1L H T U <JJ SE IK H
APRIL 1989 • ŠT. 4	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXX
Vsem delovnim ljudem ob prazniku OF in 1. maju iskreno čestitamo in želimo, da s skupnimi močmi in napori dosežemo boljše in varnejše življenje!
Praznovali bomo OF in 1. maj — praznik dela
Prvi maj je mednarodni praznik dela. Praznujemo ga vsi delovni ljudje že od leta 1890.
Pred drugo svetovno vojno so se naši očetje zbirali v skupine, odhajali v bližnje gozdove z rdečim nageljnom v gumbnici. Praznovali so praznik delavcev in si ga kljub protestom vladajočega razreda niso pustili vzeti. Po osvoboditvi pa je postal 1. maj največji praznik naših delovnih ljudi. Na ta dan proslavljamo tudi delovne uspehe posameznih delovnih organizacij.
Kljub težki politični in gospodarski situaciji še vedno večina ljudi smatra 1. maj kot svoj praznik — praznik dela.
Vsi delovni ljudje širom po svetu, pa naj žive v kakršnikoli družbi, hočejo in želijo proslavljati 1. maj, saj je to simbol dela, življenja in pogled v boljši jutri.
V tej številki
•	Proizvodnja in prodaja v prvem trimesečju
•	Novo na področju nagrajevanja
•	Usposabljanje voznikov viličarjev
•	Nov način nagrajevanja inovacij
•	Drugače organiziran oddih naših delavcev
Proizvodnja in prodaja v prvem trimesečju
V prvem trimesečju letošnjega leta ugotavljamo tudi v našem podjetju pozitivno rast proizvodnje, kije predvsem posledica večjega povpraševanja po naših izdelkih. Ta trend je prisoten tudi v ostali tekstilni industriji in kaže, da je prodaja tekstilnih izdelkov zopet zaživela, delno na račun prodaje na domačem trgu, delno pa zaradi povečanega izvoza.
Proizvodnja enojne preje v prstančni OE predilnici je bila dosežena v višini 2.069 ton, kar je za 51 ton ali 2,5% več od lanskega tromesečja, ter 2 toni ali 0,1% manj kot smo planirali.
Poleg povečanja proizvodnje bombažnih prej (za 2,4%), smo
uvajanja večjih količin novih vrst prej (bombaž-poliester), ki je imela za posledico nižjo izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti na posameznih proizvodnih linijah.
Število menjav partij in njihova velikost je tudi občutno vplivala na nižjo izkoriščenost kapacitet. V letošnjem tromesečju je bilo izvedenih 118 menjav s poprečno velikostjo partije 6,2 t, medtem, ko je bilo v lanskem obdobju izvedenih le 89 menjav s poprečno velikostjo partije 8 t.
Iz tabele je tudi razvidno, da smo letos pripravili za prodajo skupno 2.103 ton prej in sukancev, kar je 601 ali 2,9% več kot v
lanskem trimesečnem obdobju in 58 ton ali 2,8% več kot smo načrtovali. Ta količina je bila proizvedena s cca 9% manj efektivnih delovnih ur, kot v lanskem letu.
Nižja proizvodnja previte enojne preje (10,6) ni bistveno višja proizvodnja sukane preje (24,4%) v primerjavi z istim obdobjem lani je v veliki meri posledica strukture komercialnih naročil ter novih vrst sukancev, ki zahtevajo po fazi DD sukanja še dodatno fazo previjanja. Zaradi tega je bilo potrebno v oddelku sukalnice kljub 39,3%-nem povečanju proizvodnje enojne preje na Varcopsih še vedno opravljati nadurno delo.
Velik izpad tudi letos beležimo
pri proizvodnji efektnih sukancev in je posledica zmanjšanja oziroma selekcioniranja naročil, delno pa tudi zaradi občasnega po-manjkanaj ustreznih surovin.
Letos smo se racionalneje obračali do surovin kot v lanskem letu! Delež neuporabnih odpadkov seje zmanjšal iz 7,64% na 6,89%, ali realno za 10%. Eden izmed vrst neuporabnih odpadkov so tudi odpadki čistih niti, kateri so se realno zmanjšali za 11,3% in so predstavljali še 1,1% skupne količine proizvedene preje.
V letu, ki nas še čaka, bomo morali vsi skupaj še dosti narediti, da bomo ob ugodnih naročilih z minimalnimi stroški proizvedli čimveč preje optimalne kvalitete, saj bo le to, ob uspešni prodaji, eden glavnih pogojev za zagotovitev normalnega življenjskega standarda vseh delavcev.
