PODROBNI URBANISTIČNI RED RAKITNE
Osnovne smernice za razvoj obravnavanega območja so po-dane z Urbanističnim programom mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.: 28-72). V okviru urbanističnega programa Ljubljane je predpisana naslednja urbanistična dokumentacija: Z urbanistič-nimi in zazidalnimi načrti se urejajo ureditvena območja Ljubljane, Medvod in Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, samo z zazi-dalnimi načrti pa pretežno še nepozidane in komunalno neoprem-Ijene površine in tiste, pri katerih je za pridobitev potrebna druž-bena intervencija (idzlastitev).
Vsa ostala obmofija se urejajo z urbanističnim redom. Ta stop-nja dokumentacije predstavlja v skladu z intencijami zakona o ur-banističnem planiranju vrsto urbanistične dokumentacije, ki od-pira dovolj široke možnosti za smotrno urejanje tistega dela obči-ne, ki bi moral biti za intenzivno gradnjo manj ustrezen.
Zaradi specifičnosti, značilnih za večje aglomeracije in koncen-tracije prebivalstva (kot je to območje mesta Ljubljan), je bilo ugo-tovljeno, da z urbanističnim redom ne moremo enotno obravna-vati vseh naselij izven ureditvenih območij in območij samostojnih zazidalnih načctov.
Bližina Ljubljane, kakortudi tradicija sama, sta v nekaterih na-seljih in območjih povzročili intenzivnejši razvoj urbanizacije oz. turizma. Zato so bila z odlokom o urbanističnem redu za naselja in območja v občini določena območja, ki se urejajo z detajlnejšo do-kumentacijo: podrobnim urbanističnim redom. Med ta območja spada po odloku Sob Ljubljana-Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št.: 18-74) tudi naselje Rakitna.                        .
Podrobni urbanistični red obsega:
—  analizo urbanskih funkcij obravnavanega območja,
—  osnove za ureditev in izrabo območja,
—  načrt namenske uporabe površin z lokacijo družbeno po-membnejših objektov ter s prikazom zavarovanih območij in kul-turnih spomenikov,
—  programske rešitve komunalne infrastrukture in vodnogo-spodarskih ureditev.
Osnovni program in predlog izrabe o^avnavanega območja je bil podan v študiji »Urbanistični red Rakitne«, LUZ 1970. 2e leta 1963 pa je bila izdelana študija »Osnove turističnega razvoja Ra-kitne«, kjer so bile podane osnove za turistični razvoj Rakitne, v letu 1975, pa »Razvoj zimske rekreacije na Rakitni«.
Z našim elaboratom smo skušali preveriti že znane predloge izrabe prostora tako v luči izhodišč urbanističnega programa mesta Ljubljane, v luči določil odloka o urbanističnem redu in de-janskega stanja izrabe v prostoru.
• Z ozirom na podrobno preveritev možnosti realizacije že pred-laganega javnega programa v prostoru predlagamo določene spremembe in dopolnitve.
OBSTOJEČA URBANISTIČNA PROBLEMATIKA
Vas Rakitna je razloženo naselje v osrčju gozdnate kraške pla-note. Center naselja je okrog cerkve in zadružnega doma.
Ostali deli kotline so naseljeni v oblikj večjih skupin hiš. Največ-jih teh zaselkov so Novaki na skrajnem severozahodnem delu kot-line.
Prebivalstvo Rakitne je do leta 1910 postopno naraščalo, po prvi svetovni vojni pa sledi konstantno upadanje števila prebival-stva in leta 1971 je bilo na Rakitni še 387 Ijudi, od tega 39 % kmeč-kih prebivalcev. Večina kmečkih prebivalcev poseduje posestva večja od 10ha.
13 kmečkih gospodinjstev je ostarelih. Ta gospodinjstva so brez delovne sile in brez naslednikov, ki bi bili pripravljeni posestvo prevzeti in na njem delatij. Kot doslej je pričakovati, da se bodo ta gospodinjstva spremenila v vikende.
Že pred drugo svetovno vojno je bilo tu zgraj^no otroško klimat-sko zdravilišče.
V letu 1952 sta bili zgrajeni cesti prot, Kamniku pod Krimom in Cerknici.
