalezeici, ua pešil itd, ia se
morejo vpisati v višjo obrtno šolo (Ecole g arts et metiers). — Učni načrt mešcan-skin soi je sifcueci : literarni uei — pravopis, siovmca, francoska literatura; zgodovina rrancije m svetovna zgoaovma; zemljepis vsega sveta; arzavno upravo-ziauiMVO — včasih se uoua temu iecaj o piavu; predavanja o morali, o čemer pre-uava veuno nvnatelj soie; živi jeziki: po euen ziv jezik poleg francoskega, ki je oon^aten v vseh seKcijaii izvzemsi v gos-poumjsKem tečaju aeKiiskih sol. v večini înescaiiskiti soi s poseonimi tečaji učenci iauKo sami izberejo tuji jezik, ki se ga zeie uciu, iNajvec se uci angleščina, potem španščina, nemščina in italijanščina.
ivm tema tika: geometrija, algeora; fizika, kemija, botanika, živalstvo, geologija, higijena.
Prostoročno risanje po naravi iu po predlogah V dekliških šolah se ozira pri risanju na praktičnost za ženske.
Kocna dela: za dečke izdelovanje predmetov iz lesa v obce; za deklice: šivanje, kleklanje, vezenje itd. za učenke gospodinjskega tečaja tudi kuhanje in pouk v gospodinjstvu. Petje: po notah.
Trgovski tečaj mescanske šole. Učenci tega tečaja morajo prisostvovati vsem predavanjem za spiosno izobrazbo, i/oero si sami lahko ie živi jezik, ki je v ueiu francoske najkoristnejši. Za nje so posebni tečaji o knjigovodstvu, o trgov-skiii vprašanjih v obce, za stenografijo in strojepisje, v industrijskem tečaju so predavanja o industrijskem risanju in o industrijski vedi v obce. V poljedelskih tečajih se uce gojenci teoretično m praktično poljedelstva. Meščanske, čisto strokovne šole se ozirajo mnogo bolj na strokovno nego na splošno izobrazbo učencev. Naj še pripomnim, da se teoretično poučuje v deknsiKti mescanskih šotah domača ekonomija, a praktično v gospodinjskih tecajin. v četrtem letu se priklopi učnemu načrtu pouk o negovanju novorojenčkov.
V deških in dekliških meščanskih šolah sta dve uri telovadbe na teden. Uči-teijsKo osobje meščanskih šol: Ravnatelji so izbrani iz učiteljstva meščanskih šol, proiesorjev in ekonomov učiteljišč. — učitelji so sledeči: pravi učitelji mešč. šol, pomožni učitelji tprotesseurs adjonts) m ueligirani ljudskosolski učitelji (.instituteurs délégués).
^ravi učitelji so oni, ki imajo izpit za meščanske šole (izpit književnosti ali pa znanosti;. Učitelji književnosti poučujejo na manj razvitih Is tremi letniki in v pro-vinciji) meščanskih šoiah tudi žive jezike. Učitelji znanosti poučujejo tudi risanje. Učiteljski kandidati za učiteljišča in za učiteljišča in za meščanske šole se pripravljajo na višjem učiiišču. (Ecole normale supérieure) v St. Cloud za moške in v fontenayeux-Roses za ženske.
Pomožni učitelji so oni, ki imajo posebne izpite iz ročnih del, gospodinjstva, poljedelstva itd. Pomožni učitelji so nastavljeni definitivno; njihova plača je za 5uu fr manjša od pravih učiteljev istega Plačilnega razreda.
Za učitelje oeiigirane (dodeljene) na meščansko šolo se nastavljajo: sposobnejši ljudskosolski učitelji, ki so napravil, še četrti letnik učiteljišča; (za ljudsko-šolske učitelje so drugače učiteljišča samo s tremi letniki. Sicer bom pa prihodnjič govoril o organizaciji učiteljišč na Francoskem) dalje oni, ki imajo izpite iz poje-dinih predmetov na kaki fakulteti.
Posebna vrsta je za učitelje živih jezikov, ki so položili izpit iz njih pri posebni, v to svrho sestavljeni komisiji, ali pa na vseučilišču. Oni postanejo pravi-defi-nitivni učitelji jezikov na meščanskih šolah in vživajo iste ugodnosti kakor njihovi kolegi-učitelji književnosti in znanosti.
Trgovskim in industrijskim tečajem so dodeljeni pomožni učitelji s potrebnimi izpiti, isto velja za čisto strokovne meščanske šole.
Meščanske šole imajo na Francoskem velik ugled in veliko bodočnost zaradi tega, ker je po končani vojni tudi Franciji nujno potrebna inteligenca; drugič, zaradi predragih in dolgih študij v srednjih šolah in tretjič, ker starši žele, da pridejo njihovi otroci čimprej do kruha.
Isti razlogi so napotili gotovo tudi naše šolske oblasti, da so pomnožile v Sloveniji število prepotrebnih meščanskih šol. Zgrajene na jakem temelju, naj odgovarjajo vsem modernim potrebam! Iz njih naj dobi naša ujedinjena, velika jugoslovanska domovina v bližnji bodočnosti zdravo in najbolje vzgojeno mladino, ki nam je tako zelo potrebna!
Iz nai@ organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer. Z ozirom na poziv v 38. št. Uč.
Tovariša vabim tem potom vse člane, da
temeljito proučite načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter pošljete izpreminjevalne predloge tovarišu Aleksandru Koprivcu, šolskemu voditelju ira Ščavnici, pošta Radgona, kateri bo iste zbiral ter o njih referiral na društvenem zborovanju, ki bo sredi meseca novembra. Obenem prosim, da vsak navede tudi kraj, kjer bi naj zboli rali! — Karel Mavrič, t č, podpredsednik.
-f Društvo učiteljev In šolskih prijateljev ljubljanske okolice ima svoj redni občni zbor dne 29. 12. 1919 ob 10. uri dopoldne v sobi „Hranilnice" v Učiteljski tiskarni. Na dnevnem redu so običajna poročila in volitve in pa predavanje: O našem položaju. Na to zborovanje uljudno vabim cenj. člane. Prosim tudi, da mi pošlje zaostalo članarino, kdor je še ni. Ob pol 10. je ravno tam odborova seja. Na zdar! Janko Zirovnik.
Iz Jusosiaviie«
—	Predsednik „Zaveze" tov. Luka Jelene se je odpeljal v Zagreb in Beograd, da posreduje vzajemno z. drugimi organizacijami pri ministrstvu o učiteljskem gmotnem vprašanju in o izvedbi novega zakona glede ureditve učiteljskih prejemkov.
—	Demisljo je podal dosedanji predsednik višjega šolskega sveta prof. Fran Vadnjal.
—	Okrajnim učit. društvom! Javljamo vsem okrajnim učit. društvom, da na vse mnogobrojne vloge in resolucije, ki jih je vposlala „Zaveza" bodisi sama, ali od okr. društev v teku zadnjega poslovnega leta, do danes še ni prejela od viš. šol. sveta nobene rešitve. Tozadevna krivda pade na predsedstvo viš. šolskega sveta. — Nasprotno smo pa na vlogo „Zaveze" na kr. ministrstvo v Beogradu v zadevi skrčenja učiteljske izobrazbe na tri leta prejeli že tekom 10 dni ugodno rešitev, ki razveljavlja omenjeno naredbo za Slovenijo. — Omalovaževati se ne damo, toliko za sedaj!
—	Tovariši in tovarišice! Časi so resni in nahajamo se v odločilni fazi glede ureditve našega gmotnega in pravnega vprašanja. Organizacija pa potrebuje gmotnih sredstev, da lahko brani in zastopa naše koristi. Brez sredstev bomo ostali doma in bodo drugi z nami gospodarili tako, kakor se bo njim ljubilo. Dosegli tudi ne bomo ničesar! Zganite se torej in prispevajte za rezervni sklad „Zaveze", ker najhujše nas še čaka, ko se bo treba boriti za uvrstitev v splošno službeno praginatiko drž. uradnikov! Kdor še ni prispeval za „rezervni sklad'" naj to po pošti čimprej stori! Okrajna društva pozivamo, da tudi ona določijo svoje poverjenike, ki bodo zbirali prispevke za „rezervni sklad".