Andrej Štritof
Prodaja
Leto 1989 smo pričeli z nizkimi zalogami surovin. Zato na komercialnem področju I. kvartal letošnjega leta obeležuje predvsem zagotavljanje oskrbe s suro-
PROIZV ODN J A ENOJNE PREJE (T)
	1988	1989	1—3 1989 1—3 1988	PLAN	1989 PLAN
bombaž sintetika	1.358 660	1.391 678	102,4 102,7	1.358 713	102,4 95,1
SKUPAJ	2.018	2.069	102,5	2.071	99,9
O/ Nm	29,1	26,8	92,1	27,2	98,5
Ciste niti	Z 25	22	88,0	26	84,6
povečali tudi proizvodnjo sintetičnih prej za 2,7%, vendar j e ta še vedno za 4,9% nižja od načrtovane. Ugotovimo lahko, da ta del proizvodnje še vedno ni bil v celoti optimiziran, kar je bilo v veliki meri posledica ozkega grla v predpredilnici sintetike. Zaostajanje proizvodnje v tem oddelku je bilo po eni strani zaradi pomanjkanja delavcev kot posledica manjšega zaposlovanja v lanskem letu zaradi pomanjkanja naročil, po drugi strani pa zaradi
vinami, da bi preprečili prevelika nihanja ali celo zaustavitev proizvodnje.
Zaradi slabe likvidnosti smo do skrajnosti zadrževali odpiranje akreditivov, nato pa je prišlo do zastoja pri dobavah. Sovjetska zveza je Jugoslaviji, zaradi prepočasnega odpiranja akreditov in prevzemanja bombaža, stornirala preko 15.0001 bombaža, z dogovorjenimi dobavami pa je kasneje, kljub odprtim akreditivom, zavlačevala. Podobne težave smo imeli oz. imamo tudi s sudanskim
PROIZVODNJA PREJE PO VRSTAH DODELAVE (T)
	1988	1989	1989/88	PLAN 1989 PLAN	
enojna	145	202	139,3	156	129,5
enojna OE	342	341	99,7	369	92,4
previta	838	749	89,4	753	99,5
sukana	589	733	124,4	676	108,4
efektna	129	78	60,5	91	85,7
SKUPAJ	2.043	2.103	102,9	2.045	102,8
PROIZVODNJA ENOJNE PREJE PO TEHNOLOŠKEM POSTOPKU (T)
	1988	1989	1989/88	PLAN 1989 PLAN	
OE	362	399	110,2	421	94,8
PS	1.615	1.630	100,9	1.582	103,0
SN	41	40	97,6	68	58,8
SKUPAJ	2.018	2.069	102,5	2.071	99,9
brez lastnih obratnih sredstev, moramo poslovati s tujimi sredstvi in za to plačevati visoke obresti. Zato nam zmanjšanje nekaterih dajatev in nabava surovin po sistemu uvoz zaradi izvoza ni prinesla izboljšanja situacije, ampak morda le zaustavljanje poslabše-vanja izredno težke situacije, v kateri smo. Zato smo morali tudi še prej povečevati cene naši preji. Iz meseca v mesec so nas tudi presenečale nove, seveda višje cene embalaže, kartonov, energije itd...
Kljub relativno velikim naročilom smo se tudi v začetku letošnjega leta kupcem kar najbolj prilagajali, skupaj s proizvodnim sektorjem pa razmišljamo in iščemo nove možnosti proizvodnje dodatnih vrst prej, saj se zavedamo, da bodo preživeli le najsposobnejši in v ta okvir sodi predvsem prilagajanje tržišču.
Vida Vukovič
bombažem.
Zato smo si bili prisiljeni bombaž izposojati, delno pa smo situacijo reševali z nakupi. Zaloge surovin so konec trimesečja znašale le 710 t in so bile za tretjino manjše kot na začetku leta. Z naj-kritičnejšo situacijo smo se srečevali pri oskrbi z bombažem, saj smo morali skrbeti za kontinuirano sestavo mešanic. Zaloge bombaža, ki so konec leta še bile na višini enomesečne proizvodnje, so konec marca znašale manj kot 300 ton, in če bi od tega odšteli še vse sposojene količine, bi bilo stanje negativno. V sintetiki pa zaradi pomanjkanja PES vlakna in posameznih barvnih vlaken nismo uspeli zadostiti vsem naročilom.
Tako so nam izkušnje iz tega trimesečja jasno pokazale, da je pretirano omejevanje zalog surovin dvorezen meč in da so posledica lahko višji stroški kot pa bi bili stroški zalog. Proizvodni sektor je vložil velike napore v to, da ni prišlo do diskontinuitete v mešanici. Se sreča, da smo pomanjkanje bombaža uspeli omiliti s posojili, saj bi bile sicer hude posledice.
