Mitja Tavčar drobne zanimivosti Graditelji železniških prog se izogibajo ovinkom, kolikor se le da — vendar uspejo le redkokje zgraditi zares dolg popolnoma raven odsek proge. Zato je posebnost železniška proga med miljnim kamnom 496 med krajema Nurina in Loongana ter miljnim kamnom 793 med krajema Ooldea in VVatson v Južni Avstraliji. Vseh 297 milj ali 478 kilometrov tega od¬ seka poteka namreč v popolnoma ravni črti, čeprav je res, da premaga proga vmes nekaj manjših vzpe¬ tin in globeli. Če je razmerje med težo možganov in težo telesa merilo za razumnost, je bil doslej najbolj neumna žival kuščar stegosaurus, ki je strašil po severni pol¬ obli Zemlje pred približno 150 milijoni let. Imel je maso do dve toni, v dolžino je meril dobrih 10 me¬ trov, v višino pa do kolkov poltretji meter. Ker je imel le kot orel drobne možgane z maso okrog 70 gra¬ mov, so bili le-ti komaj 0,004 odstotka telesne mase živali. Za primerjavo: slonovi možgani predstavljajo 0,074 odstotka, človekovi pa 1,9 odstotka telesne mase. • Veliki ognjeniški izbruhi obsežejo neverjetne koli¬ čine kamnin. Sodobni svet še dobro pomni ognjeni- ško eksplozijo, ki je pred 101 letom razrušila otok Krakatoa med Sumatro in Javo v Indoneziji, podrla 163 vasi in pobila 36 380 ljudi; pri tej eksploziji, ki so jo slišali na 1/13 vse površine Zemlje, je odneslo v zrak, tudi 55 kilometrov visoko, skupaj 18 kubičnih kilometrov skalovja z maso okrog 36 milijonov ton. Če bi to skalovje naložili na tovorne vagone (po 10 ton v vagon dolg 10 metrov), bi dobili vlak, ki skoraj obsega ekvator. — še hujši je bil ognjeniški izbruh leta 1470 v Egejskem morju, ki je razrušil otok San¬ torin — in izbruhal toliko skalovja, da bi z njim nato- vornjen vlak segel 3-krat okrog ravnika. — Vse pa prekosi izbruh, ki je leta 1815 za 1250 metrov znižal vulkan Tambora na otoku Sumbavva v Indoneziji ter premetal 152 kubičnih kilometrov skalovja, dovolj za vlak, ki bi se 7,5-krat ovil okrog Zemlje... Pogled na travnik pomirja in sprošča, zato skušamo tudi sredi betonskih velemest gojiti kar največ zele¬ nic. Le redko pa pomislimo, da je na našem planetu čez 10 000 vrst trav: le koliko jih poznamo? Basebal sodi med najhitrejše igre z žogo; le-ta pri dobrih metih doseže tudi hitrost 140 km/uro — inče jo hoče igralec odbiti, mora zamahniti z loparjem že najkasneje 1/4 sekund zatem, ko je žoga zletela proti njemu! • Semena so drobna, kupujemo jih v pisano potiska¬ nih vrečkah in skrbno sejemo v pripravljene gredice — vendar ni povsod tako. Največje seme na svetu tehta dobrih 18 kilogramov, pripada pa dvojnemu kokosu, ki mu pravijo domačini Coco de Mer (Lo- doicea sychellarum) in ki uspeva le na Sejšelskih otokih v Indijskem oceanu. Pisanje ne gre vsem enako lahko izpod peresa. Sve¬ tovni rekord drži menda še dandanes angleški mla¬ dinski pisec Charles Hamilton, ki je v revijah in knji¬ žicah za mlade (dandanes bi jih uvrstili večjidel med stripe) napisal vsega skupaj čez 100 milijonov besed, kar ustreza približno 120 do 150 letnikom naše revije. Na vrhuncu uspeha, okrog leta 1908, je vsak teden napisal okrog 80 000 besed, se pravi za poldrugo številko naše revije. Umrl je leta 1961, star 86 let, njegovi junaki, zlasti Billy Hunter, pa so še vedno priljubljeni med mladimi. Podzemski predori dosegajo nepričakovane dolži¬ ne. Najdaljši je menda že pred štirimi desetletji zgra¬ jen predor, po katerem oskrbujejo z vodo New York. Ima premer 4,15 metra, poteka pa 164 kilometrov daleč od gorovja Catskiil dozbiralnika Hillvievv blizu New Yorka. — Najdaljši namakalni predor pa je 83- kilometrski Orange-Fish Rivers Tunnel v Južni Afri¬ ki, ki ima premer 5,3 metre, izvrtali pa so ga leta 1977. Usnjen predpasnik za orodje Pri delih, ki jih ne opravljamo v delavnici, so vselej težave z orodjem. Pomagati si skušamo s primer¬ nim zabojčkom, nemara tudi spretno odrezanim spodnjim delom večje plastične posode ali kante — pa se še vedno dogaja, da orodja nimamo pri roki, ko bi ga najbolj rabili in tam, kjer je pot ponj najbolj neprijetna, recimo na visoki lestvi. Za takšno rabo se še kako obnese preprost predpa¬ snik, ki si ga pripašemo s čim širšim pasom. Naj¬ boljši so usnjeni, seveda pa si prav lahko poma¬ gamo tudi s krpami, ki so ostale od starih kavbojk. Zašijemo si široke žepe in zanke — na primer za obešanje kladiva in klešč — potem pa vogale še ojačimo z votlicami. Pri bolj umazanem delu ni napak, če sega predpa¬ snik nekoliko globlje, denimo do kolen in varuje hlače. m* TIM 3 • 84/85 81 TIM 3 November 1984 23. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 450,00 din, po¬ samezna številka 45,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Kljub mnogim novim dejavnostim, ki v zadnjem času močno zaposljujejo mlade, so še vedno zelo priljubljene tudi klasične modelarske discipline. Na sliki vidimo pri delu slovensko modelarsko ekipo na letošnjem državnem prvenstvu. 1S6671 KAZALO prva stran Z izidom tele številke bo tudi zima že krepko pred durmi, če ne bomo dobili že prvega snega. Vse več boste ostajali pod domačo streho, saj ob cenah, ki se nam obetajo na smučiščih, najbrž ne bo kaj prida prilike za razna zimska veselja. To pa še ne pomeni, da se boste morali zaradi tega dolgočasiti. Gotovo ima vsak med vami kakš¬ nega konjička, med katerimi tudi dejavnosti, ki jih gojimo v naši reviji, najbrž ne bodo na zadnjem mestu. Skoraj vsak ima doma vsaj majhno do¬ mačo delavnico, zdaj je čas, da jo s pridom upo¬ rabite in izdelate kaj uporabnega za vaš dom ali za okras vaše sobe. Pa tudi računalnikarji in elek¬ troniki najbrž ne bodo stali križem rok. Končno smo dočakali prve odzive na to rubriko, z njimi bo v prihodnji številki pokramljal naš avtor. Upamo, da se bo v prihodnje odziv nanjo še povečal, tako da bomo vsi zadovoljni. Ne pozabite, da bomo najboljše nagradili z lepimi knjigami. Šele zdaj lahko spregovorim tudi o nerodnosti, ki se je zgodila v prvi številki, ko je pri članku UKV oddajnik izpadel seznam elementov. Vsem ti¬ stim, ki so se oglasili takoj po izidu, smo, ker je druga številka že »ušla« v tisk, poslali seznam po pošti. Če je med vami še kaj takih, naj se oglase in radi jim bomo ustregli. Tiskarski, ali še bolje uredniški škrat ima včasih pač prevelik tek, kaj hočemo. Upam, da si ga je tokrat za lep čas po¬ tešil. Bodi za tokrat dovolj. Vabim vas k sodelovanju in vas pozdravljam do naslednje številke. Urednik 82 TIM 3 • 84/85 Amand Papotnik prvi koraki Delovna naloga Upogibanje in spajkanje v ■ žice Tokrat razširjam področje oblikovanja žice za spajkanje. Poglejmo! Material 1. Žica (bakrena, medeninasta) debeline 0,5mm do 1 mm 2. Tinol žica za spajkanje 3. Cinol pasta 4. Kropan lak Orodja za delo 1. Klešče ščipalke 2. Koničaste klešče 3. Ploščate klešče 4. Spajkalnik 5. Čopič 6. Pila za kovine Delovni postopki 1. Prerisovanje figure na mrežo 2. Prenašanje mer z mreže na material 3. Oblikovanje (upogibanje) 4. Spajkanje 5. Lakiranje Napotki za izdelavo 1. S postopkom dela so prikazane posamezne faze, ki so potrebne pri nastajanju figure, od izbire figure preko risanja figure v mrežo in prenosa mer z mreže na material. Izbral sem enostavno figuro (ribico), ki jo izde¬ late iz bakrene žice debeline 0,5mm. 2. S pomočjo mreže (poljubno velika polja) lahko natančno povzamete razsežnosti figure. 3. Sledi upogibanje in spajkanje. V prvi fazi dela oblikujete osnovno obliko. Pri tej figuri boste osnovno obliko zaspajkali samo na enem mestu. Kako? Konca, ki ju hočemo spajkati, moramo očistiti s smirkovim papirjem št. 1 ali s pilo, nato pa na¬ mazati s cinol pasto in zaspajkati tako, da na TIM 3 • 84/85 83 84 TIM 3 • 84/85 mestu, kjer spajkamo, držimo spajkalnik, zra¬ ven pa podajamo tinol žico (cin). Na ta način spajkalnik tinol žico lepo topi. (Ko vidimo, da se je cin lepo razlil, nehamo s spajkanjem, a še naprej čvrsto držimo oba konca s ploščatimi kleščami, kajti v nasprotnem primeru spoj ne drži.) Nato pa si naščipamo dele za oblikovanje no¬ tranjosti in zunanjosti figure (škrge, oblika repa, oko itd.) ter jih na isti način, kot smo za- spajkali osnovno obliko, zaspajkamo na ustrezna mesta. 