—	Okrajna učiteljska društva še sedaj niso poslala izpreminjevalnih predlogov za nov šolski zakon. Opozarjamo Jih tem potom na sklep delegacije. Izvoljeni odsek je moral preložiti svoje delo za mesec dni in to samo zaradi tega, ker okrajna društva povečini niso napravila svoje dolžnosti. Apeliramo na predsednike in tajnike, da sodelujejo pri preosnovi zakona in je popolnoma napačno stališče, da se zanašajo okrajna društva le na centralo. Pošljite torej izpreminjevalne predloge nemudoma ali pa skličite takoj zborovanja, če jih še niste!
—	Odgovor ministrstva prosvete iz Beograda „Zavezi". Na protest organiziranega slovenskega učiteljstva proti skrčenju učiteljske izobrazbe na tri letnike učiteljišča je ministrstvo prosvete odgovorilo „Zavezi", da ukinja veljavnost imenovane naredbe za Slovenijo. „Zaveza" je vložila ta protest takoj, ko je izšla imenovana naredba — direktno v Beograd in je to poročilo zaradi tiskarske stavke zakasnelo.
—	V našem uredništvu In pri strokovnem tajništvu se Je oglasil predsednik „Dalmatinskega učiteljskega Saveza" in urednik „Pokreta", tovariš Ivo Rado-v a n o v i č iz Splita. Vršila se je na to seja s predsedstvom „Zaveze", pri kateri je bilo ugotovljeno, da je mnenje slovenskega in dalmatinskega učiteljstva v načelnih vprašanjih glede bodoče Unije vsega jugoslovanskega učiteljstva popolnoma enako. Popolno soglasje se je tudi konštatiralo glede stališča, ki ga naj zavzamemo k načrtu novega Šolskega zakona. Vršili so se pogovori o kongresu ob ustanovitvi Unije jugoslovanskega učiteljstva. Prevladovalo je mnenje, da naj se vrši kongres v velikih počitnicah v Beogradu, a pred kongresom se ima vršiti še ena skupna seja v Zagrebu. Določila se je nadaljna taktika skupnega postopanja.
—	Minister prosvete g. Pavle Marin-kovlč In zastopniki jugoslovanskega učiteljstva. „Zaveza" je izrazila svoje ogorčenje in protest napram postopanju mini-
stra prosvete Pavle Marinkoviča ob priliki poseta deputacije glavnega odbora srbskega „Udruženja", ki je v informativne svrhe poselilo ministra prosvete zaradi gmotnega vprašanja učiteljstva — kot pooblaščenec vseh jugoslovanskih učiteljskih organizacij. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič.
—	Poročilo o seji za ustanovitev „Udruženja vsega jugoslovanskega učiteljstva" v Beogradu prinesemo prihodnjič. Slovensko učiteljstvo je na seji zastopal strokovni tajnik „Zaveze", tovariš Rudolf Dostal. Izdelal se je načrt pravil in izvršile druge predpriprave za „Zavezo" ter govorilo o ureditvi in izenačenju notranjih razmer učiteljskih organizacij v kraljevini ter o skupnem nastopu.
—	Poročil se je tov. Fran Erjavec z gdč. Danico Zupanovo, knjigovodkinjo „Učiteljske tiskarne". Bilo srečno!
—	Gospodarsko društvo „Samopomoč" in Ljubljansko učiteljsko društvo. Pojasnilo članom: Ker prejemam dan na dan razne prijave za gospodarsko društvo „Samopomoč" in je iz teh prijav razvidno, da nekateri tovariši niso tozadevno na jasnem, objavljam to-le: Z gospodarskim društvom „Samopomoč" nimam nikakih stikov in tudi ne sprejemam nikakih prispevkov za to društvo. Tudi ne prijavljam nikakih članov društvu ,.Samopomoč", ker je to stvar vsakega posameznika. Pravila „Samopomoči" zahtevajo, da mora biti vsak zadružnik prijavljen potom svoje stanovske organizacije „Društvu državnih nameščencev". Imenik članov sem omenjenemu društvu vposlal dne 4. novembra 1.1. in sem tudi plačal iz društvene blagajne za vsakega člana K 2-20. Ta znesek naj blagovolijo poverjeniki na raznih šolah pobrati in mi ga ob priliki izročiti. Po sklepu „Zaveze" so pa člani učiteljskih društev le oni, ki plačajo letnino K 48:—, bodisi potem že, da jo plačajo meseca Januarja ali pa pozneje. Kdor je torej plačal letnino pri kakem okrajnem učiteljskem društvu, pa se je nato preselil v Ljubljano, je član ljubljanskega učiteljskega društva, ako se je odboru prijavil. Olajšave glede članarine je dovolilo vodstvo Zaveze samo ucucij-.m-zaČetnikom; drugih olaišav pa ni. V preteklih tednih pa je bilo prijavljenih ljublj. uč. društvu več novih članov, ki so plačali znesek K 8:—. Ta znesek sem jim vknjižil na račun let-nine 1919 in jih prosim, da mi ostanek K 40:— še nakažejo, nakar jih društvo sprejme kot člane. „Zaveza" pa nima več na razpolago vseh letošnjih številk naših strokovnih listov, da bi jih mogla poslati na novo sprejetim članom; morali jih bodo pač utrpeti. Za poslovno leto 1920 priložim „Uč. Tovarišu" položnice prihodnji mesec. Pri tem opozarjam tovariše, naj ne plačujejo letnine n. pr. „Uč. tiskarni", ker se s tem lahko zanesejo v naše blagajniške knjige nepotrebne napake, ki le ovirajo redno poslovanje. Tovariše iz zasedenega ozemlja, ki bivajo v Ljubljani in so se društvu priglasili, sem tudi prijavil „Društvu državnih nameščencev".
Repovš, blagajnik.
—■ „šolski list" izide skoro. Srednja stopnja je ie dotiskana in se bo pričela te dni razpošiljati. Višja stopnja in nižja je tudi že v delu in se bo delo pospešilo, ker je nekoliko zastalo zaradi tiskarske stavke. Tovariši naj se pravočasno oglasijo z naročili, ker se bo tiskalo le toliko izvodov, kolikor jih bo naročenih. Vsebina je povsem sedanjemu preobratu prikrojena in greši vsakdo proti patriotični vzgoji, kdor še sedaj poučuje na podlagi knjig, ki so prožete z avstrijskim duhom, ko ima res narodno patriotično čtivo v „Šolskem listu" na razpolago. Opozarjamo na sklep delegatov slovenskega učiteljstva.
—	Umrla je \ ijubijara gospa Franja Račič, žena vpok. tov. Alojzija Račiča in mati tov. Božo Račiča iz Adlešič. — Naše sožalje!
—	Društvo „jubllejska samopomoč" naznanja, da so 26. oktobra 1919 vročene položnice veljale za 59. in 60. smrtni slučaj; umrla sta člana Fran Pečar 24. 8. in Simen Meglič 16. 10. 1919.