V letu 1962 je bilo zgrajeno umetno jezero ter postavljene smu-čarske vlečnice na Novaški gori. Vtem času se pričnetudi gradnja počitniških hišic, v neposredni bližini umetnega jezera je nastalo večje naselje počitniških hišic. Z ozirom na rahlo valovit teren in ugodne klimatske razmere ima območje še precej možnosti za razvoj gradnje počitniških objektov. Gradnja počitniških hišic se je divje razbohotila, objektov je danes že okrog 130, od tega precej nedovoljenih gradenj.
luktuacija prebivalstva je prenehala, ker si nove družine že gradijo lastne hiše, na delo pa se vozijo z avtobusom, predvsem v Cerknico, Podpeč in Ljubljano.
PROJEKCIJA URBANE UREDITVE
Detajlna preverjanja so pokazala, da območje zazidljivih povr-šin naselja Rakitna (VS 242) lahko sprejme do ca 600 prebivalcev, medtem ko bi se število prebivalcev v zaselkih lahko povečalo na maksimalno 150. Stremeti je za tem, da se nova stanovanjska za-zidava skoncentrira ob obstoječem naselitvenem jedru. Gostota prebivalstva znotraj zazidljivih površin bi se tako povečala s seda-njih 17 prebivalcev na 35 preb. na ha. Tudi ta gostota je še sora-zmerno nizka, vendar moramo upoštevati kmečki oz. polkmečki značaj prebivalstva, ki pogojuje večje parcele z ohišnico.
Turizem naj bi na Rakitni postal primarna gospodarska panoga, vendar naj bi bil tesno povezan s kmetijstvom in živinorejo ter obrt-jo. Možnosti za razvoj turizma so predvsem v dveh smereh: v iz-gradnji počitniških objektov (vikendi) in kot kmečki turizem.
Da zagotovimo smotrno izrabo zemljišča in potrebno komu-nalno opremo, bo treba z dosledno politiko preprečiti gradnjo po-čitniških hišic zunaj za to predvidenih območij. Zazidljive površine, namenjene za počitniške objekte, so dovolj velike in na kvalitetnih lokacijah, zato ni sprejemljivih argumentov za gradnjo na drugih lokacijah.
Kmečki turizem je oblika stacionarnega turizma, ki ima po naših ocenah na Rakitni v srednjeročnem obdobju realne možnosti uspešnega in hitrega razvoja, saj zahteva sorazmerno nizke inve-sticije. Izrednega pomena za enovit in tudi v turističpem oziru za-nimiv izgled naselja je ohranjanje in negovanje historično pode-dovanih stilnih posebnosti kmečke gradnje, zato bo potrebno ta element upoštevati tako pri adaptacijah obstoječih objektov kot pri novogradnjah.
V drugi fazi, ko bi si stacionarni turizem s kmečkimi penzioni že ustvaril tradicijo, bi bilo treba pristopiti tudi k izgradnji va^jega go-stinskega objekta s prenočitvenimi zmogljivostmi. Ugoflne pogoje za širitev delovanja ima tudi mladinsko okrevališče, zato bi bilo smotrno stimulirati njegov razvoj.
Predvsem pa bo treba tako z vidika preskrbe prebivalstva kot z vidika razvoja turizma, izboljšati osnovno preskrbo v^naselju in povečati oz. adaptirati gostinske kapacitete. Posebno skrb bo treba posvetiti ureditvi turističnega predela Rakitne, v prvi vrsti je-zera in njegove okolice. Jezero je že za sedanji dotok turistov premajhno in ga je možno povečati. S povišanjem jezu bo moč doseči povečanje površine jezera za več kot enkrat.
Šolstvo in vzgojno varstvo: šola Rakitna je podružnica osnovne šole Preserje. Šolatako zajema le otroke od 7. do 10. leta starosti. V letu 1973-74 jo je obiskovalo 31 učencev. Šolske učilnice so v neprimernih prostorih, brez prostorov za telesno vzgojo oz. igrišč, zato bo potrebno pristopiti h gradnji novih šolskih prostorov.
Šola bi morala poleg učilnic in prostorov za celodnevno bivanje imeti še stanovanja za prosvetne delavce, telovadnico, ki bi bila obenem večnamenska dvorana za potrebe naselja, in igrišča.
Prav tako je v šolski kompleks možno kasneje vključiti še pro-store za potrebe vzgojnega varstva otrok. V prvi fazi bo treba za-gotoviti kapacitete za ca 10 otrok.
KOMUNALNA OPREMLJENOST
V preteklem obdobju so bila v izgradnjo komunalnega omrežja vložena sorazmerno majhna sredstva in tako so današnje za-hteve in potrebe prerasle kapacitete komunalnih vodov in naprav
na območju. Izjema je—do neke mere — le cestno omrežje (v letu 1973 asfaltirani odsek regionalne ceste skozi naselje). Lokalne ceste in poti bo nujno treba rekonstruirati; prav tako električno omrežje. Oskrba z vodo je neurejena in ne ustreza sodobnim hi-gienskim zahtevam. V načrtu je že izgradnja vodovoda za celotno naselje skupaj s počitniškimi naselji. Naselje nima kanalizacije in bo v perspektivi treba pristopiti tudi k izgradnji le-te.