5. V zaključni fazi lahko celoto še zbrusimo s ste¬ klenim papirjem (previdno, da žica ne popusti) in jo polakiramo s črnim kropan lakom. 6. Prikazujem vam še nekaj figur, ki jih boste lahko na podoben način izdelali ter jih uporabili na novoletni jelki. proizvodno deio Amand Papotnik Z električnim ročnim orodjem Projektna naloga Pladenj Z opisom in fotografijami so prikazane metodolo¬ ške osnove pri izdelovanju večnamenskega pladnja, pri čemer je s tehniško dokumentacijo podana le osnovna oblika pladnja. Pri aktivnostih (učne enote) učnovzgojnega pro¬ cesa pa sami poskušajte: 1. Načrtovati in razviti izdelk 2. Izdelati prototip 3. Konstruirati 4. Pripraviti serijsko proizvodnjo 5. Izvesti ekskurzijo 6. Izvesti proizvodno delo na tekočem traku 7. Zaključiti proizvodno delo. V nadaljevanju tega prispevka bom prikazal še uporabljeni material, električno ročno in drugo orodje, priključke in pribor, napotke za delo in na¬ vodilo mentorjem. Te vzpodbude se tokrat nana¬ Fotografiia 1. Videz pladnja, ki ima možnosti sestav¬ ljanja z drugim pladnjem samo v zgornjem delu (uporabljena opora s slike 2) Fotografija 2. Izgled sestave dveh pladnjev, pri čemer je pri drugem (gornjem) pladnju uporabljena opora s slike 3, ki omogoča linijsko povezavo plad¬ njev. šajo le na izdelovanje, z namenom, da bi bil pri¬ spevek enako zanimiv za učence, učitelje in men¬ torje pa tudi za ostale bralce Tima. TIM 3 • 84/85 85 86 TIM 3 • 84/85 Slika 2. Opora z eno okroglo izrezo vstavimo in za¬ lepimo leseni valj (glej fotografijo) Slika 3. Opora z dve¬ ma okroglima izre¬ zoma, v eno vstavimo in zalepimo leseni valj, spodnja pa je za po¬ stavljanje pladnjev enega na drugega (glej fotografijo) Fotografija 3. Notranjost pladnja je opremljena s prekati, ki služijo shranjevanju drobnih predmetov v kabinetih, učilnicah, delavnicah itd. Fotografija 4. V posameznih prekatih so lahko raz¬ lični nosilni elementi (npr. stojalo za svinčnike, svedre itd.) Slika 1. Trak vezane plošče z izrezami, ki ga razža¬ gamo na upore z okroglimi izrezami Fotografija 5. Notranjost pladnja je opremljena z luknjano ploskvijo za skranjevanje filmov v kasetah Material 1. Za izdelavo ogrodja (stranice) potrebujete ve¬ zano ploščo debeline npr. 6 mm 2. Za dno lesonit debeline npr. 6 mm 3. Za ostale dodatke (glej fotografijo) pa še ve¬ zano ploščo in smrekov les debeline 18—20 mm. TIM 3 • 84/85 87 Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik 2. Drugo orodje: sveder za čepe, čopič 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬ cijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski kotnik, leseno vzdolžno vodiloq kovinska konzola za povratno žago, maska za krožno žago, ščitnik za žago, stege, primež, kronska žaga 0 38, očala, kapa, predpasnik. Delovni postopki 1. Merjenje in zarisovanje na material 2. Razžagovanje 3. Izrezovanje s povratno in kronsko žago 4. Izrezovanje čepov s svedrom za čepe 5. Lepljenje 6. Dopolnjevanje 7. Lakiranje 8. Pakiranje Napotki za delo 1. Dobro proučite sestavno in delavniško risbo ter fotografije Jan Lokovšek daljinsko vodenje Zvezni regulator (m) Uvod Zmogljivosti regulatorjev so odvisne od njihovega močnostnega dela in tu imajo mostične vezave nekaj slabosti. Te so predvsem izguba napetosti na transistorjih, ki lahko znaša pri vezavah dar- 2. Preidite na načrtovanje in razvoj ideje za izde¬ lek 3. Po vaši ideji pričnite takole: razžagajte vezano ploščo na trakove, iz trakov nažagajte stranice, iz lesonitne plošče izdelajte dno 4. Preidite na izdelavo ročaja (glej fotografijo), pri čemer nosilni del izdelajte s kronsko žago 0 38, čep pa s svedrom za čepe 0 40 (meri se prilegata, ker kronska žaga izdela zunanjo od¬ prtino 0 40, zaradi debeline in razprtja zob ni 0 38 ampak 0 40). 5. Preostane še sestavljanje posameznih delov in izdelava elementov za notranjost, lakiranje in pakiranje v plastično ali kartonsko embala¬ žo. Izdelava takšnih in podobnih pladnjev ima vseka¬ kor naravo proizvodnega in drugega potrebnega dela, ki postaja močna sestavina sodobnega pouka. Pladnji so lahko namenjeni šoli, vrtcem in drugim uporabnikom. Želim vam veliko veselja in delovnega zado¬ voljstva. lington tudi do 2 V ali celo 2,5V pri največjih toko¬ vih. To pomeni pri 15 A toka že moč 30 W in več. Tako orjaške izgube zahtevajo tudi izdatnejše hlajenje, kar zopet pomeni velika hladilna rebra (velika masa naprave), da o izgubi energije ne govorimo. Takim izgubam se lahko ognemo z uporabo rele¬ jev, ki prevzamejo naloge pri zamenjavi smeri vrtenja in pri polni moči kratko sklenejo, tj., pre¬ mostijo močnostni transistor. Opis delovanja Osnova regulatorja je seveda regulacijski del, ki ga že poznamo iz obeh prejšnjih številk TIM. Spomnimo se, da imamo na voljo dva izhoda,»A« in »B«, kjer dobimo signale za krmiljenje naprej in nazaj (ločeno). Poglejmo močnostni del izvedenke IV na sliki 7. Povelja za naprej in nazaj smo s pomočjo diod D10 in D11 združili in z njimi krmilimo transistorja T16 in T17, ki sta v tako imenovani darlington ve¬ zavi. Za zamenjavo smeri hoda skrbita kontakta ai in a 2 , ki sta med seboj povezana, tj., se pre¬ klapljata istočasno. 88 TIM 3 • 84/85 Slika 7. Močnostni del regulatorja TIM XXXXIX — IV Kontakt b kratko sklepa emiter in kolektor transi- storja T17 pri povelju »polna moč« tako, da v vezju ni izgube napetosti. Releje moramo seveda krmiliti, tj., poskrbeti, da se kontakti preklopijo v pravem trenutku. V ta namen imamo dvoje detek¬ torskih vezij. Prvo zazna spremembo smeri hoda (slika 8), drugo pa povelje »polna moč«. Slika 8. Vezje za zamenjavo smeri hoda (vrtenja) V vezju na sliki 8 sem uporabil dva releja, ker ima izbrani tip le en preklopni kontakt. V bistvu bi za¬ doščal en sam rele z dvojnim preklopnim in dovolj zmogljivim kontaktom (10A). Signal za krmiljenje jemljemo z izhoda »A« krmilnega dela. Rele A (in A’) pritegne svojo kotvo, ko se na vhodu »A« po¬ javi signal. Detektor povelja polna moč pa uprav¬ lja isti signal kot močnostni del (»C«), torej ga mo¬ ramo jemati za obema diodama D10 in D11. Rele B pritegne svojo kotvo pri polni moči ne glede na to, ali je to povelje polna moč naprej ali polna moč nazaj. V teh vezjih sem uporabil časovno vezje R25-C4 na sliki 8 oziroma R30-C5 na sliki 9. Taka vezja imajo svoje dobre in slabe lastnosti. Dobre so v enostavnosti gradnje in manjšem številu sestav¬ nih delov. Slaba stran pa je nedvomno način preklopa, ki ni hipen, temveč pri počasnem prehodu povelja kotve relejev večkrat utripnejo, preden se povelje zares izvrši. Tolaži nas dejstvo, da se pri releju A to dogaja takrat, ko kontakti niso obremenjeni, oziroma pri B je takrat na kontaktih le majhna na¬ petost nasičenja transistorja T17. Prava rešitev je preklop s histerezo, ki pa je v tako enostavnih vezjih izvedljiva le deloma. V detektorju smeri vr¬ tenja to nalogo opravlja upor R27, v drugem vezju pa upor R31. Vezava obeh je narisana črtkano. Kasneje bo na vrsti boljša izvedenka, kjer bomo ta problem rešili z integriranim vezjem tako, da ne bo imela te pomanjkljivosti. Izbira materiala Močnostni del je narejen ločeno. Diodi D10 in D11 sta vrste 1N4001, T16 in T17 pa sta moč¬ nostna transistorja npr. TIP 3055 in 2N3771. Lahko uporabimo vrsto podobnih tipov, pri čemer pazimo na zmogljivosti. Releji so Iskrini vrste TRM z enojnim preklopnim kontaktom, ki po podatkih prenese trajni tok 10 A. V modelarski rabi ga preobremenjujemo tudi do 15 ali celo 18 A. Namesto dveh relejev A in A’ bi dejansko lahko uporabili en sam rele, ki pa bi moral imeti dvojni preklopni kontakt enake zmog¬ ljivosti (10A). Za TRM rele z dvojnim preklopnim kontaktom se nisem odločil prav zaradi tega razlo¬ ga, tj., ker je zmogljivost kontaktov take izve¬ denke premajhna. Transistorji T18 do T23 so univerzalni silicijevi tipa NPN npr. BC 237B, BC 107 itd. Kondenza¬ torja C4 in C5 sta miniaturni Iskrini izvedenki, ka¬ terih vrednosti pa niso kritične. C4 ima lahko vrednost od 3,3 do 12/zF, C5 pa od 10 do 50 /iF. Delovna napetost obeh naj bo večja od 3V. Upori so Iskrini moči od 1/4 do 1/8W. Vezje gradimo na enostransko kaširanem vitro- plastu. TIM 3 • 84/85 89 Gradnja Na ploščici tiskanega vezja velikosti 57 x 40 mm izdelamo oba detektorja vključno z vsemi tremi releji. Močnostni del.tj.transistorjaT 16inT17ter upori R21,22 in 23 so montirani posebej, in sicer kar na hladilne površine reber ali ploščic z vodnim hlajenjem. V merilu 1:1 je ploščica tiskanega vezja narisana na sliki 10. 