—	Daj nam danes naš vsakdanji kruh. (Razmišljanje z dežele.) A. M. Usoda me je zanesla preko demarkacijske črte v Slovenijo. Odkrito rečeno, bil sem presenečen v marsičem, ko sem se ozrl po naši domovini in marsikateri utiski so se mi začrtali neizbrisno v srce. Mnogo grenkega razočaranja je padlo v kupo navdušenosti in idealov, ki sem jo srečno prinesel preko žičnih ovir. Toda človeško življenje je že tako, da se menjujejo solnčni z deževnimi dnevi, da treba v prekipevajočo čašo navdušenja mnogo hladne vode. Toda k stvari: Jugoslavija je izpoznala velik pomen učiteljstva, dvignila ga je in mu omogočila dostojno eksistenco po letih bojev In razočaranj. Uresničile so se težnje po dvignjonju v socijalnem ozir». Učitelj je aradnik in to Je za naše nasprotnike hud udarec. Učiteljstvo se odteza s
tem vplivu strank, ni več Igrača v rokah
vsakokratnih mogočnjakov po vaseh. To
je vse prav lepo, toda od denarja se ne da živeti, tovariši in tovarišice! Nekam čudno se sliši vse to. Pa je vendar le resnično! Orijeptalski kralj, kateremu je Ti-inurlenk pošiljal v ječo dnevno skledico zlata, je kmalu umrl — lakote. Isto bo z nami. Denar nima nikake vrednosti več. Kakorhitro zašume v časopisnih kolonah o kakem zboljšanju gmotnega položaja, takoj se oglasi odmev: neprimerno zvišanje cen; češ plačaj, saj imaš denar! Tako ne pridemo nikamor. Kriza s-e po-ojstruje, namesto da bi se blažila. Kamorkoli se ozreš po Jugoslaviji, povsod imaš isto sliko, isti položaj. Toda tudi listi imajo tu svoj delež, da je občinstvo napačno informirano o nas in naših razmerah. Berite le kratko notico v 6. št. „Novic" 5. 11. 1.1. pod naslovom „Regulacija uradniških plač", pa imate živ dokaz zavajanja ljudstva z napačnimi poročili, ki so objektivno naravnost lažnjiva za vsakogar, ki pozna načrt regulacije. Kaj pa pravzaprav hočem? Danes ne dobi pošten uradnik, dostojen kralj, služabnik države SHS hrane, obleke, ne obuvala. Hrana je izginila ali pa je strašno draga, o oblekah pa ne govorim, ker je to luksus za nas. Hočemo-li križem rok zreti v to? Vse se organizira. Vse deluje v gospodarsko povzdigo, kaj pa mi? V 26. št. „Narodne Prosvete" — učiteljskega glasila iz Beograda, čitam v govoru Mihajla Avramoviča na zborovanju belgrajskega učiteljstva, da se snuje tam „Učiteljska potrošačka zadruga" s pomočjo ,,Nabavljačke zadruge" v Beogradu. In mi? Goriški tovariši so bili neposredno pred polomom Avstrije na tem, da dobe svojo gospodarsko zadrugo, ki bi razširila svoje delovanje tudi po vojni. Razmišljujmo nekoliko, ali bi se ne dalo kaj ukreniti, da bi si gospodarsko pomagali v teh negotovih časih. Moje vrstice imajo namen otvoriti razpravo o tem! Snuje se uradniška „Samopomoč", pazimo, da ne zamudimo prilik in ne pri-capljamo šele h koncu, ko se nimamo več kam pridružiti! Kaj pa ideja konsumov sploh? Tudi tu leži neobdelano in za nas največkrat neznano polje.
—	K notici „Daj nam danes naš vsakdanji kruh". V Ljubljani se je osnoval uradniški konsum pod imenom ..Samopomoč". Ljubljansko učiteljstvo ]e deloma — z osebno prijavo in pristopnino — pristopilo kot član konsuma in se na ta način pridružilo tej gospodarski akciji državnega uradništva. 2e od drugega državnega uradništva se je izrazila želja, da bi se „Samopomoč" razširila po vsej Sloveniji, oziroma, da bi v posameznih krajih osnovala svoje filijaike. Na okrajnih učiteljskih društvih je tedaj ležeče, da se učiteljstvo v posameznih krajih pridruži ostalemu državnemu uradništvu in skupno z njim zaprosi centralo za osnovanje podružnice ter s pomočjo učit. dr. in splošnega državnega uradniškega društva vodi vse priprave za osnovanje podružnice. Takoj pa moramo pripomniti, da je smatrati to akcijo za popolnoma samostojno akcijo, ki ima s strokovno organizacijo le toliko skupnosti, da d& ta inicijativo za osnovanje takega gospodarskega društva. Na podlagi obstoječih strokovnih organizacij se da lažje konštatirati, kolik bi bil interes med člani za tako gospodarsko društvo, da se mu da podlago. Popolnoma napačno je pa stališče, da se čaka in zanaša na centralo naše strokovne organizacije, „Zavezo" in se pričakuje od nje, da bo povzročila ustanovitev take podružnice. To že ne odgovarja principu delitve dela, kaže nesamostojnost in tudi obremenjuje centralo z delom in odgovornostjo, ki je ne more prevzeti. Po treznem premisleku pa ne spada to tudi v njeno področje. V vsakem okraju je gotovo nekaj gospodarsko izvežbanih tovarišev, ki bodo prevzeli to delo in ga izvedli. Pač pa se drži uradniška organizacija strogo principa, da je član „Samopomoči" lahko le organizirano uradništvo in naj bo potem član učit. ali splošne uradn. organizacije. Na okrajnih društvih je torej ležeče, da se organizirajo tudi v tem oziru. V glavnem odboru „Samopomoči" je kot zastopnik učiteljstva Andrej Škulj, učitelj na
11.	m. š. v Ljubljani, ki bo gotovo rade-voije dal potrebne informacije, če se nanj društva obrnejo.	Uredn.
—	Za uradništvo znižane cene v dramskem gledališču. Predstave so vsak četrtek, cene za 50 % nižje. Kdor se zanima, naj se oglasi vsak torek od 8. do
12.	ure in od 5. do 7. ure v pisarni Društva zasebnih uradnikov, Gosposvetska cest? 12/11. *
—- Poziv! Abiturijenti učiteljišč in absolventi počitniškega tečaja ali pa učitelji-begunci, ki še nimajo učiteljskih služb, naj se nemudoma zglasijo na višjem šolsketfi svetu v Ljubljani. Predsednik: Vadnjal-
—	Slovenska Šolska Matica. Vslefl tiskarske stavke se je tisk publikacij nai-brže za dva meseca zakasnil. Mislili »n10'
da izidejo knjige že za Božič; zda) bo pa treba poti^eti morda do februarja, seveda, če bodo poverjeniki storiii svojo dolžnost. L>o sedaj so se odzvali ti-le p. n. poverjeniki : Koroško: K o s c h i e r Pavel, okr. šol. nadzornik v Velikovcu, 97 članov. Štajersko: Vrečko Fran, šol. ravnatelj v Slovenjgradcu. 31 članov; Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, 53 članov; Aiojzij M a j c e n za šoL okraj Arvež, 3 čl.; Fran Drnovšek za okraj Sevnica, 2 čl.; Val. Kajnih za Ptuj, levi dravski breg, 53 čl.; Janko Zel za okraj Cmurek, 3 čl.; Anton Gnus za laški okraj, 49 čl.; L trn 2 o i n i r za Ptuj, desni dravski breg, 38 članov; Fran Z a c h e r 1 za ljutomerski okraj, 47 članov; Miroslav P u č e 1 i k za levi breg Drave v mariborski okolici, 7 članov; Josip Rajšp za ormoški okraj. — Kranjci so pa zaspanci; do danes so se odzvali samo štirje poverjeniki, in sicer za mesto Ljubljana, ljubljansko okolico, črnomeljski in kočevski okraj. Prosimo, da stori vsak poverjenik kar le mogoče v korist S. Š. M. in to čim-preje, ker drugače ne moremo zaključiti Letopisa. Članarina znaša 10 K na leto. Kdor se ni oglasil pri svojem poverjeniku, pošlje članarino lahko kar naravnost na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljani.