S podobnimi in še hujšimi težavami so se srečevale tudi druge predilnice, saj vse analize, izdelane v zbornicah in drugi organih, ugotavljajo izjemno težak položaj tekstilne industrije in še posebej primarcev.
Ob velikih problemih na področju nabave nam je uspelo v prvem letošnjem kvartalu prodati več kot v enakem obdobju lani in pregled za štiri leta nazaj kaže, da je bila letošnja trimesečna prodaja najboljša. Skupaj smo realizirali 2.2111 preje, kar je 22% več kot lani. Vrednost prodane preje je znašala 53.711.091.000 din. Zaloge gotove preje smo od konca decembra do 31. 3. 1989 znižali za 33%.
Prodajo smo uspeli povečati s pridobivanjem novih kupcev in proizvodnjo drugih vrst preje, je pa tudi posledica zmanjševanja zalog pri kupcih, za katere je naša preja osnovna surovina.
Ponovno pa v tem obdobju narašča izvoz, tako direktni kot tudi skupni. Usmerjanje v skupni izvoz nam narekuje tudi zdajšnja carinska politika, saj so bile ukinjene nekatere dajatve z namenom pospeševanja izvoza, v kar se tudi mi z našimi kupci aktivno vključujemo.
Tudi tokratno informacijo o prodaji ne moremo podati brez podatka o naraščajočih stroških. Vrednost dinarja je v primerjavi z vrednostjo ameriškega dolarja konec preteklega leta manjša za 71%, klirinškega dolarja za 67%, nemške marke za 61%, italijanske lire za 62%. Ker smo praktično
i **
Novo na področju nagrajevanja
Na zadnji seji delavskega sveta so bili sprejeti kriteriji za ocenjevanje delovne komisija za oblikovanje in delitev uspešnosti. Idejni vodja predlaganih sprememb je bil pomočnik gl. direktorja Franc sečiooN^Kaiskl^ve"1'1 me’
Lesjak.	Zavedamo se, da bo potrebno tak
Med delavci vedno bolj prevladuje težnja po spodbudnejšem nagrajevanju, ki bi delavce motiviralo za boljše in kvalitetnejše delo, ter za uspešnejše gospodarjenje s skupnimi sredstvi. Zato bomo za ugotavljanje delovne uspešnosti uporabljali naslednje kriterije:
—	količino opravljenega dela;
—	kvaliteto opravljenega dela;
—	gospodarnost dela.
V našem pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo smo imeli že sedaj opredeljeno, da lahko delavcem na osnovi ocenjene delovne uspešnosti zvišamo ali znižamo osebni dohodek od +- 20%. S sprejetimi kriteriji je ta način ocenjevanja podrobneje opredeljen.
Z dopolnjenim načinom nagrajevanja želimo predvsem motivirati delavce, katerih dela niso normirana, saj je nagrajevanje delavcev, ki delajo v normi dokaj dobro urejeno.
Povečanje osebnih dohodkov na osnovi ocenjene delovne uspešnosti
V novem sistemu nagrajevanja imajo vodje oziroma mojstri posameznih oddelkov veliko večjo odgovornost — na skupnem posvetu so se z novostmi še dodatno seznanili

Na O E stroju Ingolstat je prišlo do poškodbe lopatic glavnega ventilatorja, po vsej verjetnosti zaradi preutrujenosti materiala. To je povzročilo okvaro ležajev ventilatorja in krajši zastoj delovanja stroja. Napaka je bila s hitro in strokovno akcijo delavcev vzdrževanja odpravljenja v najkrajšem času.
bo izraženo v točkah. Osnovo za izračun točk predstavlja 1% od skupnega številka točk, ugotovljenih na osnovi števila delavcev in ugotovljene zahtevnosti (točkovne ocene) v predhodnem mesecu v posamezni enoti.
Neposredni vodja bo imel pravico razdeliti pripadajoče število točk med posamezne delavce v enoti, ki jo vodi. Glede na to, da organizira, spremlja, usklajuje in kontrolira delo v organizacijski enoti, mora biti tudi najbolje seznanjen, kako uspešno izpolnjujejo posamezni delavci dane naloge.
Neposrednemu vodji je tako zaupana zahtevna naloga, ki jo mora izvajati s polno mero odgovornosti. Dana pa mu je tudi možnost vplivati na čimboljše delo v enoti, ki jo vodi.
Kriteriji so opredeljeni tako, da so veljavni za celo delovno organizacijo in ne samo npr. za proizvodni sektor, kjer je vodstvena funkcija drugače opredeljena. Tako bo v finančno računovodskem sektoiju delovno uspešnost ocenjeval oz. ugotavljal direktor sektorja, v proizvodnem sektorju pa poleg direktorja še obratovodje, vodje izmen idr.