0 1? t 4 i35 33 W P 0 n jo Slika 10. Ploščica tiskanega vezja v merilu 1:1 Ker so na ploščici tudi releji, so linije, ki vodijo na kontakte, širše. Kasneje jih bomo še okrepili z de¬ belejšo plastjo spajke. Naredimo tabelo vrednosti in povezav posameznih sestavnih delov na ploš¬ čico tiskanega vezja. Pri montaži začnemo z releji. Delovna napetost relejev je navadno 12V, kar zagotavlja delovanje tudi še pri 8 do 9 V napetosti pogonske baterije. Če imate nižjo napajalno napetost, potem naj TABELA III Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba imajo releji 6 V delovno napetost, vendar pa mo¬ rate v tem primeru zmanjšati vrednost uporov R26 na 680 Ohm in R30 na 820 Ohm. Kontakti re¬ lejev na ploščici niso povezani, zato moramo to narediti kasneje z debelejšo žico sami. Držimo se vezalnega načrta s slike 7. Vrstni red montaže ostalih sestavnih delov ni bi¬ stven. Na koncu povežemo ploščici z regulacij¬ skim ter močnostnim delom. Kot smo dejali prej, nanesemo debelejšo plast cina na široke kon¬ taktne površine ploščice tam, kjer so vezani kon¬ takti relejev. Zmogljivosti takega regulatorja so odvisne pred¬ vsem od zmogljivosti kontaktov relejev ter moč¬ nostnega para T16 in T17. Z opisanim vezjem dosežemo brez težav tudi do 20 A. Uravnave v tem vezju ni. Vrednost uporov R27 in R31 je izbrana za pogonsko napetost 12 V. Če nameravate uporabljati drugačne vrednosti, potem je koristno vrednosti teh uporov popraviti, in sicer z večanjem napetosti tudi povečujemo vrednost obeh upornosti. Obe diodi D10 in D11 lahko montiramo kar na re¬ gulacijski del namesto uporov R11 in R12, ki jih v tem vezju lahko opustimo. Oba močnostna tran- sistorja moramo seveda hladiti s primernim hla¬ dilnim rebrom ali na kak drug način, npr. z vodo v ladijskem modelu. Na sliki 7 zaradi preglednosti niso narisane zaščitne diode in prav tako tudi ne blokiranje pogonskega elektromotorčka. Oboje je seveda ne samo priporočljivo, ampak celo nujno, če ne želite imeti motenj v vodenju že pri nekaj 10 metrih razdalje. Prihodnjič: Izvedenka z integriranim vezjem 90 TIM 3 • 84/85 modelarstvo Andrej Maselj Načrt ladijskega modela Delfin Model je enostaven za izgradnjo in je zato prime¬ ren za začetnike. Narediti se da tudi iz malo večjih ostankov vezane plošče, ki jih imajo mizarji na pretek. Trup je sestavljen iz kobilice 1, reber 2, 3,4, 5,6. Rebra prilepimo na označena mesta na kobilici. Ko se lepilo posuši, prilepimo letvice 2 x4 mm. Le¬ tvice vstavljamo simetrično, da se ogrodje ne skrivi. Zatem vstavimo dve letvici 2 x 4 mm ob straneh odprtine za baterijo. Na označenih delih rebra 3 in 5 prilepimo nosilce pokrova dela 7. Trup prekrijemo s furnirjem debe¬ line 1 mm. S palubo počakamo in model prelaki- ramo tudi znotraj. Lakiramo z nitro lakom dvakrat. Ko se lak posuši, prekrijemo še palubo in desno in levo notranjo stran odprtine za baterijo s furnirjem in nato vse še enkrat prelakiramo. V rebri 5 in 6 zvrtamo luknjo za žico, ki bo vodila do motorčka. V rebro 6 zvrtamo majhne luknje, da voda ne bo uhajala v čoln. Sestavimo pokrov iz delov 8 in 9. Tako je model narejen. Pobarvamo ga po svojem okusu. Na koncu nalepimo še vetrobran pred odprtino iz ce¬ luloida (del 10). Po črticah ga prepognemo za 90°. Model poganja izvenkrmni elektromotorček, ki ga je izdelovala tudi Mehanotehnika. Napaja ga šti¬ rioglata baterija (4,5 volta). Nosilec motorčka na¬ redimo iz 1 mm debele pločevine in ga z vijaki pri¬ trdimo na zadnje rebro. Kosovnica 92 TIM 3 • 84/85 Pisemska tehtnica Anton Pavlovčič TIM 3 • 84/85 93 Za tehtanje predmetov z majhno težo uporab¬ ljamo pisemsko tehtnico. Že ime pove, da z njo tehtamo pisma. Naredimo jo po objavljeni skici. Rabimo: pollitrski kozarec, 15 cm dolg kos ročaja od metle ali enako velik kos cevi iz plastične mase, kos lepenke velikosti 8x8cm, košček svinca in manjši žebljiček. Na spodnji del palice ali cevi pritrdimo utež iz svinca, da palica plava v ko¬ zarcu v pokončnem položaju. Zgoraj pa z žebljič¬ kom pribijemo točno v sredini lepenko, na katero bomo polagali predmete ali pisma, ki jih bomo te¬ htali. V kozarec natočimo vode in vanj postavimo obteženo palico s pladnjem. Ko se ta umiri, za¬ znamujemo s črtico mesto, do koder sega voda. To črtico označimo z 0 (nič). Nato položimo na pla¬ denj utež — en gram in označimo z 1. Za vsak na¬ slednji gram se palica globlje potopi v vodo in tako na naši pisemski tehtnici zaznamujemo gramsko skalo. Da se les preveč ne napije vode, ga lakira¬ mo, vendar pa to naredimo še pred umerjanjem tehtnice. Čim lažja je palica, tem več lahko tehta¬ mo, zato namesto lesene palice uporabimo cev iz plastične mase, ki jo spodaj zamašimo z zama¬ škom in še zalijemo z raztopljenim voskom, da ne pušča vode, v cev nasujemo nekaj koščkov svinca in jo še zgoraj zamašimo s plutovinastim zamaškom, v katerega z žebljičkom pritrdimo pladenj iz lepenke. Ta tehtnica deluje na osnovi vzgona. Malo pristaniško dvigalo Dvigala so stroji, brez katerih si danes ne moremo predstavljati gradbeništva, ne natovarjanja in pre¬ tovarjanja tovorov. Dvigala so prisotna povsod tam, kjer je delo postalo pretežko za človeka, povsod tam, kjer človeški napor ne zmore več tekme s časom. Še posebej so dvigala dobro¬ došla v lukah za nakladanje in razkladanje ladij. Velika pristaniška dvigala prenašajo večje tovore, za manjše tovore pa so še kako potrebna prav majhna dvigala. Zato morda ne bo odveč, če si sami zgradimo maketo manjšega pristaniškega dvigala, s kate¬ rim se bomo lahko igrali in zabavali, obenem pa spoznavali namen in pomen dvigal. Sama sestavnica se vam bo morda zdela neko¬ liko zapletena, toda če boste vse dele pazljivo prerisali in jih čim točneje izrezali, vam bo sestav¬ ljanje uspelo brez zapletljajev. Vrstni red v ko¬ sovnici je obenem tudi vrstni red sestavljanja. Osnovni material je vezan les debeline 4mm, razen koles, ki so iz 12 mm debelega lesa. To do¬ sežemo najlažje tako, da izžagamo po tri kolesa iz 4 mm vezane plošče in jih med seboj zalepimo. Na ta način dobimo kolo potrebne debeline. Vse dele med seboj lepimo z rivikol lepilom (lepilo za les) in ko je lepilo dobro suho — naslednji dan, z razskavcem dobro zgladimo. Kabina je odprta. Lahko pa vanjo zalepite koščke prozorne plastike ali celuloida. Lepo izdelan model lahko pobarvate z nitro lakom, in njegov izgled bo vedno ponos vašega dela. 94 TIM 3 • 84/85 KOSOVNICA TIM 3 • 84/85 95 I 96 TIM 3 • 84/85 TIM 3 • 84/85 97 98 TIM 3 • 84/85 TIM 3 • 84/85 99 100 TIM 3 • 84/85 TIM 3 • 84/85 1 01 Amand Papotnik Drobir za ustvarjalnost Tehnični problem Izdelajte komplet za serviranje z uporabo elek¬ tričnega ročnega orodja in drugih pripomočkov Tehnični podatki 1. Komplet je iz smrekovega lesa 2. Izvrtine izdelajte s prestavljivim svedrom 3. Krožne plošče (podstavke) izdelajte s kronsko I žago 4. Za nosilno paličico uporabite obstoječo stru- | ženo paličico 0 8 mm Tehnološki podatki 1. Razžagovanje izvedite s krožno žago KLIP- KLAP 2. Vrtanje večje izvrtine izvedite na stabilnem vr¬ talnem stroju 3. Vrtanje izvrtine v podstavke izvedite s sve¬ drom za grče 4. Poravnavanje in brušenje izvedite z vibracij¬ skim brusilnikom KLIP-KLAP. Drobir za ustvarjalnost Tehnični problem: Izdelajte komplet: »P + S« z uporabo električ¬ nega ročnega orodja in drugih pripomočkov Tehnični podatki 1. Komplet je iz smrekovega lesa 2. Izvrtini izdelajte s kronsko žago 3. Komplet je zgrajen iz štirih (4) delov: — del za P, držalo z izvrtino, del za S in dno Tehnološki podatki 1. Razžagovanje izvedite s kronsko žago KLIP- KLAP 2. Vrtanje izvrtin s kronsko žago 3. P in S posodici sta obstoječi 4. Poravnavanje izvedite z vibracijskim brusilni¬ kom KLIP-KLAP 102 TIM 3 • 84/85 Optična prevara Pred vami je risba krogov, ki skriva v sebi celo vrsto nena¬ vadnih lastnosti in