—	S seje višjega šolskega sveta dne 30. oktobra 1919. Osebne vesti. 1. Stalna r.ameščenja: v šmihelu nad Mozirjem — stalni učitelj Ivan Doiinar; v št. Petru tik Radgone — stalna učiteljica Ana Ciuhova; v Jarenini — stalna učiteljica Alojzija Lorberjeva; v Petrovčah — nadilčitelj Rudolf Wudler in stalna učiteljica Ida Wudlerjeva; v št. Petru v Savinjski dolini — stalna učiteljica Štefanija Bojčeva; y Teharjih — nadučitelj Josip Gosak; v Št. Lovrencu pod Prežinom — stalna učiteljica Marija Jagodičeva. 2. V Prekmurju se ustanovi slovenska meščanska šola v Murski Soboti. Za ravnatelja na tej šoli je imenovan Janko Korže, strokovni učitelj v Žalcu. Prideljeni v začasno službovanje so absolventi učiteljskega tečaja: Rudolf Kolarič, Alojzij Peterlin, Joško Trobej in Fortunat Turk. Za učitelja madžarščine kot neobveznega predmeta se prideli še en madžarski učitelj. 3. Upokojitve. Začasno — za dobo enega leta — so bili upokojeni: Josipina Baloh-Sušteršičeva, učiteljica v Spodnji Idriji; Marija Hrašo-vec-Konfidentijeva, učiteljica v Petrovčah; Janko Zunkovič na Dravskem polju. Stalno upokojeni: Josipina Hrenova v S t. Petru pri Radgoni; Andrej Šest v Cerknici; Leopoldina Bojec-Vadnjalova v Lo-zicali; Marija Blahnova v Ribnici z zahvalo in priznanjem; Jakob Kovačič pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah z zahvalo in priznanjem. — 4. Premesčenja stalnega učiteljstva v začasno službovanje: Stalna učiteljica v Tržiču Amalija Cepudrova na L mest. dekl. lj. šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani; stalni učitelj pri D. M. v Polju Josip Stojkovič na lj. šolo v Mostah pri Lj.; stalna učiteljica v Ore-hovcu Ivana Nagu-Zalokarjeva na ljudsko šolo pri Sv. Jakobu ob Savi; stalna učiteljica pri Sv. Jakobu ob Savi Antonija Štritof-Praprotnikova na ljudsko šolo na Viču; nadučitelj v Radovljici Julij Slap-šak na ljudsko šolo v Mostah pri Ljubljani; stalna učiteljica v Št. Vidu pri Stični Marija Pezdirjeva na šišensko de-kiiško ljudsko šolo v Ljubljani; nadučitelj v Sv. Križu pri Kostanjevici Ivan Malna-rič na L m. deš. lj. šolo v Ljubljani; nadučitelj v Mengšu Edvard Vohinc na šišensko deš. lj. šolo v Ljubljani; stalna učiteljica na šišenski dekl. ljudski šoli v Ljubljani Vida Gabrškova na II. mestno deš. ljudsko šolo v Ljubljani; stalni učitelj v Mostah pri Ljubljani Janko Cepon na II. mest. deš. ljudsko^ šolo v Ljubljani; stalna učiteljica na Šturski gori Gizela Sedlakova na lj. šolo v Mostah pri Ljubljani; nadučitelj v Tržišču Andrej Skulj na II. mest. deš. lj. šolo v Ljubljani; nadučitelj - begunec v Hotederšici Karei Štravs na lj. šolo na Viču.
—	S seje višjega šolskega »veía dne 4. decembra 1919. 1. Osebne vesti: Nad-nčiisljema in šolskima voditeljema Martinu Matku v Novem mestu in Viljemu Gebauerju v Šmihelu pri Novem mestu ter začasnemu šolskemu voditelju Konradu Barletu v Metliki izreka višji šolski svet za odlične vzgojne in učne uspehe ter za vzorno izvrševanje vodstvenih poslov zahvalo in priznanje. Učiteljici in začasni voditeljici Hermini Megušarjevi v Podzemlju, učiteljici Amaliji Vardjanovi v Metliki, učiteljici Ljudmili Bukovičevi v Črnomlju, učiteljici Adeli Turkovi v Novem mestu ter učiteljici S. Mariji Celestini Okornovi v Šmihelu pri Novem mestu izreka višji šolski svet za izvrstne vzgojne in učne uspehe zahvalo in priznanje. — Izreka se priznanje in zahvala okrajnemu Šolskemu nadzorniku Ivanu Koropcu, pohvala nadučiteljerna Ludoviku Ivanjšiču pri Sv. Juriju ob Ščavnici in Josipu Ko-roScu v Nsgovi, priznanje učiteljici Jo-
sipini Krenovi pri Sv. Petru tik Radgone. Ravnatelju na zasebni slovenski gimnaziji sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, ar. Ivanu Gnidovcu, ki odhaja z zavoda, da se posveti redovnemu življenju, izreka višji šolski svet posebno priznanje in pohvalo za njegovo zaslužno, vzorno in vestno delovanje — Učiteljskemu osobju ca zasebni deški ljudski šoli pri Salezi-jancih na Rakovniku se dovoii posebna nagrada v zmisiu § 12. a; nareabe celokupne deželne vlade za Slovenijo t dne a. uiaja i^iy, št. Ki i Ur. L — i. Preuredba solt. Ljudska šola v Stari cerkvi pri Kočevju se preuredi tako, da ima poslej dva slovenska razreda in tri nemške razrede. — 3. Razširjenje ljudskih šol. Petrazredna deška m petrazredna dekliška ijurtska šola v Novem mestu se razširita s šolskim letom iy20'21 v šest-, s šolskim letom 1921/22 v sedem- in s šolskim letom 1922/23 pa v osemrazrednici. Dvoraz-ledna ljudska šola v bt. 1'etru pri Novem mestu se razširi s šolskim letom 1920/21 v stirirazredruco. Sestrazredm ljudski šoli v ornomlju iu Metliki se razširita s šolskim letom 1920'21 v sedem- in s šolskim letom 1 ^>21/22 pa v osemrazrednici Eno-razredna ljudska šola v Kadovici se razširi s šolskim letom 1920/2 i v dvorazred-nico. 1 rirazredna ljudska šola v Podzemlju se takoj razširi v petrazreduico. Stiri-razredna ljudska šola v Novi cerkvi se takoj razširi v petrazreduico. Petrazredna okouska deška ljudska šola v Uelju se razširi v šestrazrednico, trirazredna ljudska šola v Krizah pri Tržiču v štiriraz-rednico, dvorazredna ljudska šola v bt nju v Rožu v tnrazredmeo in dvorazredna ijuuska šola v Preoosijih v štur-razredmeo. — 4. Nazivanje krajev v Jugoslaviji. Z ozirom na odpravo dosedanjih aezeinih mej se v šoiskm naznanilih, izpričevana hi vseh drugih uradnih tiskovinah in spisih, kjer je treba natančnejše označbe rojstnega kraja, oziroma bivališča učenčevega, opusti v bodoče vsako poimenovanje po bivših deželah, temveč se priden« k rojstnemu kraju, oziroma bivališču, ie dostavek „v Sloveniji". Kadar pa imamo več krajev enakega imena, tedaj lahko vsak tak kraj pobnze označimo ¿ lokalnim pridevkom, ki je morda tudi že uradno uveden; n. pr. Šmartno pod bmarno goro v Sloveniji, Šmartno pri Kranju v Sloveniji itd-, ali pa St. Peter na Krasu v Sloveniji, St. Peter pri Novem mestu v Sloveniji, St. Peter na Medvedovem brdu v Sloveniji itd, — 5. Upokojitve. Stalno so upokojeni na lastno prošnjo: Ivan Reich, nadučitelj v SL Janžu na Dravskem polju z dnem 30. novembra 1919; Franja Dolžan - Bedenkova, učite-ijica-voditeijica v Kamni gorici z dnem dl. januarja 1920; Josa* cuumk, nadučitelj v Ponikvi z dnem 31. oktobra 1919; Jakob Marin, glavni učitelj na državnem moškem učiteljišču v Mariboru, z dnem 31. marca 1920. Začasno — za dobo enega ¿eta — so upokojene: Albina Lasbacher-jeva, učiteljica v belnici ob Dravi, sedaj v Rušan; Zora Senčarjeva, učiteljica pri bv. Križu tik Slatine, in Milena Rohr-mannova, državna učiteljica v Trstu, sedaj v Ljubljani.
—	¿a pumaknhev v višji p tac. razred je potrebna uioga. Glasom okrožnice višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 10. junija 1919, štev. 8070, inora vsak uči-teij(ica) prositi za pomaknitev v višji či-novni razred ali plačilno stopnjo uradnim potom. Kedaj napreduje posameznik v višji razred (stopnjo) je razvidno iz uvr-stitnega dekreta, katerega je vsakdo prejel ob splošni regulaciji učiteljskih plač na podstavi naredbe z dne 14. februarja 19iy. Mnogi tovariši(ice) bi imeli napredovati že s 1. majem (Koroško), odnosno s 1. junijem 1919 v višji čin. razred (.stopnjo), a se niso doslej za to potegovali. Prizadeti naj se požurijo, da dobe, kar jim gre.
—	Brinarjeva „Čitanka" za meščanske šole, I. del, izide v kratkem. Šolska ravnateljstva jih lahko naročajo v „Učit. tiskarni".