VODOVOD
Prebivalci območja Rakitne se zdaj oskrbujejo s pitno vodo iz manjših vodovodov, kapnic in drugih vodnih virov. Ker se naselje širi, je vedno bolj občutiti pomanjkanje vode, razen tega pa je se-danji način oskrbe z vodo pomanjkljiv tudi v higienskem oziru. Skoraj nemogoča je redna sanitarna kontrola pitne vode, kar predstavlja stalno nevarnost okužbe z bakterijami, ki povzročajo razna črevesna obolenja.
Kot edini vodni viri, sposobni kriti perspektivne potrebe Rakitne, so se pokazali t-tudenci vOsojah, ki se nahajajojužno od Rakitne, v dolini potoka Žatovec na koti od 810 do ca790 m nadmorske vi-šine.
Ti vodni viri so precej razvejani v dveh krajših jarkih, dolžine ca 50—100 m. Zaradi tega jih bo potrebno zajeti v obliki drenaž in po-sameznih kaptaž. Poleg teh vodnih virov je ca 80m daleč in ca 10m niže močno zajeti še dodatne vire potoka Žatovec (ravno tako z drenažnimi sistemi), ki imajo še večjo kapaciteto kot stu-denci v Osojah.
Novi vodovod bo moral biti opremljen s čistilno napravo in z na-pravo za kondicioniranje.                                       .
KANALIZACIJA                                  '     ;            •
Vse odpadne vode so danes speljane v greznice oz. direktno v • kraški teren. Kraški teren omogoča neposreden stik z vodnimi viri in s tem možnost okužbe pitne vode niže ležečih naselij. Zaradi tega bo potrebno pristopiti k izgradnji kanalizacije za odpadne vode ter centralne čistilne naprave, kjer bo možno kontrolirati tako dotok kot tudi kvaliteto čiščenja.                                                    •
Do izgradnje kanalizacijskega omrežja bo možno za odvajanje odplakgraditi individualneoz. skupinske(vobmočjih, kiseurejajo s skupno LD) septične greznice.
UREDITEV TURISTIČNEGA OBMOČJA OB JEZERU
Glavno privlačnost Rakitne v poletnem obdobju je umetno jezero, zato ob njem predvidevamo koncentracijo turisličnega pro-grama, ki obsega ureditev nasiednjih objektov in območij:
a)    Jezero. Povečanje in sanacija jezera (očiščenje dna) sta predpogoj za uspešno realizacijo ostalega programa. Danes ima jezero le ca 450m bregov. s oovišanjem jezu na 1 m bi se njegov obseg podvojil. Obstaja tudi možnost povečanja površine jezera z izgradnjo dodatnega jezu, ki bi predstavljal kaskado. Tako bre-gove kot jezero samo bo treba za kopalce in izletnike privlačneje urediti. Ozeleniti in zasaditi z d/evjem in grmovjem — predvsem severozahodni breg (povišani nasip) bo treba tudi primerno obli-kovati dostope v jezero, in na jezeru samem naprave za kopalce • kot skakalnice, splav, del dna naj bo plitkejši — otroško kopališče itd.
b)  Ccna za piknike. V redkem gozdičku jugozahodno od jezera predvidei/amo ureditev predela za izletnike z možnostjo kurišč
c)   Parkirni prostori. Obsto]eče parkirne prostore ob jezeru naj bi ukinili in postopno uredili nove na drugi strani ceste Cerkni-ca—Preserje. Predlagani novi parkimi prostori sc ugodno locirani tudi glede na smučišča. Okrog jezera bo treba prepovedati mo-torni promet in urediti nove dostope do prizadetih vikendov.
d)  Kamp. LoKacija za kamping je predvidena na južni strani je-zera. Do tja bo treba zgraditi novo pešpot. ker bo obstoječa po-plavljena.
e)   Igrišče za odbojko. košarko itd. je mogoče urediti vzhodno od kampa. Teren bo treba nekoliko splanirati in drenirati.
f)  Gostišče ob jezeru naj bi povečali in adaptirali, tako da bi bilo lahko odprto tudi v zimski sezoni. Ob njem bi bilo treba urediti sani-tarije s prhami in garderobe za kopalce ter izposojo športnih rekvi-zitov