skrivnosti. Da bi vas ne zavajali, ali še bolje podcenjevali, bomo kar na začetku povedati, da se lahko risba zahvali za svoje nenavadne lastnosti izključno pomanjkljivostim našega vida. Če obračate revijo v krogu, pri čemer gledate risbo od zgo¬ raj, se bodo pričeli krogi vrteti. Čim hitreje boste obračali re¬ vijo, tem hitreje se bodo krogi vrteli. Prevara je tako preprič¬ ljiva, da temu komaj še lahko verjamemo. računalništvo Ivan Gerlič MALA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA (3) O informacijah in njih predstavitvi V prvi številki naše male šole računalništva smo že omenili, da lahko računalnik imenujemo na¬ pravo za avtomatsko obdelavo informacij. Pove¬ dali smo tudi, kaj razumemo pod pojmom infor¬ macija. Poglejmo si še nekaj osnovnih pojmov o informacijah, ki so za nadaljnjo predstavitev in ra¬ zumevanje računalnika ter računalniške tehnolo¬ gije nasploh potrebni. Kadar želimo s kom izmenjati informacijo, jo mo¬ ramo predstaviti z določenimi izraznimi sredstvi, kot npr. s svetlobnimi, zvočnimi, pisnimi in drugimi znaki. Ne glede na to, ali govorimo o predstavitvi podatkov v zvezi s človekom ali s strojem, ločimo dva bistveno različna načina predstavitve: — analogni ali zvezni (neprekinjen) način in — digitalni ali diskretni (prekinjen) način. Ura s kazalci je odličen primer, pri katerem se čas sklada s pripadajočo lego urnih kazalcev, ki se gibljejo zvezno in lahko glede na čas zavzamejo tudi določeno lego na številčnici. Torej je ta ča¬ sovna informacija analogna. Digitalne naprave pa so povezane s štetjem, za kar je lep primer elek¬ tronska digitalna ura. Če si ogledamo še en pri¬ mer, naj bo ta vezan na avto. V avtu nam merilna ura za hitrost kaže analogno informacijo, merilnik prevoženih kilometrov pa daje digitalno informa¬ cijo. Slika 13. Analogni in digitalni zapis časa TIM 3 • 84/85 103 Še bi lahko naštevali, toda bodi dovolj. Glede na ta dva načina tudi računalnike delimo v analogne in digitalne. V prvih je informacija predstavljena analogno, v drugih pa digitalno. Ker sodijo obi¬ čajni sodobni računalniki med digitalne, se bomo v nadaljevanju omejili na njim ustrezno predstavi¬ tev podatkov. Sodobni računalniki torej temeljijo nat.i. digitalni elektroniki, kjer sta za opis informa¬ cije na razpolago le dva znaka oz. stanji: 0 in 1. V matematiki imenujemo takšen številčni sistem dvojiški ali binarni sistem (z dvema znakoma 0 in 1, zaradi česar mu tudi pravimo, daje dvojiški). Slika 14 prikazuje, kako npr. v dvojiškem sistemu zapisujemo desetiška števila, na katera smo pri vsakdanjem delu navajeni. Ker dvojiški številčni sistem uporablja samo dve številki, 0 in 1 (v pri¬ merjavi z desetimi, ki jih uporablja desetiški si¬ stem), so dvojiška števila daljša od desetiških. V desetiškem sistemu prvo mesto z desne pred¬ stavlja enice, drugo desetice, tretje stotice itd. (torej 10°, 10 1 , 10 2 itd.), v dvojiškem sistemu pa prvo mesto na desni predstavlja enice, drugo mesto dvojice, tretje mesto štirice itd. (torej 2°, 2 \ 2 2 , 2 3 itd.). 0001 = 1 0010 = 2 0011 = 3 0100 = 4 0101 = 5 0110 = 6 0111 = 7 1000 = 8 1001 = 9 1010 =10 = 0 Slika 15. Predstavitev zapisa števil 162 in 220 z elek¬ tričnim signalom v zapisovanju. Lažje tudi ugotovimo, ali po nekem vodniku teče električni tok (znak 1) ali ne (znak 0), kot pa kolikšen je ta tok (npr. 16,6 mA). Znak 1 v dvojiškem sistemu v računalniku ponazorimo s prisotnostjo signala (el. napetosti), znak 0 pa z njegovo odsotnostjo. Zapis večjega števila si predstavljamo kot zaporedje stikal (sl. 16), ki predstavljajo vrednosti v dvojiškem sistemu. Z osmimi stikali smo zapisali število 162 deseti¬ škega sistema. V resnici »stikal« ne vključujemo hkrati, ampak zaporedno. Električni signal, ki ima tako obliko, pomeni število 162 (desetiško). Enice Slika 14. Zapis števil od 1 do 10 v dvojiškem sistemu Ko je George Boole razvil algebro, s katero se raz¬ merje med velikim številom elementov popiše s ponavljanjem operacij med vrsto parov elemen¬ tov, je postavil osnovo za današnji napredek mi¬ kroelektronike, saj simbola 0 in 1 nista omejena samo na števila. Če se uporabljata za »vključen« in »izključen«, predstavljata dva položaja stikala (sl. 15). Lahko predstavljata tudi druge alternative kot »DA« in »NE« ali »IN« in »ALI« itd. Čemu ta skromnost v zapisu? To narekuje narava elek¬ tronskih komponent računalnika, s tem pa je omogočena tudi večja natančnost in zanesljivost delovanja. Zanesljivost lahko pojasnimo, in sicer s tem, da lažje razločimo med dvema simboloma kot npr. med več kot 50 simboli, ki jih uporabljamo Slika 16. Zapis števila 162 z zaporedjem stikal so predstavljene z višjo napetostjo, ničle pa z nižjo. Glede na to lahko ugotovimo, da lahko vsak podatek zakodiramo z ustreznim zaporedjem ničel in enic. Tako lahko zapišemo številke, po posebnem dogovoru (kodi) pa tudi črke in znake. Na sliki 18 lahko primerjamo zapisa števil v dese¬ tiškem in dvojiškem sistemu in zapis črk v latinski 104 TIM 3 • 84/85 . ^ JU1_TL - x ' ' / I 0 l O 0 0 I o ^K.nj-L i i o l i i o o Slika 17. Predstavitev zapisa števi 1162 in 220 z elek¬ tričnim signalom abecedi in v dvojiškem sistemu. Torej računalnik prepozna in si zapomni le tako zapisana števila in znake. Osnovna pomnilna celica pri računalniku je sestavljena iz določenega števila dvojiških po¬ mnilnih elementov, od katerih lahko vsak hrani ničlo ali enico, število teh elementov pa določa velikost podatka, ki ga lahko spravimo v eno po¬ mnilno celico. Pri današnjih računalnikih ima po¬ mnilna celica 8 (pri manjših mikroračunalnikih), Bit 01000001 = A 00110001 =1 01000010 = B 00110010 = 2 Byte 01000011 = C 00110011 =3 Slika 18. Dvojiški zapis črk In številk v ASCII kodi 16 ali 32 (pri srednjih računalnikih — mikro in mi- niračunalnikih) ali več kot 32 (pri večjih računalni¬ kih — midi in makroračunalnikih) dvojiških po¬ mnilnih elementov. Za podatek, ki ga lahko predstavimo s stanjem enega samega dvojiškega elementa, pravimo, da ima količino informacije enega BITA. Torej z biti lahko opišemo črke, znake, besede, zvoke itd. Za ponazoritev enega znaka vzamemo ponavadi 8 bitov, kar imenujemo BYTE (izg. bajt). To je pri¬ kazano tudi na sliki 18. Osem bitov opiše lahko 2 na osmo potenco (2 8 =256), kar je 256 različnih možnosti. To je dovolj za latinsko abecedo, šte¬ vilke od 0 do 9, ločila itd. Glede na to je v praksi uporabljena standardna ameriška računalniška koda imenovana ASCII (American Standard Code for Information Interchange), v kateri je vsaka tipka na tipkovnici predstavljena z zapi¬ som, ki obsega en byte. Enica na 7. mestu (z desne na sliki 18) pomeni, da gre za črko, pri šte¬ vilkah pa enici na 5. in 6. mestu podobno pomeni- Slika 19. Primer nekaterih kod za znake v računal¬ niku ta, da gre za številko. Slika 19 prikazuje še nekaj primerov črk in ločil z ustreznimi številkami zna¬ kov in njihovimi binarnimi kodami. Če vse to še povežemo s sliko 16 in 17, ki prikazujeta zapis z električnimi impulzi, potem si nam ni več težko predstavljati, kako računalnik pomni in prepozna določene informacije. ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI IN NALOGE — ODGOVORI 1. Naloga za začetnike Napišite besedilo: TIMOVA MALA ŠOLA RAČU¬ NALNIŠTVA—1 984 v dvojiškem zapisu (v ASCII kodi). Kot primer si oglejmo zapis ABC: 01000001 01000010 01000011 2. Naloga za mlade računalnikarje Mikroračunalnik ZX SPECTRUM ima dve zani¬ mivi in zelo uporabni grafični vhodno-izhodni funkciji oziroma ukaza, in sicer PLOT in DRAW, pri čemer: PLOT X, Y izbriše črno ali barvno točko (pixel) po zadanih koordinatah x in y, a DRAWa,b pa izriše črto do koordinat a,b. Oglejmo si nekaj primerov! a) Navpična ravna črta: 10 PLOT 0,0:DRAW 0,175 b) Vodoravna ravna črta: 10 PLOT 0,0:DRAW 225,0 c) Diagonalni črti: 10 PLOT 0,0:DRAW 255,175 20 PLOT 255,0:DRAW -255,175 TIM 3 • 84/85 105 \ V_ J d) Koordinatni sistem v sredini: 10 PLOT 127,0:DRAW 0,175 20 PLOT 0,87:DRAW 255,0 e) Koordinatni sistem (delni): 10 PLOT 0,0:DRAW 0,175 20 PLOT 0,87: DRAW 255,0 f) Lomljena črta: 10 PLOT 0,0:DRAW 127,175: DRAW 127,-175 g) Lomljene črte — navzgor: 10 FOR z=0 TO 175 STEP 5 20 PLOT 0,0:DRAW 127,175-z:DRAW 12t,-z 30 NEXTz h) Kombinacija lomljenih črt — navzgor in navzdol: 10 FOR z=0 TO 175 STEP 5 20 PLOT0,0:DRAW127,175-z:DRAW127, -175+z 30 PLOT 0,175: DRAW127, -175 +z: DR A W127, 175-z 40 NEXT z Seveda lahko sedaj izvajate različne kombinacije črk, če spreminjate ukaz STEP, če zamenjate FOR stavek (npr.: FOR z =255 TO 0 STEP —5) itd., če medsebojno kombinirate naše prikazane primere, če kombinirate z barvami, zvokom itd. Zanimivo, če opravite naslednji spremembi: 10 FOR z=0 TO 85 STEP 5 ali 10 FOR z=0 TO 60 STEP 5 i) Lomljene črte od strani: 10 FOR z=0 TO 255 STEP 5 20 PLOT 0,175:DRAW 255-z,—87:DRAW -255+ +z, -87 30 NEXTz j) Kombinacije lomljenih črt od strani: 10 FOR z=0 TO 255 STEP 5 20 PLOT 0,175:DRAW 255-z,-87:DRAW -255+ +z,-87 30 PLOT 255,0:DRAW -255+z,87:DRAW 255-z,87 40 NEXT z Zanimivo, če opravite naslednje spremembe: 10 FOR z=0 TO 175 STEP 5 10 FOR z=0 TO 100 STEP 5 10 FOR z=0 TO 124 STEP 5 10 FOR z=0 TO 124 itd. Vaša naloga pa je, da napišete program (po mož¬ nosti z različnimi variantami in kombinacijami) za naslednje primere, katerih slike vam podajam (črno-belo ali kombinirano z barvami...): 106 TIM 3 • 64/85 2 . 3. Tonček Galun Stabilizirani usmernik Usmernik odlikuje močno dušenje hrupa, regula¬ cija napetosti, velik izhodni tok in indikacije delo¬ vanja in kratkega stika na izhodu. Usmernik se sestoji iz: 1. Transformatorja, ki mora dajati na izhodu 20 V in 2A Usmernika, ki je sestavljen iz greatza in elek¬ trolitskega kondenzatorja 2200 /uF Regulatorja LM317, ki krmili močnostni del, ki je realiziran s transistorjem 2 N 3055 4. Zaščite proti kratkemu stiku, ki je realizirana z BC237, ki ščiti usmernik in priključeno na¬ pravo (v primeru kratkega stika teče čez moč¬ nostni transistor le tok jakosti 20 mA; indikator za kratek stik je LED2) 5. Voltmetra, ki prikazuje napetost na izhodu Usmernik sestavimo na tiskano vezje. Vežice, ki so izvlečene z debelejšo črto, morajo biti bogato dimenzionirane zaradi velikega toka, ki teče po njih. Na tiskanem vezju ni LED diod, potenciome¬ tra in močnostnega transistorja 2 N 3055. Ta mora biti na hladilnem telesu. Zaradi boljšega hlajenja hladilno telo pobarvamo s črno nesijajno barvo. Usmernik izklapljamo s stikalom, ki ima 2x2 pre¬ klopna spoja in mora zdržati napetost 250 V in tok 2A. Za indikacijo delovanja je vezana LED1. Končan usmernik vgradimo v plastično ali kovin¬ sko ohišje ter montiramo LED diode in potencio¬ meter. Naj še pripomnim, da se vrednost poten¬ ciometra lahko giblje od 2,2k do 15k ohmov. Za voltmeter sem zaradi cenenosti in zanesljivosti sem skalo priredil sam. S tem usmernikom lahko napajamo tudi CB postajo. Ker zahteva CB po¬ staja točno napetost 13,8 V, sem narisal še doda¬ tek (manjša shema), ki dopušča največjo nape¬ tost na izhodu 13,8 V. Dodatek se sestoji iz: 1. Zener diode, ZD13, h kateri je zaporedno ve¬ zana v prevodni smeri univerzalna silicijeva dioda BA511 ali 1 N4148. 2. Tiristorja TIC106 ali KT508. Dodatek vežemo na izhodne sponke usmernika. Delovanje: v primeru, da naraste izhodna nape¬ tost preko 13,8 V, prevede zener dioda in tiristor se odpre. V tem primeru se vključi na usmerniku kratkostična zaščita in napetost na izhodu upade na 0V. Tako izdelani usmernik sam uporabljam za napa¬ janje vvalkie-talkija, ki sem ga izdelal po načrtu, ki je bil objavljen v Timu 10/83. Upam, da izdelava tega usmernika ne bo nikomur delala prevelikih težav; material, potreben za gradnjo, je ves na voljo v naših trgovinah z elek¬ tronskim materialom, težje je edino s transforma¬ torjem, ki ga lahko navijemo sami po izračunih. Regulator LM317 pa je možno v primeru, da ga ni dobiti v naših trgovinah, naročiti po povzetju v »Radioklubu Nikola Tesla« v Beogradu, Timočka 18. Če boste pri izdelavi naleteli na težave, se lahko obrnete tudi direktno na moj naslov: Tonček Galun, Ulica Anice Kaučevič 12, 62250 Ptuj. Pri izdelavi usmernika želim vsem dosti uspeha! UVH ZD 13 Th uiz KRATEK STIK NA IZHODU (RDEČA LED) TIM 3 • 84/85 1 07 elektronika lanez Korošin citivnosti. Načrt je preprost, tako da se ga lahko lotijo vsi, ki so že izdelali kaj podobnega. Delovanje Slika 1 prikazuje električno shemo. Iz nje vidimo, da ima ojačevalnik diferencialni vhod, ki ga tvorita transistorja T1 in T2. Ta dva transistorja vključita transistor T4, ki odpre transistor T3. Izhodna komplementarna transistorja sta pripravljena za delovanje. NF izhodni ojačevalnik moči 100W Izdelava takega ojačevalnika predstavlja za ljubi¬ telje elektronike in druge velik izziv. Ojačevalnik, katerega načrt je pred vami, ima nalogo, da da na izhodu moč 100W pri upornosti zvočnika 4Ohmov. Napajalna napetost je simetrična. S tem odpadejo izhodni kondenzatorji velike kapa- Izdelava Ojačevalnik zgradimo na tiskanem vezju dimenzij 10x10cm, ki ga prikazuje slika 2. Razpored ele¬ mentov na vezju vidimo na sliki 3. Emitorjeva upora R18 in R19 postavimo vsaj 5 mm od vezja, da je njuno hlajenje čim boljše. Na sliki 4 je načrt vezja za usmernik. Na sliki 5 pa je razpored ele¬ mentov na vezju. Slika 6 prikazuje blok shemo povezovanja. Ves material, razen transistorjev in uporov R18 in R19, dobite pri nas. Po transistorje in upore R18 in R19 pa bo treba čez mejo, ali pa jih kupite prek malega oglasa. Mirovni tok izhodnih transistorjev je treba name¬ stiti na 50 mA. Izhodne transistorje pritrdimo na hladilnik 0,6°C/W ali 0,9°C/W. Kondenzatorja C7 in C 8 prispajkamo na izhodna transistorja med bazo in kolektor. Slika 1. Električna shema ojačevalnika 108 TIM 3 • 84/85 Seznani materiala za ojačevalec Tehnični podatki Ojačevalnik lahko da na izhodu tudi 120 W. Pri tej moči pa je popačenje že 1 %. Pri izhodni moči Slika 3. Razpored elementov na vezju Slika 2. Načrt tiskanega vezja Slika 4. Načrt vezja za usmernik TIM 3 • 84/85 109 100W (zv. 40hm), pa je popačenje 0,1 %. Zato ta moč popolnoma zadostuje. Napetost napajanja je ± 40V. Za maksimalno moč (100W na 40hm) potrebujemo tok 2,25A. Pri toku 1,1A pa je moč 70 W na 8 Ohm. Na izhodu sta uporabljena komplementarna »darlington« transistorja. To sta BDX66 in BDX67. Karakteristike teh transistorjev pri temperaturi 25°C so: maksimalna napetost med kolektorjem in emitor- jem je 100 V, vršni tok kolektorja je 16 A, kontinuirana moč disipacije je 150W. Za konec naj povem še to, da je načrt preizkušen in da ojačevalnik zanesljivo dobro deluje. Zvoč¬ nike sem izdelal po načrtu iz revije »Sam svoj majstor«, številka 3/81. To so zvočniki SBI 5. Vgrajeni zvočniki so iz proizvodnje Ei Niš. Kret¬ nica pa je izdelana doma. Lahko pa uporabite tudi zvočnike: S . I . P . E DT 25/40 — par D Y N A U D I O 22VV/75 — par Seveda pa morate te zvočnike kupiti v tujini. Tehnični podatki Izhodna moč 100W Sinusna moč 100W (R zv. 4Ohm, k-0,1 %) 70 W (R zv. 8Ohm, k-0,1 %) Frekvenčni razpon 10Hz—100kHz (-3dB) Vhodna impedanca 100kOhm Izhodna impedanca 0,052 Ohm pri 1kHz Pogonska napetost80V simetrična (+40V, 0-40V) Pogonski tok 2,25 A za R zv. 4 Ohm Slika 5. Razpored elementov na vezju usmernika Slika 6. Načrt usmernika Vukadin Ivkovič Elektronika za mlade V Timu številka 9/10, ob koncu lanskega šolskega leta, sem vam obljubil, da bomo v tem šolskem letu spoznali naslednje elektronske napravice: elektronske igre, napravice za prosti čas, naprave za uporabo v stanovanjih in naprave za avto. Naše amatersko delo in inovacije bomo v tem šol¬ skem letu pričeli z elektronskimi igrami. Elektronske igre so zelo razširjene in priljubljene, igramo jih doma, v šoli, na izletu ali drugje, pač povsod, kjer so mladi. Najbolj pogoste so igre za dva udeleženca, poznamo pa tudi igre za več udeležencev ali pa samo za enega (to so igre »človek proti stroju«). Vse te igre lahko razdelimo na tri skupine glede na osnovni princip, po katerem delujejo. To so: igre na srečo, igre hitrosti reagiranja, strateške igre. Morda se boste vprašali, če je to vse. Odgovor je seveda: »Ne,« kajti dosti je še iger, ki so kombina¬ cija teh treh osnovnih principov, vendar so te igre bolj zamotane, elektronskih delov za te igre pa pri nas ne prodajajo, tako da niso primerne za začet¬ niška dela. 110 