—	Ves narod živi od verižnlštva. u
Prage poročajo: Ko se je vračal minister zunanjih del dr. Beneš iz Pariza, je bil na postaji v Veselih slavnosten sprejem. V imenu narodnega občinstva ga je pozdravil tamkajšnji nadučitelj in starosta Sokola Polín, ki je v svojem govoru med drugim naglašal: »Ves češki narod živi sedaj od veriiništva in oderuštva. Ljudstvo je pozabilo nase, nihče neče več živeti od dela svojih rok, nihče se n«če pokoriti zakonom, vsakdo hoče sam ukazovati, stranke skušajo preskrbeti svojim pristašem ugodna mesta ne glede na to aii so dotičniki poštenjaki ali spadajo za omrežje kake ječe. Govornik je naglašal, da pozna v državi razun dr. Beneša samo enega poštenega človeka t. j. Kramara. Svoj govor je zaključil Kolin s pozivom naj dr. Beneš očisti ta avgijev hlev.« Ker je Kolin pristaš narodno-demokratske stranke, ga sorijalistični listi obeh smeri
¿juto napadajo dokazujoč, da ie govoiu aetesuico in da je žalil ves češki narod,
—	Francoski licej, Vlada ¿e sklenila, da osnuje y Belgradu francoski Ucej. V profesorskem zboru tega zav&da bo po-iovica proiesorjev ia Francije .
internat za jugoslovanske dijak« f Ameriki. V Ameriki so osnovali angleški internat za 260 jugoslovanskih dijakov, ji dijaki bodo dobivaii v internatu brezplačno stanovanje in hrano y sv? ho študi-ranja na amerisKih učnih zavodih, poleg tega pa za svoje potrebe še tedensko o uoiarjev. iz Sarajeva odpotwe dijakov preko boiuna v Amerika
—	Angleščina na sasih srednjih solafc. Kakor se iz beigraua poroča, nameravajo na vseh naših srednjih šolah vpeljati angleščino kot obvezen predmet Učiteljske moči hočejo dobiti iz Anglije.
—	brouui vasema ua uasUi šolah. Na ljubljanskih ijuoskin šolah se poučuje sr-uonrvasema v 4. razredu po 1 uro na te-uen, v. m v L razredu po i uri, ua meščanskih šolah po 1 uro in na nastavnih razreuih po 2 uri na teden.
—	V mestnem soiskem svetu za Ljubljano je odiozii mandat prošt Andrej Ka-lan. Mesto njega je imenovan v mestni soiskj svet katenet Cadež,
~ »Zanimiva razkritja«, »Naprej« piše: Enako kakor je ravnal deželni glavar z dezemimi uslužbenci, je ravnal tudi z učueijstvom. Moč deželnega odbora nad uciteijstvom je bila namreč venka ne le radi tega, ker so imeli somišljeniki deželnega glavarja večini) v dezeinem šolskem svetu, marveč tudi radi tega, ker je biio le od deZeie odvisno, kake priboljiške naj dobiva uciteijstvo k plačam, katerih reoulacija je radi vojne izostala, bvojo moč pa je kazal deželni glavar nasproti uciteijstvu na ta način, da je bil pristopen ie tistun osebam, ki so se politično ž njim strinjaie au so jih priporočan njegovi zaupniki. Razlike so se delale med posa-mezniini osebami pri vsaki prošnji za podporo ah nagrado, pri vsakem imenovanju ali namešcenju, pri dovoljcnvaju 25 v/o draginjskih dokiad, pri stanarinskih dOKladaii učiteljem v DjuDijani in, kolikor ¿e bilo mogoče, tudi pri vojnodragmjskih dokladau. Kako je bil deželni glavar pristopen svojim pnstasem, znači se posebno to dejstvo, da je biičlan deželnega solskega sveta učitelj Jaklič za pota k sejam deželnega šolskega sveta plačan iz dezeluih sredstev,dasije bilo mesto člana deželnega šolskega sveta ie častno mesto. Svojo nenaklonjenost učiteljstvu pa je pokazal dežemi glavar pri dovoljevanju vojno-draginjskin dokiad. Teh je uciteijstvo postalo deležno zelo kasno in še to v taka nizki izmeri, da mu jc bilo pomagano le malo. ¿boljšale so se te doklade šele poceni, ko je k dotični potrebščini pričela prispevati država. — Upamo, da se *e povrnejo več taki časi.
—	Tri umestne resolucije. Odbor celjskega okraj, učiteljskega društva skiemi je v svoji seji dne 5. oktobra t. i. sledeče resolucije: L V zadnjem času se po odpravi celibata učiteljic oglašajo omožene oivše učiteljice, katerih soprogi službujejo po mestih in trgui ier zahtevajo od merodajnih činiteljev. svojo zopetno na-destitev na šolah njihovih sedanjih bivališč. Ker bi bila s takim nameščanjem zaprta pot do udobnejših mest marsikateri tovarišici, katera službuje že leta in ieta po samotnih krajih ter bi bila vrhu tega široko odprta vrata raznim protek-cyam, zato uciteijstvo združeno v celjskem okraj, učiteljskem društvu ostro in glasno ugovarja proti takim namestitvam, ii. Uciteijstvo včlanjeno v celj. učiteljsk. društvu najodločneje zavrača učni načrt za vsa učiteljišča v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki znižuje pouk na učiteljiščih na 3 leta. Ta naredba, katera se je izdelala brez zaslišanja kompetent-nih pokrajinskih svetov, ne pomeni samo znižanje izobrazbe učiteljskega naraščaja, ampak tudi nazadovanje izobrazbe in omike naše miadine ter kulturni padec všeh podanikov naše države. Imenovani načrt je naravnost žaljiv za vse učitelj-stvo, katero je stremiio in zahtevalo vedno le višjo izobrazbo ter ogorčeno odklanja uvedbo navedene naredbe v Sloveniji. II. Z ozirom na to, da je naš drugi deželni jezik srbo-hrvaščina, ima nemščina sedaj isto vlogo kot pred preobratom francoščina, naj stori »Zveza« pri višjem šolskem svetu takoj energične korake, da se nemške ure za priglašene učence primerno honorirajo od staršev, ki pošiljajo otroke k nemškemu pouku.
—	Poročil se je v Zdolah pri Brežicah nadučitelj Robert Ivanuš z gdč. Karo-Iino Presnikovo. Čestitamo!
—	Posečanje naraščaja v sokolske telovadnice. Javnosti v vednost, da je posečanje sokolskih telovadnic mladini dovoljeno z odlokom deželna viad« ▼ Ljub-
ljani z dne 12. decembra 1918. Neosnova-ne govorice od strani neprijateljev sokol-stva, naj ne plašijo občinstva. Sokolstvo hoče kljub tem govoricam neprijateljev, nemoteno dalje vršiti svoje veliko delo za teiesno in nravstveno vzgojo naroda.
Naša zemlja tienta.
ire-
§ Otvoritev slovenskih šol v Trstu. iz Trsta poročajo: 10. decembra se je otvorna ljudska šola Družbe sv. Cirila in Metoda pri bv. Jakobu. Doslej se je vpi-| saio v to šolo nad 1200 otrok, lo stevuo se gotovo se porunozi. 1 reba bo napraviti vec paraieik, za kar pa bo šentjakobsko ¡»oisko poslopje premajhno.
g r odpore uu*fc.oiii-ueginicem. Ministrski svet je dovolil uijaiujui-oeguiicem u okupiranega ozemua Pouporo v zuesku 2O0.00U K,
Edina slovenska sieduja šola v za-i frcueueiu ozemlju, italijanska vlada je do-voma našemu narodu v zasedenem ozsnilju eumo eno slovensko srednjo so-io. ia bo idrijska realka. Doseuaj se je prijavilo ¿L" dijakov iz zasedenega ozemlja za soiski pouk, med te pa domači dijaki se niso všteti.
$boie v okupirani Dalmaciji ne smejo po italijanski uaredbi sprejemati ucce, & stanuje izveu okupiranega področja, lo vcija seveda samo za hrvatsKe soie, dociin sme v italijanske, kdor hoče.
g Značilno uejstvo za uaiijausne tečaje v rioreuci je, da slovenskemu uci-teijstvu niso pokazali ni je dne svoje soie.
iuijauske zastave usnjujejo na Šole. Okrajni soiski svet v Koptu je izdal na županstva ta-ie razglas: Županstvu (.odsek za šolstvo; v ... Po navodilu milanskega perijodicnega hsta »11 cornero uehe uiaestre« se je za vse šote tega okraja doposialo po eno narodno zastav« s pripadajocun drogom. Odredilo ss Je da se mora »predaja zastave n? doucnc šola izvršiti v Kopru na svecanosten način, m sicer v roke šoJskhi voditeljev, katerim naj bo prideijen po ea ucenec-za-stavonosa. Dan izročitve se bo sele določil. biavnost se mora izvršiti s sprevodom, katerega uaj se lotogfaiira ter do-ticue siike reprouucira v vseh llustrova-mh listih kraljestva. Predvsem pa mora podpisani vedeti, je-li županstvo voljno nositi stroške potovanja šolskega vodje in zastavonoše. Prosi se odgovor se tekom tega msseca. Predstojnik; Ft. Pa-ccatia s. r.
$ Organizacija izseljencev iu dela za aeodrešeno ozemlje. Pred tiskarsko stavko se je vršil v veliki dvorani „Uniona" velepomembni shod, na katerem se je postavil temelj za nase bodoče narodno-ubrambno delo.
Sprejete resolucije se glase: Beguna »n izseljenci iz Primorske ter notranjskih in koroških delov zasedenih po Italijanih in Nemcih, zbrani dne b. oktobra iyiy na javnem shodu v veliki dvorani hotela »Umon« so sklenili sledeče resolucije;
1.	Oduševijeno pozdravljajo ujedinje-nje troimenskega jugoslovanskega naroda v samostojni državi biib iu naglasajo v svojem iu v imenu svojih še neodresenlh sobratov iz Primorske, da hočejo vsikdar iu povsod nastopati kot zvesti jugoslovanski državiiotvorni element, ker želijo čimprejšnjo in čimboljo konsolidacijo svoje ujedinjene in samostojne države, poživljajo viado in jugoslovansko mirovno delegacijo, naj do skrajnosti ščitijo vsa od Jugoslovanov naseljem ozemlja in zahtevajo, da se določi za vsa od Italijanov in Nemcev zasedena slovenska ozemlja ljudsko glasovanje. V očigied sedanjemu položaju v zasedenem ozemlju svečano protestirajo proti krivičnemu in brezobzirnemu ravnanju, kateremu so s strani Italijanov podvrženi naši sorojaki v zasedenih krajin, protestirajo pa tudi proti podvzetju neodgovornih italijanskih elementov, ki brez zadostnega odpora prizadetih uradnih krogov skušajo prejudicirati rešitvi reškega vprašanja.
2.	Uvažuje težavni zunanji in notranji položaj naše nove države, obsojajo strastno, skrajno strankarsko politiko narodnih predstavnikov v Belgradu, ki spravlja obstoj in konsolidacijo države in uspešno zažito ogroženega ozemlja in njega prebivalstva v skrajno nevarnost, smatrajo za dolžnost narodnih predstavnikov, ki zastopajo zasedeno ozemlje, tudi če so dobili svoje mandate od posameznih strank, da se izogibajo, sledeč vzgledu prebivalstva v zasedenem ozemlju, vsakega strankarskega boja in jih zato poživljajo, da se zaružijo v svojo posebno parlamentarno organizacijo v varstvo interesov tega ozemlja in njega prebivalstva doma in na tujem, ker le v tem slučaju bode prebivalstvo zasedenega ozemlja in begunci ter izseljenci imeli zaupanje d® svejib poslancev,
3. Obžalujejo neprimerno razumevanje in amoiovaževanje, ki so ga dosedaj pokazali merodajni vladni faktorji in na- j rodni zastopniki za begunsko vprašanji, čegar posledica je nepopolna in nezadostna ureditev tega vprašanja, zahtevajo od imenovanih faktorjev večjega in popolnejšega varstva interesov beguncev in izseljencev, pcvdarjajo važnost uspešne ureditve stanovanjskega in aprovizačneg^ vprašanja, kakor tudi ureditve službenega razmerja uaanikov in delavskih pogojev detavstva, pričakujejo sistematičnih ukrepov glede izseljevanja in naseljevanja beguncev, posebno poljedelcev in delavcev, nadalje točnih nakazil begunske podpore ter popolne zaščite in preskrbe invalidov, begunskih vdov in sirot ter v obče begunskih otrok, naglašajo skrajno potrebo intenzivne skrbi za beounsko dijaštvo, potem ustanovitve dijaških kuhinj in dijaških konviktov ter nakazila zadostnih dijaških podpor in poživljajo, da vlada in mirovna
§ »Nazione« o vprašanju slovanskih šol v Trstu, Istri in Primorju. List pravi, da se iaški meščanski krogi vznemirjajo nad glasovi, ki krožijo okolu, da namerava vlada ne-le vrniti Slovanom vse ljudske in srednje šole, ki so jih imeli pod Avstrijo, ampak jim še s svoje strani kaj dodati. Te vesti, pravi list, po njegovih informacijah niso resnične, vendar jih hoče osvetliti. Glede bivše slovenske gimnazije in učiteljišča v Gorici vprašuje: »Ali naj tudi sedaj ostane na Gorici žig dvojezičnega mesta, namesto da bi se to mesto, ki je pretrpelo za Italijo skoro popolno razdejanje, prerodilo iz razvalin narodno očiščeno in varno? Ako se slovanske šole že morajo odpreti, naj se od-pro v slovanskih krajih.« — Pazinska hrvatska gimnazija, piše list dalje, je bila oa vsega početka trdnjava hrvatska, proti kateri ie bilo tamošnje italijanstvo brez vsake moči. To je avstrijska vlada ravno hotela. Ali si je mogoče misliti, da bo Italijanska vlada obnovila to ognjišče slovanske propagande?! To se ne sme zgoditi, hrvatska gimnazija naj pride v kraj, kjer ne bo pomenjala zanikanja italijan-stva.
S Šolstvo v okupiranem ozemlju. Voditelj tržaških Slovencev dr. VViiian je imel, kakor piše v »coinosti«, opetovano pusvetovanja s predsednikom tržaškega šoikega sveta Baronijem, ki mu je izjavil, ua se javne slovenske ljudske šole od-pro m tudi učiteljišče, i udi zasebnim ijud-skim šoiam se ne bodo stavljaie ovire, kolikor se te šole izkažejo za potrebne. Dr., Vvilfan nagiaša, da je treba za vsako zasebno šolo posebej prošnjo z vsemi potrebnimi podatki o učnih močeh, učnem načrtu, šolskih prostorih, številu učencev itd. ¿a Trst so doticna dela že v teku. Za ostale kraje je najprimerneje, da se postopa sporazumno s »Političnim društvom«, cigar urad bo dajal potrebna navodila. Posebne prošnje se vlože tudi za srednje šole. — Po zasebnih vesteh smo dognali, da bo vlada baje dovolila odpreti tudi zasebne šole v mestu. Poročila o tem dosedaj še nimamo.
Književnost in umetnost.
izšel je I. zvezek Simon Gregorčičevih poezij.
Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena lično vezanega izvoda 8 K. Oprema je elegantna. Zivoto-pis je napisal Ivan Dornik.
Cnteibert Gangl: Zbraui spisi za mladino. Peti zvezek. „Vinski brat". Povest. Založilo „Društ/o za zgradbo Učiteljskega konvikta". Knjiga je lično vezana. Širite jo med mladino, kateri je namenjena! Naroča se v „Učiteljski tiskarni".
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.)
XXXIV. Izkaz.
Po 90 K: Učiteljstvo — Krčavnina pri Mariboru. Po 85 K: Učiteljstvo Podbrežje pri Mariboru. Po 76 K: Učiteljstvo — Trbovlje 2 (v spomin umrlih sorodnikov svojih tovarišev Ad. Jesih, And. Uostiša in M. Omerzu-Arzenšek). Po 30 K Venturini — Trst; Luznar hran — Primskovo. Po 25 K: Klotiida Kunaszeva — Tržišče pri Mokronogu. Po 20 K: Kuška Ravhekarjeva — Valta vas p. btraža (Vaše besede se glase doslovno: „Malo kasno prihajam, pa zato še enkrat toliko, kot bi biia zmogla prej." Želim, naj bi Vaše dejanje zganilo tovariše in tovarišice, kojih imena še vedno pogrešam v indeksu. Leto se bliža koncu, zato tem potom kličem vsem zamudnikom: Zganite se, časi so resni!) Rojina Franc — Šmartno pri Kranju; Završnik Stanko — Kranj. Po 15 K: Minkuš Avgust — St. Jurij pri Grosupljem. Po 10 K: Držtj Vaclav — Tržič; Kovač Mirko — 2elezniki; Ma-hkota Anton — Voklo; Angela Orehkova — Ov-siše pri Podnartu; Darinka 1'ranketova ~ Vrhnika; Anica Krenova — Šmartno pri Kranju; Berta Lapajnova, Gabrijela Jakšetova, Iva Lovši-nova, Faganeli Anton in Kovač Viktor — Sodra-žica; Marija Račičeva — Brezovica; Račič Al-jj zij — Ljubljana. Po 4 K: Sepaher Anton — Kranj (darilo J. M. in H. O.). — Današnji izkaz 544 K. Prej izkazanih 8014 K. Skupaj 8558 K.