TIM 3 • 84/85 Glede na to, da šele postajate mladi amaterski iz¬ delovalci elektronskih naprav, bomo v nekaj šte¬ vilkah Tima spoznali le nekaj manj kompliciranih iger, pri katerih uporabljamo običajna digitalna in¬ tegrirana vezja, potek igre in rezultat pa se kažeta na indikatorjih s svetlobnimi diodami (LED indika¬ torji). Ne bomo pa se ukvarjali z igrami, za katere so potrebna posebna integrirana vezja (mikro¬ procesorji), potek igre pa spremljamo na televizij¬ skih zaslonih. Kviz indikator Kviz indikator spada v skupino iger, pri katerih je potrebna čim hitrejša reakcija. Naloga indikatorja je, da pokaže, kateri od dveh igralcev je prvi priti¬ snil na tipko. Tak indikator potrebujemo za igre, v katerih od tekmovalcev zahtevamo, da pritisnejo tipko kot odgovor na nek dražljaj, bodisi da je to vprašanje, na katerega je treba čimprej odgovori¬ ti, bodisi da je to tak ali drugačen zvočni ali svet¬ lobni signal. Za osnovo konstrukcije tega kviz indikatorja mo¬ ramo poznati princip delovanja digitalnih integri¬ ranih vezij, v našem primeru je to RS flip-flop. To je elektronsko vezje, ki ima na svojem izhodu le dva možna signala (dva nivoja) — logično ničlo ali logično enko. Stanje na izhodu ostane nespre¬ menjeno toliko časa, dokler ne pride do spre¬ membe na vhodih. Logična stanja so torej stabil¬ na, zato imenujemo flip-flop tudi bistabilni ele¬ ment ali bistabilni multivibrator. V prejšnjem letniku TIMA smo spoznali osnovno »NI« vezje tipa 7400, vendar pa ne bo odveč, če ponovimo nekaj osnovnih lastnosti za tiste, ki šele pričenjajo z amatersko gradnjo elektronskih na¬ pravic in se tako vključujejo v našo rubriko INO¬ VATOR in tudi za tiste, ki so bolj pozabljivi. To in¬ tegrirano vezje ima v enem ohišju štiri NI vezja, s kombinacijo teh vezij pa prihaja do raznih obratov na izhodu. 1/4 7400 IZH. -O Na sliki 1 je osnovno vezje z dvema vhodoma, A in B, pri čemer je B kontrolni vhod. Če je vhod B na logični ničli, je izhod obrnjen na enko, ne glede na vhod A in obratno. To nam kaže tabela na isti sliki. Na sliki 2 sta oba vhoda spojena, tako da je izhod vedno nasproten vhodu — torej za vhod 1 je izhod 0 in obratno. Slika 2 Na sliki 3 sta dve osnovni NI vezji v zaporedni kombinaciji prvega in drugega primera. Izhodni nivo je enak 1 le, kadar sta oba vhodna nivoja enaka 1 (to je »IN«, angleško »AND« vezje). Tablica resnice Slika 3 Na sliki 4 so tri osnovna NI vezja, pri katerih sta vhoda obrnjena (invertirana) tako, da so vhodi v posamezno vezje spojeni. Tako dobimo vezje, ki Tablica resnice B IZHOD Slika 4 Tablica resnice 0 1 0 1 B 0 0 1 1 IZHOD Slika 1 TIM 3 • 84/85 111 mu rečemo »ALI« vezje, pri katerem je izhod na 1, če je eden ali drugi vhod na 1. (V angleških ozna¬ kah je tako vezje označeno z »OR«, kar v prevodu pomeni »ALI«.) Na sliki 5 so prikazana vsa štiri vezja, ki jih vse¬ buje integrirano vezje 74009 v kombinaciji »NITI« (angleško »NOR«). Njihova logika je ravno obratna vezju »ALI«. Izhod je enak 1 le, kadar niti en, niti drug vhod ne kaže 1, oba morata torej biti 0 . Slika 5 Tablica resnice Iz navedenih primerov in tabel vidimo, da lahko osnovna vezja sestavljamo, tako da dobimo raz¬ lična izhodna stanja, s katerimi lahko vzbujamo flip-flope (multivibratorje), signalne in alarmne naprave in tudi naš kviz indikator. Vidimo, da lahko ta integrirana vezja uporabljamo na mnogo načinov. Vrnimo se k našemu kviz indikatorju. V njem upo¬ rabljamo, kot smo že rekli, RS flip-flop. Tojeeden najbolj enostavnih bistabilnih multivibratorjev, ki ga tvorimo iz dveh »NI« ali »NITI« vezij, ki sta križno vezani. Ker ima to lastnost, da hrani digi¬ talno informacijo, imenujemo ta multivibrator ozi¬ roma flip-flop tudi spominski element. Osnovna shema RS flip-flopa je na sliki 6, kjer vi¬ dimo, da sta dve logični vezji (od štirih) križno ve¬ zani, tako da se z izhoda enega vodi signal na vhod drugega, z izhoda drugega pa na vhod pr¬ vega vezja. Vidimo, da obstajata R in S vhoda ter izhoda Q in Q. Če hočemo videti, kako deluje flip- flop, se moramo najprej spomniti pravila, da ima izhod »NI« vezja vrednost logične ničle samo tedaj, kadar so vsi vhodi na logični enki. Najprej si zamislimo, da sta vhod R (rešet, kar v prevodu iz angleščine pomeni »ponovno nasta¬ vi«) in vhod S (set = »nastavi«) na logični ničli. Sedaj pa dovedimo na vhod R logično enko. Gor- Slika 6 nje vezje »1« na sliki 6 ima sedaj na obeh vhodih logično enko, zato je na izhodu Q logična ničla. Ta ničla gre sedaj na tisti vhod spodnjega vezja »2«, ki je bil do tedaj na logični enki. Če zdaj tudi na vhod S dovedemo logično enko, se nič več ne more spremeniti, ker je spodnje vezje blokirano z ničlo na drugem vhodu. Vrednost RS flip-flopa v funkciji kviz indikatorja je v tem, ker je blokiranje trenutno, tako da dovaja¬ nje logične enke na vhod, ki ima logično ničlo, tudi v izredno kratkem času po dovodu enke na prvi vhod, ne more več spremeniti stanja, tako da sta¬ nje izhodov povsem natančno kaže, kateri vhod je prvi sprejel logično enko, na primer, kateri od dveh tekmovalcev je prvi pritisnil na tipko. Shema vezave kviz indikatorja z RS flip-flopi je prikazana na sliki 8. Vidimo, da smo uporabili le dve logični vezji iz četvernega integriranega vezja SN7400 (slika 7). Vcc Slika 7 Izhod iz »NI« vezja lahko vpije tok vsaj 16mA iz izvora za napajanje, kadar je na vhodu logična ničla. To pomeni, da lahko na izhod direktno ve¬ žemo svetlečo diodo (LED), preko upora za ome¬ jevanje toka. Ta svetleča dioda predstavlja indi¬ kator logičnega stanja. Ko je na logični ničli izhod iz gornjega flip-flopa (na sliki 6 označen s Q, no¬ žiča 3), sveti LED1, kadar pa je na logični ničli izhod spodnjega flip-flopa (na sliki 6 označen s Q, nožiča 6), pa sveti LED2. Upora R3 in R4 omeju¬ jeta tok skozi diode na približno 12 do 15 mA, kar je odvisno od barve uporabljene diode. Vhoda R (nožiča 1) in S (nožiča 5) postavimo na 112 TIM 3 • 84/85 začetku na logično ničlo tako, da ju preko tipk Ta 1 in Ta2 spojimo z maso. Ti dve tipki sta v mirovanju zaprti, odpirata se le, kadar je gumb pritisnjen. Kadar se to zgodi, dobi ustrezni vhod logično enko preko upora (R1 in R 2), ki je vezan na pozi¬ tivni pol izvora napetosti. Proces blokiranja in in¬ dikacija pa potekajo tako, kot smo prej opisali. Naprava se vrača v začetno stanje, ko sta obe tipki spuščeni, tedaj ugasne tudi dioda. Kviz indikator lahko naredimo tudi brez obeh upo- *5V rov R1 in R2, ker se zaradi notranjih povezav »NI« vezja obnašajo tako, kot daje na njih logična enka, kadar na njih ni nič priključeno (če »visijo«). Vendar pa izpuščanje teh uporov svetujemo samo tedaj, če so povezave od nožič 1 do 5 do tipk Ta-1 in Ta2 povsem kratke. Pri daljših žicah pa je upore potrebno vgraditi, da s tem onemogo¬ čimo vpliv morebitnih motenj zaradi indukcije v vodnikih. Inovator Slaba stran opisanega kviz indikatorja je v tem, ker potrebujemo tipke, ki so v mirovanju zaprte, odpirajo pa se le na pritisk na gumb. Take tipke teže najdemo v trgovinah. Vaša naloga je, da uporabite tudi preostali dve »NI« vezji v integriranem vezju SN7400 in da iz¬ delate novi kviz indikator, pri katerem boste upo¬ rabili standardne tipke, torej take, pri katerih se kontakti zapirajo pri pritisku na gumb, v mirovanju pa so odprti. Poleg tega morate izdelati in opisati izdelavo tiskanega vezja za kviz indikator. Najboljšim inovatorjem, ki bodo svoja dela poka¬ zali uredništvu, bomo podelili komplete delov za kviz indikator. Klemen Grčar Letalsko maketarstvo Letov Š.328 Po naglem razvoju letalske industrije v prvi sve¬ tovni vojni so leta miru prinesla upad povpraše¬ vanja po vojaških letalih. Zdelo se je, da ob zahte¬ vah po »univerzalnem bojnem letalu« nudi civilni trg precej več možnosti za razvoj letalskih kon¬ strukcij. Letalske sile so v svoji oborožitvi želele čim manjše število različnih tipov letal, zato so zahtevale letalo, ki bi ga lahko uporabljale za lov¬ ske in izvidniške naloge, šolsko trenažo in tak¬ tično bombardiranje. In konstruktorji letala Letov Š.328 so prisluhnili prav tem zahtevam. V letu 1933 je poletel prototip z oznako Š. 328 F (tovarniška oznaka Š. 328.1) z motorjem Bristol Pegasus IIM 2, s katerim je tovarna Letov konku¬ rirala na natečaju Finskega vojnega letalstva. Za domače letalske sile pa so izdelali novo verzijo z motorjem Avia HSVr36, ki je nosila oznako Š.328 M (Š.328.2), kasneje pa Š.428.1. TIM 3 • 84/85 113 Slika 1. Š.328 iz sestava 2. polka češkoslovaškega vojnega letalstva v juniju 1938. Slika 2. Letov Š.328.1 v, hidroavion za vleko tarč v zalivu Boke Kotorske. Rojstvo letala Š. 328 pa so spremljale številne ne¬ sreče in finsko naročilo je padlo v vodo. Tovarno Letov so rešila domača naročila. VI. seriji so izde¬ lali 61 letal. Letala Š.328.18,19, 20 in 21 so pre¬ delali v hidro verzijo, ki jo najdete tudi v vaši se¬ stavljanki. VII. seriji so opustili oborožitev v zgor¬ njem krilu in izdelali 75 takih letal. V serijah lil in IV so izdelali še 25 in 110 letal, ki so služila v 1., 2., 3. in 6. polku češkoslovaškega letalstva. Letala iz serije V so rabila za šolsko trenažo iri vleko tarč, izdelali so jih 40. Letala zadnje serije pa so na tekočem traku zaplenili Nemci. 