Ivan Petrlö, Ljubljana TU., Oasil»ka ctk* 172,1,
Razpisi služb.
Na lavnih ljudskih šolah v Sloveniji s« tazui-sane sledeče službe:
Nadučltellske sluSbe.
Cerkniški šol. okr.: Babino polje, 2. r„ prosto svan. — Črnomaljski šol. okr.: Od-lešiči, 2. r., prosto sta«. — Dragatuš, 3. r., prosto stan. — Metlika, 6. r., prosto stan. — Kamniški šol. okr.: Cemšenik, 2. r., 1 vsp., prosto stan. — St. Gotard, 2. r.. prosto stan. — Zgornji Tuhinj, 2. r., prosto stan. — Kočevski šol. okr.: Kočevska reka, 2. r„ prosto stan. — Ko-privnik, 3. r., prosto stan., — Mozelj, 2. r., prosto stan. — Krški šol. okr.: Kostanjevica. 5. r, prosto stan. — Ljubljanska okolica-šol. okr.: Bevke, 2. r., prosto stan. — Novomeški šol. okr.: Crmošnjice, 3. r., prosto stan. — Mirna, 4. r., prosto stan. — Trebnje, 4. r„ 2 vsp., prosto stan. — Brežiški šol. okr.: Sremlje, 4. r., prosto stan. — Gornjegrajski šol. okr.: Rečica, 4. r., prosto stan. —• Konjiški šoL okr.: Ziče, 2. r„ prosto stan. — Sv. L en ar t-ski šol. okr. v Slov. gr.: Sv. Benedikt v Slov. gor., 5. r„ prosto stan. — Sv. Trojica v Slov. gor, 4. r.. prosto stan. — Marberški SoL okr.: Sv. Ožbalt ob Dravi, 2. r„ prosto stan. — Kapla,
4.	r.. prosto stan. — Mariborska okolica-šol. okr.: Dev. Marija v Brezju, 2. r„ prosto stan. — Hoče, 3. r., prosto stan. — Kamnica, 5. r, prosto stan. — Pobrežje, 4. r. deš. 5„ prosto stan.
—	Selnica ob Dravi, 5. r., prosto stan. — Studenci,
5.	r. deš. 6., 2 vsp., prosto stan. — Studenci. 5. r. dekl. š„ prosto stan., za ženske. — Radvanje, 5. r., prosto stan. — Razvanje, 2. r.. prosto stan.
—	Sv. Križ n d Marib.. 2. r„ stanarina. — Št. Ilj v Slov. gor., 5. r., 1 vsp„ prosto stan. — Tezno pri Marib., 3. r., prosto stan. ™ Ormožkl šoL okr.: Sv. Bolfenk na Krogu, 4. r„ prosto stan. — Ptujska ok.-šoL okr.: Stoprce, 2. r„ prosto stan. — St. Janž na Drav. polju. 4. r., prosto stan.
—	Rogaški š o 1. o k r.: Sv. Florijan, 3. r., prosto stan. — Soštaniskl šol ok».i Skale, a. r, prosto stan.
UCltelJske službe:
Cerkniški SoL okr.: Bloke, 4 «„ 1 vss». 2 mesti, 1 za moš„ 1 za žen. — Gorenje Jezero, t. r., stanarina, 1 mesto za raoš. — Igavas, 4. r, 1 vsp„ 3 mesta, 1 za moš.. 2 za žen. Pouk oa eksk. v Vel. Poljanah. — Črnomaljski SoL okr.: BojancL 1. r., prosto stan. — Plaiiaa. 1. r, prosto stan., 1 mesto. — Kamniški Sol. okr.: Blagovica, 1. r„ prosto stan, 1 mesto. — Cemšče-nik, 2. r„ 1 vsp. stanarina, 1 mesto. — Peče, l.r, prosto stan, 1 mesio. — Sv. Križ, 1. r, prosto stan, 1 mesto. — Tujnice, 1. r, prosto stan, 1 mesto. — Kočevski š o L ok r.: Gotenica, i. r, prosto stan., 1 mesto. — Kočevska reka, 2. r, 1 mesto. — Stara cerkev, 5. r, 1 mesto, za že». — Kranjski ŠoL okr.: Podblica, L r, prosto staa., 1 mesta — Ljubljanska okolica: Lipoglav, 1. r, stanarina, 1 mesto. Novomeški šoL okr.: Crmošnjice, 3. », 2 mesti, 1 ea moš. in 1 za žen. — Dobrnič, 2. r., 1 vsp, 1 mesto za žen. — Stale pri Crmošnjicah, 1. r, prosto stan. 1 mesto. — Radovljiški SoL okr.: Brezni«, 3. r, 1 mesto, za žen. Litijski SoL okr.: Sv. Križ pri LltijL 3. r, l mesto, za žen. — Polje, 1. r, pro6to stan, 1 mesto. — Brežiški ŠoL okr.: Globoko, 4. r, 2 mestL Sremlje, 4. r, prosto stan., 1 mesto, ea žen. Celjska okolica: Blagovna, 2. r, } mesto. — Gotovlje, 3. r., prosto stan, 1 mesto. — Kalobje, i. r, 1 mesta — Sv. Lovrenc pod Prežiuom, 3. r, 1 mesta — Šmartno v Rožni dolinL 9. r, i mesto. — Gornjegrajski SoL okr.: Sv. Frančišek Ksav. v Savinjski dolini, 3. r, 1 mesto, za 2ea. — Nova Štifta, 2. r.. 1 mesto, za žen. — Gor. Radgonski SoL okr.: Sv. Jurij ob SčavnicL 6. r., 1 mesto, za moš. — Konjlikl Sol. okr.: Cadramlje, 6, r, 1 mesto, za moš. — Resnik, 1. r, prosto stan, 1 mesto. — Sv. Kunigunda na Pohorju, 2. r, prosto stan, 1 mesto, za žen. — Sko-mer, 1. r, prosto stan., 1 mesto. — Spitalič, 3. r,
1	mesto. — K o z i a n s k I S o 1. okr.: Prevorje, 3. r, prosto stan, 1 mesto. — St. Vid pri Planini,
3.	r., prosto stan., 2 mesti, 1 za moš. in 1 za žen.
—	Laški okraj: Henina, 1. r., prosto stan., 1 mesto. — Sv. Jedert nad Laškim, 2. r, 1 mesto.
—	Sv. Lenartski SoL okr. v Slov. gor.: Sv. Barbara v Slov. gor, 4. r, 1 mesto. — Sv. Benedikt v Slov. gor., 5. r., 2 mesti. — Sv. Juri v Slov. gor, 5. r„ prosto stan, 2 mesti, 1 za moš. in 1 za žen. — Sv. Lenart v Slov. gor., 5 r, prosto stan., 1 mesto, za moš. — Sv. Trojica v Slov. gor, 4. r, 1 mesto. — Marberški SoL okr.: Sv. Ožbalt ob DravL 2. r, 1 mesto, za žen. — Vrata, 1. r, prosto stan, 1 mesto. — Mariborska okolica: Jarenina, 5. r, 1 mesto. — Le-gen, 3. r, 1 mesto. — Pod Velko (Ribnica-Brez-no), 1. r, prosto stan, 1 mesto. — Sv. Duh na Ostrem vrhu, 3. r, 2 mestL 1 za moS. li« 1 za žen.
—	Ormožkl SoL okr.: Sv. Bolfenk na Kegu,
4.	r, prosto stan, 2 mesti. — Ptuiska okolica: Sv. Andraž v Leskovco, (J. r, prosto stan..