114 TIM 3 • 84/85 =TT -□ -M Modifikacija Š.328M v Š.428 pa ni bila zadnja. Na trup istega letala so vgradili motor Gn6me Rhone Mistral Major 14Ksa. Ta dvovrstni zvez¬ dasti motorje gnal trikrako eliso. Šest letal je na¬ ročilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je imelo posebne letalske sile in teh šest letal je nosilo oz¬ nake OK-PAK, PAL, PAM, PAQ, PAP, PAO. Letalo Letov Š.328 je bilo poleg Avie B.534 naj¬ bolj številno v vrstah češkoslovaškega vojnega letalstva. Večji del letal je nepoškodovan padel v roke nemškemu okupacijskemu stroju in Š. 328 je v enotah Luftwaffe rabil kot trenažno letalo. Š. 328 je prvič okusil bojno srečo v spopadih med mlado slovaško marionitetno državo in Madžar¬ sko v letu 1939. Z napadom na Sovjetsko zvezo so letala Š. 328 morala zopet na bojišče. Uporabljali so jih v eno¬ tah slovaškega in bolgarskega vojnega letalstva. Tehnični podatki za Letov Š. 328 z motorjem Walter Pegasus lll-M-2 Razpon kril 13,71 m Dolžina 10,36 m (9,7 m) Višina 3,5 m (3,2 m) Površina kril 39,66 m 2 (39,4 m 2 ) Teža praznega letala 1670 kg Teža polno obremenjenega letala 2750 kg Največja hitrost 280 km/h Dolet 700—1200 km Platon leta 7200 m Čeprav že krepko zastarela so se leta 1944 še vedno obdržala v operativnih enotah. V slovaški narodni vstaji pa je Š.328 lahko prvič poletel s pravimi, zavednimi nacionalnimi oznakami v boju za pravično stvar. Letalo z oznako S-76 je sode¬ lovalo v tem uporu, ki so ga Nemci zadušili še pred prihodom Rdeče armade. TIM 3 • 84/85 115 Letalo Š. 328 pa tudi na našem nebu ni bilo tuje. V Boki Kotorski so imele češkoslovaške oborožene sile svoj strelski poligon, kjer so preizkušale raz¬ lično letalsko in druoo opremo. Tu je letelo tudi letalo Š.328.1 v, ki je bilo hidro izvedba letala Š.328.1. Po nekaterih virih naj bi Š.328 letel tudi v letalstvu NDH, vendar pa tega ni mogoče preveriti. Nekaj več podatkov o tehničnih lastnostih letala boste našli v navodilih za sestavljanje makete. Opozoriti vas moramo le še na manjšo zmedo v navajanju dolžine in višine letala Š.328. Mere, navedene v navodilih, so za Š.328 z motorjem Walter Pegasus l-M-2. Letov Š.328 je v seriji VI dobil močnejši motor Walter Pegasus lll-M-2 in meril v dolžino 10,36 m, v višino pa3,5m. Maketa po svojih merah ustreza verziji z močnejšim mo¬ torjem. SL Sestavljanje makete Pričnimo z natančnim pregledom vseh sestavnih delov in upoštevanjem vseh navodil, ki so prilo¬ žena. Polovico trupa očistimo odvečne plastike in obrežemo obe odprtini za dvoje zasteklitev na trupu. Nad svečo raztegnemo 0,5mm debele pla¬ stične niti in z njimi zgradimo kovinsko konstruk¬ cijo v notranjosti kabine. Na zunanjih straneh lahko razberete lego in velikost posameznih cevi, na katere je pritrjena zunanja opiata. Na desni dodamo ročico za plin. Ostalo opremo v kabini sestavimo po navodilih, le da dele dobro očistimo in obrusimo. Notranjo palubo najprej obarvamo 116 TIM 3 • 84/85 Slika 3. Prototip letala Letov Š. 328. Serijska izvedba Š.328 je dobila drugače oblikovano smerno krmilo. srebrno in ko se sloj barve dobro posuši, nane¬ semo na vse notranje stene sivo zeleno barvo. S konico čopiča pobiramo še neposušeno barvo z dna kabine in tako dosežemo videz obrabljenosti. Obe instrumentalni plošči bomo pobarvali z ne- svetlečo črno barvo, le da na zadnji lahko dodamo nekaj reliefnih podrobnosti. Spodnji del instru¬ mentalne plošče odrežemo in obrežemo relief obeh aparatov, ki ju zalepimo na nov kos plastike. Ko se barva osuši, jo s skalpelom ostrgamo in z drobno iglo dostrgamo kazalce v številčnice in¬ strumentov. Iz obarvanega selotejpa izrežemo 1 mm široke pasove in jih kot varnostne pasove nalepimo na srebrno pobarvan pilotski sedež. Preden sestavimo trup letala, vlepimo še obe okni TIM 3 • 84/85 117 na bokih trupa. Varčujte z lepilom, na robove od¬ prtine v trupu ga nanesite s konico bucike. Nepazljivo zalepljena instrumentalna plošča v kabini opazovalca lahko skazi videz makete, zato večkrat preverite, če se obe polovici trupa dobro prilegata. Problem lahko rešite z vmesnim kosom plastike, ki poveže sedež in instrumentalno ploš¬ čo. Preden zalepite trup, zvrtate dve luknji na trupu, ki sta v notranjosti že označeni, tja boste kasneje prilepili hidravlično vzmet podvozja. Mimogrede porežete še vse zatiče na polovicah trupa, ker vas utegnejo samo motiti. Kabino zalepite na eno od polovic trupa in se medtem lotite preostalega dela. Na lafeto mitraljezov pa lahko kar pozabite, ker bo potrebno narediti novo. Trup končno zle¬ pite in povežete s selotejpom. Poskrbite, da se dela ujemata na grbi za pilotsko kabino in ob »cokli« na repu letala. Zdaj se lotite kril in repa letala. Vse sestavne dele obrusite na vpadnih robovih. Če se boste odločili za malce več dinamičnega videza na maketi, mo¬ rate zarezati z ostrim skalpelom in izrezati krilca na obeh krilih in višinskem krmilu. Rezov ne nare¬ dite pregloboko. Z obeh strani zarežete in krilce odlomite. Pravilno obrezana plastika se bo rada vdala. Novo nastale stične ploskve na krilcih ovalno obrusite, zalepili pa jih boste kasneje. Najprej zalepite spodnji polovici kril in podložite konce kril tako, da oklepajo s tlemi kot 2°. Ko lepilo sprime dele, se lotite še repa. V smernem krmilu — repu očistite in nekoliko povečate odprtino za višinsko krmilo, ki ga brž zalepite na trup. Dodate še smerno krmilo in preverite vse kote na repu in krilih. Prespana noč bo prispevala svoje in tako se poslavljamo do prihodnje številke Tima, ko bomo zdaj že trdno zlepljen trup lahko varno prijeli v roke. 118 TIM 3 • 84/85 timov a _ fantastika Nadarjeni študent Prevedel Žiga Leskovšek Šolsko leto se je, kot je bilo že v navadi, začelo v neredu. Učilnice niso bile označene. Študenti so brezciljno tavali skozi predavalnico. Moja preda¬ vanja je občasno prekinil kak vzdih, nato pa je študent, ki se je nenadoma zavedel, da je na se¬ minarju iz diferencialnih enačb in ne iz uvoda v fi¬ lozofijo, zardel in negotovo zapustil učilnico. Potem, ko sem jih seznanil z zahtevanimi članki in razpravami, sem vprašal kot običajno: »Ali je kakšno vprašanje?« Če bi ne bilo nobene¬ ga, bi lahko ujel avtobus za Weavertown ob 11.20. Tako bi imel čas še za kratko partijo golfa. Nek študentje vstal in zatlačil roki v zadnja žepa. »Gospod profesor, zakaj moramo obiskovati ta seminar?« V razredu se je zaslišalo nelagodno mrmranje in živčno podrsavanje z nogami. »Kako se imenujete, mladenič?« sem vprašal. »Barone, gospod profesor. Frank Barone.« »No, Barone. Univerzitetne zahteve so take, da mora vsakdo, ki želi diplomirati iz matematike, osvojiti vsaj minimalen del...« »To vem,« me je prekinil in nato naglo dodal še «... gospod profesor.« Nasmehnil sem se in prikimal. »Hotel sem vprašati, če ima sploh kak smisel proučevati popolnoma abstraktne pojme?« je dejal in nadaljeval: »Potreboval bi vsaj kakšno vodilo, kako naj postanem polnopraven član naše družbe.« Sklepal sem, da se je zatekel v mojo predavalnico s filozofskega seminarja, toda njegov globok glas in samozavesten nastop sta razred očarala. Štu¬ denti so čakali na moj odgovor. Odkašljal sem se. »Kaj pričakujete od univerzitetnega študija, Baro¬ ne?