2	mesti. — ¿avrče, 4. r, 1 mesto. — Rogaški SoL okr.: Kostrivnica, 3. r, prosto stan., 2 mesti, i za moš. in 1 za žen. — Sv. Rok ob Sotli, 33. r, prosto stan., 1 mesto, za žen. — Sevniškišol. okr.: Planina, 3. r, 1 mesta — Sv. Antoi nad Rajhenburgom, 2. r, prosto staa, 1 mesto. — Slovenjebistriški SoL okr.: Sv. Martin na Pohorju, 3. r., 1 mesto. — Slovenjegraš-k i SoL okr.: Šmartno pri Slovengr., 4. r., prosto stan, 1 mesto, za žen. — SoStanjskl SoL okr.: Sv. Andraž nad Polzelo, 2. r, prosto stan., 1 mesto, za žen. — Skalske Cirkovce, 1. r, prosto stan., 1 mesto. — Vranskl SoL okr.: Marija Reka, 1. r, prosto stan, 1 mesta
Pravilno opremljene prošmje je vlagati do 91. dec. 1919. po predpisani službeni poti na višji šolski svet. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo (na blvš. Staj. s služb, razpred.) ProsIlcL še ae stalno nameščeni v lavni ljudskošol. službi na bivšem Kranjskem, morajo dokazati t državnozdravniš-kim izpričevalom, da so fizično pop. sposobni za šolsko služba
l* ačltellk* žeasklk ročalJi det,
Ljubljana — mesto: t služba na dekl. »rffc. š. v Šiški. Učit. bi morala prevzeti tudi ure na I. m. dekl. mešč. š. v Lj. — 4 službe na Ij. š. Učni okoliš se za vsako učiteljico določi pri imenovanju. — Ljubljanska okolica: 1 služba na Viču. — Kriki šol. okr.: 1 služba za Mokroaog In Trebelno. Uradni sedež je v Mokronogu. — Maribor — «¡esto: i služba za dekliške mešč. Soie. — 1 služba za lj. š. Učit. mora biti izprašana ia mešč. S, da prevzame tudi pouk «a mešč. S. — 1 služba za druge ljud. šole. Učni okoliš za vse te službe b« označen pri imenovanju. — Mariborska okolica: 1 služba za Tezno i» Devica Mar. v Brezju. Urad-
ni sedež v Teznu. — Ptujska okolica: 1 služba na Bregu in dekl. š. za obč. Ptuj. Uradni sedež na Bregu. — Konjiški okraj: 1 služba Cadrara in Pri-hova. Uradni sedež je v Cadramu. — 1 služba Zreče in Skomer. Uradni sedež v Zrečah. — Ccij«
—	mesto: 1 služba na dekl. mešč. šoli. — Celje
—	okolica: 1 služba Vojnik in Nova cerkec. Uradni sedež v Vojniku. — Vranskl šol. okr.: 1 služba Praslovče In L» tuš. Uradni sedež v Praslovčah.
—	Laški šolski okraj: 1 služba v l aškem. — 1 služba Sv. Marjeta in Sv. Miklavž. Uradni sedež pri Sv. Marjeti. — Kozjanski šoL okr.: i služba Podsreda in Koprivnica. Uradni sedei v Podsredl.
—	1 služba Buča, Polje In Virštanj. Uradni sedež v Bučah.
Službeni prejemki so določeni v § 13 naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. februarja i919, št. 361, Ur. 1. Učiteljice, ki poučujejo tudi na šolah izven svojega uradnega sedeža, dobivajo potnino, ki jo je določil višji Šolski svet na 40 vinarjev za 1 kilometer.
Prosilke, ki imajo manj nego 10 službenih let, se Imenujejo za začasne, učiteljice z daljšo službeno dobo pa za stalne učiteljice.
Na prošnje učiteljic, ki so upokojene, se sploh ne bo oziralo, na prošnje učiteljic, ki so izprašane za ljudske šole pa le, če bi ne biio učiteljic s posebnim izpitom za poučevanje v ženskih ročnih delih.
Prosilko, ki morajo poučevati tudi na mešč. Šolah, morajo biti izprašane za poučevanje na meščanskih šolah.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo do dne 15. januarja 1920, in sicer pri krajnih šolskih svetih, če je služba v kakem štajerskem šafskem okraju, in pri okrajnih šolskih svetih, če je služba v kranjskem šolskem okraju.
Stalne, začasne ali pomožne učiteljice za ženska ročna dela naj vlagajo prošnje službenim potom, prosilke, ki sedaj niso v službi, pa neposied-■q pri krajnih, oziroma okrajnih šolskih svetih.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti ea vsako službo posebno prošnjo.
je Izražena želja. Priložene znamke smo izročili
strokovnemu tajništvu v uporabo.
Cenjene dopisnike prosimo, da potrpe, C« vseii dopisov ne moremo objaviti — Iz zgolj tehniških razlogov. Odložiti smo morali vsa društvena poročila in tudi od drugega gradiva mnogo dopisov, kar jih ni bilo postavljenih že pred stavko. Ozirali smo se v današnji številki v prvi vrsti na gmotno vprašanje, ki je sedaj najaktualnejše.
LISTNICA UPRAVN1ŠTVA.
Da krijemo vsaj delno Izdatke za jubilejno številko, prosimo vse c. gg. tovariše In tovarišice, naj nabirajo za imenovano številko pri raznih trgovskih tvrdkah in podjetjih čim več oglasov (i n s e r a t o v). Učiteljstvo se bode pri nakupovanju oziralo v prvi vrsti na tvrdke. ki inserirajo v našem listu. — Vsa inseratna naro-j čila zaključimo 25. t. m. Prijave je pošiljati le fupravništvu In ne uredništvu ali tiskarni sami.	Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M aro 11. Last In založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva*.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ženitna ponudba.
Uradnik na deželi, 50 let star, vdovec, išče 35 do 40 let staro družico k trojimi majhnimi otroci. Slika s pismeno ponudbo naj se pošlje pod it. 520 poštno-ležtče Zgornje Trušnje via Velikovec (KoroSko).
LISTNICA IREUMŠTVA.
Pozivi S prihodnjim letom stopi „Učiteljski Tovariš" v 60. leto izhajanja in praznuje s tem svoj jubilej. „Učiteljski Tovariš" je najstarejši slovenski list V proslavo tega namerava izdati uredništvo prvo številko prihodnjega leta y nekoliko večjem obsegu in si želi za to zlasti zgodovinskih črtic v gibanju našega lista, stanu in šolstva ter Informativnih tozadevnih člankov, ki nam bodo dali razgled po vsej naši nov: državi. — Vse tovariše in tovarišice, ki hočejo prispevati za to številko, vljudno prosimo, naj nam pošljejo rokopise takoj. Želimo si zlasti krajših člankov, no-Uc. spominov itd.	Uredništvo.
Tov. Janko Leban: Stanovski list je tu in tako bodo izšli tudi drugi listi. — Kakor smo prejeli informacije, bodo upokojenci sodeležni vseh povlškov. Izmera nam še ul znana, kakor razvi-dite iz «aših današnjih poročil, bomo lahko v kratkem dali pozitivni odgovor na vsa še nejasna vprašanja, kakor hitro se vrneta oba delegata iz Beograda in nas izvestita o stališču beograjske vlade.
Tov. B. R. v A.: Prt najboljši volji za danes hI šlo.
Tov. Al. Sp. v Zg. sv. Kong.: Tudi Vara za daaes ne moremo ustreči.
Celjsko nč. dr.: Članka tov ravn. Bernota nimamo vzroka odklanjatL posebno, ker je sestavljen popolnoma v smislu našega uredniškega programa. Tehniške ovire nam pa onemogočajo objavo ž« v te) številkL pač pa v prihodnji, kakor
Nai denarni zavod.
Geslo t Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica lat posojilnica „Učiteljskega konvIKia" v Ljubljani
registrovana zadruga z. entejenim Jamstvom.
Promet do 30. nov. 1919 303.510-78.
Uradne urei Vsak četrtek i» muko «oboto od
'/*•• <lo ' iti. ure popoldne.
■ ■.«■■■0*3 roe	asa a «evm* en paeava.
IIUISHHI
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoginsno s spremljeranje«! kar» monija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cen« 1 krona. Naročila sprejema 1« Učiteljska tiskarna ;
m
■ ■■■paca :aii»n£ni»<i»in.nm> ¿»uaMaaaa
Nalvečia slovenska 'nr&mmh®
ii.fl ii
LJubljana, Prešei
Je imela vlog koncem leta 1918 . , K 80,000.000'— fiservneg* zakladu . . . . . . „ 2.500.000*—
Sprejemi* vloge vsak delavnik. £* *»rče*«nje ima uvedene lične domače hranilnika Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.	3
i
iastnega izdelka
priporoča
Učiteljska tiskarna,Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6.
3