« »Ne vem natanko. Prepričan sem bil, da mi bo TIM 3 • 84/85 119 srednja šola pomagala pri izbiri polica, vendar ni bilo tako. Meni se namreč ni treba preživljati z delom, razumete?« To je rekel tako preprosto, kot če bi jaz ali vi dejali: »Težave imam z zobmi.« »In kako mislite zadovoljevati osnovne življenjske potrebe, Barone?« »Posedujem zaklad,« je odvrnil. »Kaj ne poveste. Morda takega kot frigijski kralj Midas?« sem se zahihital. V trenutku sem obžaloval svoj sarkazem. Barone je postal zaripel v obraz. Priznal je nekaj, kar mu je veliko pomenilo, jaz pa sem se iz njega ponor¬ čeval. »Še kaj boljšega kot to, gospod profesor. Poglej¬ te!« je. zaklical. Barone je dvignil roko in jo uprl proti meni. Preda¬ vateljsko stojalo se je tiho dvignilo in lebdeč usta¬ vilo nad mojo glavo. Zaslišal sem osupel vzdih, se obrnil in videl Barona, krileč z roko proti postavni mladenki, ki je poskušala z zvezkom zakriti svojo goloto. »Barone. Dovolj je tega!« sem zavpil. »Ne še, gospod profesor.« Zamahnil je z rokama in ju stisnil, kot če bi ujel metulja. Ko je razprl roki, je iz njiju poletel roj ne¬ topirjev, ki so divje obletavali predavalnico. Štu¬ dentje so zakričali in planili pod stole. Baronea je bilo treba ustaviti. Globoko sem zajel sapo in zavpil: »Stoj!« Razred se je v hipu umiril. Vsi so obmirovali. Grobno tišino je prekinjalo samo šušljajoče frfo- tanje netopirjev in pritajeno hlipanje golega dekle¬ ta. Vse oči, tudi Baronove, so bile uprte vame. Stvar je bilo treba dobro opraviti. Pokazal sem na stojalo, ki se je blago spustilo na tla. Z naglo kretnjo sem dekletu vrnil obleko. Tlesknil sem z rokama in se zbral. Razprl sem roki in izpustil sokole, ki so učilnico očistili netopirjev, se vrnili na mojo roko in poslušno izginili. Razred so bila ena sama odprta usta. Bil je čas, da prekinem napetost. »Ali je še kakšno vprašanje?« Študenti so otopelo zmajali z glavami. Le Barone je ostal popolnoma nepremičen. »V redu. Do naslednjič preberite tekst od tretje do sedemnajste strani. Rešite vse naloge na sedem¬ najsti strani. To je vse za danes.« Učilnica se je počasi izrpaznila. Barone, ki je odhajal zadnji, seje obotavljal pri vratih predaval¬ nice. Obrnil se je in pogledal nazaj. Opazovala sva se nekaj trenutkov. Nato mi je, kakor da se je za nekaj odločil, odločno prikimal. Nasmehnil se je in brundajoč odšel. Oddahnil sem se in zbral zapiske. Ko sem zapu¬ stil predavalnico sem pogledal na uro. Bila je pol dvanajstih. Mogoče bom lahko še ujel avtobus ob četrt čez eno. timovi oglasi PRODAM železnico Marklin po HO sistemu (1 loko¬ motiva, 2 vagona, 3 kretnice, 24 ravnih in 16 krivih tirov, 1 semafor, 1 transformator in 2 komandi za kretnice in 1 grad). Igor Tezkač Škofja vas 30 63211 Škofja vas PRODAM 1 kg cina, light-shovv 3 x 1000 W, TV ka- nalnike in več vrst elektronk, vse po zelo ugodni ceni. Franc Erjavec Dobravica 22 61292 Ig UGODNO prodam ojačevalnik 2x40W, zvočnike (par 2 x 65 W) in kasetofon CR — 2500. Janez Žargaj ml. Vasca 9 64207 Cerklje tel. (064) 42-361 PRODAM računalnik ZX 81, 16 K s priključki in 50 programi, 2 priročnika v angleščini in italijanščini s prevodom. Prodam tudi TV igre na kasetah. Igor Izmajlov Proletarskih brigad 20 66310 Izola tel. (066) 62-747 UGODNO prodam light-shovv 4 x 1000W; bežeče luči 10 x 1000 W v ohišju ali brez; elektronsko melo¬ dijo (9 tonov), primerno za kolo (namesto zvonca), vseh 9 tonov nastavimo po svojem okusu (je v ohiš¬ ju, ki se pritrdi na kolo) ter elektronsko uro z melo¬ dijo in štoparico. Peter Dermol Lokovica 95 63325 Šoštanj 120 TIM 3 • 84/85 PRODAM železnico po HO sistemu (1 lokomotiva, 3 vagoni, 10 krivih tračnic in transformator), avtoce¬ sto znamke Carrara, žepni računalnik Privileg 583 D— E, radiokasetofon Anita audio ter elektro pionir. Vili Krajšek Škofja vas 63 63211 Škofja vas PRODAM veliko materiala za elektroniko (upori, transistorji, kondenzatorji, elektromotorji...). Spi¬ sek brezplačenl Kupim pa naslednji material: enaka potenciometra 10 k Ohmov s stikalom (2 kosa — za vvalkier, kondenzatorje (keramične) 27 pF (2 kosa), 40 pF (2 kosa), 10pF (2 kosa), 1 nF (2 kosa), 5nF (6 kosov), 40 nF (1 kos) ter elektrolite 30yuF 10 V (6 kosov), ali pa 33 10 V, upore: 1 M 51 /8 W (2 kosa) in quartze 27 MHz (2 kosa — za vvalkie). Marko Drnovšek Radvanjska 54 62000 Maribor tel. (062) 31-451 MENJAM 3 vagone, 1 lokomotivo, 1 križišče, 1 pri¬ ključno tirnico, 2 kretnici, 24 krivih tirnic, 9 kratkih tirnic In 8 ravnih za eno elektronsko igrico. Prvemu kupcu dam še dve elektronski pokvarjeni uri. Sandi Jenko Hrastje 207 64000 Kranj KUPIM načrt za bežeče lučke. Prodam pa načrt za 4-kanalni light-shovv. Peter Kunej Klanjškova 16 63000 Celje KUPIM elektromotorček JUMBO 500. Peter Dolničar 61117 Ljubljana-Dravlje tel. (061) 50-600 PRODAM mehanski regulator napetosti za elektro¬ motor, univerzalni V—A meter ter Sparx — 2 kosa (lahko tudi posamezno). Ivan Golob Šmihelska cesta 17 68000 Novo mesto PRODAM Time letnik: 1962/63, 1963/64, 1964/65, 1980/81, 1981/82,1983/84 in revije Življenje in teh¬ nika iz leta 1963,1964,1965,1966,1968,1970,1971, 1972,1973,1974,1975,1976,1977,1978,1979,1980, 1981. Bojan Zevnik Cesta revolucije 20 64270 Jesenice PRODAM eksplozijski motor ROSSI 15 marine (2,5ccm) s čolnom, 4-kanalno napravo za DV FU- TABA, DV upllnjač PERRY In elektromotor MA- BUCHI 380. Dejan Štrbenk Derčeva 37 61000 Ljubljana tel. (061) 558-723 IZDELUJEM mono in stereo HI-FI ojačevalnike (1—200 W), predojačevalnike. VU-metre (2 x 16 LED, 2 x 8LED, 2x4 LED), mikserje, svetlobne in zvočne efkte (LESLEY, LOUDNES, FUZZ, SUSTAIN, VIBRATO...), regulatorje, usmernike, ANTI-KLIK sistem. Izvedba v modulih ali kot samostojne na¬ prave. Prodajam tudi transistorje in IC. Pišite za cenik in informacije (20 din). Ivan Kajdič Črešnjevci 91 69250 Gornja Radgona PRODAM rolko avstrijske izdelave, načrte modelov jadralcev na daljinsko vodenje BETA-GRAUPNER: dolžina 110cm, razpon kril 205cm, B—3102ASW17 dolžine 95, cm, razpon kril 185cm. Modeli za začet¬ nike: PICOLO dolžine 59cm, razpon kril 90cm. CHAMPION na gumasti pogon dolžine 33 cm, raz¬ pon kril 42cm, model policijske jahte dolžina 71 cm. Vsi načrti so v merilu 1:1. Boštjan Jošt Pokopališka pot 7 64202 Naklo tel. (064) 47-046 PRODAM dele železnice (HO) po ugodnih cenah, posterje avtomobilov, pevcev iz serije »BRAVO«, posamezne značke in komplete, razglednice od leta 1954 dalje, stare stripe In kaseto Adam and the ants. Ogled vsak delovni dan med 14. in 15. uro ali pišite na naslov: Boris Bračko Celovška 107 61000 Ljubljana PRODAM komletno 4-kanalno DV napravo znamke SIMPROP SSM CONTEST, brodarski motor KB ma¬ rine 3,5ccm, brodarski model za navedeni motor, DV elektro motocikel, resonančni izpuh za motorje s prostornino 6,5 ccm in veliko delvovov za elektro avtomobile 1:12. Gregor Pirc Obirska 3 61000 Ljubljana tel. (061) 551-223 PRODAM teniško žogico, dve 40 W žarnici (rdečo in rumeno), pokvarjen mali radio PHILIPS — 53 in nov lopar za namizni tenis. Prvemu ponudniku dam še 50 starih razglednic. Sandi Jenko Hrastje 207 64000 Kranj PRODAM žepni računalnik OLYMPIA LCD 230, toroedo za pony, Tim letnik 82/83-komplet, 83/84-kompiet, 81/B2-9 številk. Prodam tudi knjigo Letalsko modelarstvo, plašč za kolo z merami 24 x 1,75,50 značk, nekaj velikih in nekaj malih posterjev popularnih skupin (Beatles, Plllce, Wham...), 2 lo¬ parja za namizni tenis debeline 5 mm (domača izde¬ lava) in delovni zvezek za geografijo za I. letnik srednje šole ter dobro ohranjene smuči CR 803 z vezmi Tyrolia 50 in dolžina 160 cm. Dušan Resnik Birčna vas 54 68000 Novo mesto Pavle Gregorc slikovna križanka Amand Papotnik MLADI TEHNIKI ZA KMETIJSTVO Osrednje geslo vsakoletnih srečanj mladih tehnikov je: »Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«. To geslo se mora odraziti na občinskih, regijskih in republiškem srečanju. V Mariboru na pedagoški akademiji že tretje leto vključujemo šolsko zadrugo osnovne šole Lackov odred iz Kamnice, ki prikazuje oranje in sajenje.