Z novim zakonom o podjetjih se precej širijo pooblastila glavnega direktorja. Tudi s predlaganimi kriteriji je dan večji poudarek glavnemu direktorju, saj lahko določeno število točk razdeli med posamezne sektorje na osnovi lastne presoje uspešno izvedenih del in nalog.
Za pripadajoče število točk se poveča točkovna ocena del in nalog posameznim delavcem za dejansko opravljene ure v mesecu, za katerega se delovna uspešnost ugotavlja oziroma ocenjuje.
Izvajanje novega načina nagrajevanja bo spremljala in analizirala
način nagrajevanja še dopolnjevati, saj se bodo pokazale določene pomanjkljivosti oziroma primernejše rešitve.
Na seji delavskega sveta v aprilu je bila sprejeta tudi sprememba pri izračunavanju osebnega dohodka za delovno dobo. Na pobudo sindikata uvajamo dodatni del osebnega dohodka za delovno dobo v delovni organizaciji. S to spremembo želimo stimulirati pripadnost delavcev delovni organizaciji.
Sistem izračuna dodatnega dela osebnega dohodka za delovno dobo v
X
dT
delovni organizaciji je prilagojen že obstoječemu načinu izračunavanja osebnega dohodka za skupno delovno dobo. Tako znaša korekcijski faktor skupne delovne dobe 0,004 za vsako leto; korekcijski faktor delovne dobe v delovni organizaciji pa 0,002. To pomeni, da se točkovna ocena del in nalog poveča za 0,4% za vsako leto skupne delovne dobe in še za 0,2% za vsako leto v delovni organizaciji.
Sprejete spremembe bomo pričeli uporabljati pri osebnih dohodkih za mesec april.
Ani Povše
Prav gotovo ga še veliko med vami ne pozna. Na kratko bi lahko rekli: mlad strokovnjak za področje elektrotehnike.
V	delovnih organizacijah, ki niso perspektivne, ne nudijo zaposlenim najboljših delovnih pogojev, zadovoljivega družbenega standarda in ne nazadnje stimulativnih osebnih dohodkov, je izredno težko za sodelovanje pritegniti strokovne kadre. Za te je med drugim najpomembneje, da jim ponudiš tudi možnost dodatnega izobraževanja in napredovanja. Kako pa je s tem pri nas, vsi dobro vemo.
V	zadnjem obdobju smo veliko investirali v novo strojno opremo. Novi, sodobni stroji pa so s seboj prinesli tudi zahteve po dodatnih, zahtevnejših znanjih. Stroji, kijih doku-pujemo, so vedno bolj opremljeni z elektroniko, računalniško krmiljeni. Tako smo bili postavljeni pred dejstvo, da moramo »kupiti« tudi ustrezno znanje. Le tu pa se pogosto rado zatakne. Zaradi navedenih dejstev, pa to ni bilo lahko. Po daljših naporih, da bi zaposlili inženirja elektrotehnika, je na vrata kadrovske službe v lanskem letu potrkal naš sogovornik, kajti iz neuradnih virov je izvedel za naš problem.
Osebno seje zglasil pri naši kadrovici Veri Bric. Uradno je izvedel, da strokovnjaka njegovega profila resnično potrebujemo. Po razgovoru s tov. Lesjakom in po krajših uradnih »ceremonijah« seje dne 16.5.1988 zaposlil v naši delovni organizaciji za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Zastavila sem mu nekaj vprašanj z namenom, da bi ga nekoliko bolje spoznali.
Kakšna je bila tvoja poklicna pot pred nastopom dela v Predilnici?
»Naj povem, da sem doma iz kmetije v bližini Litije. Osnovno šolo sem končal na Vačah. Kot mnogi drugi otroci, nisem imel posebne poklicne želje. Odločal sem se nekako med strojništvom in elektroniko, moje želje pa so bile nekoliko bolj naklonjene elektroniki. Toda v tistem času je bilo lažje dobiti štipendijo za strojništvo, za nadaljnje izobraževanje pa sem štipendijo potreboval, sem se vpisal v Srednjo šolo za strojništvo v Ljubljani. štipendirala pa me je Iskra. Toda moje ambicije so presegale znanje, ki sem ga dobil v tej šoli. Kljub temu sem danes zadovoljen, daje bila moja pot izobraževanja takšna. Kajti v srednji šoli sem pridobil znanja, ki mi pri mojem vsakdanjem delu tudi dosti pomenijo. V soglasju s štipenditorjem sem se vpisal na Fakulteto za elektrotehniko, usmeritev telekomunikacije in v letu 1987 diplomiral na I. stopnji in si pridobil naziv: inženir elektrotehnike.
Zaposlil sem se v Iskri, DO Avtomatika, Naprave za energetiko, kjer sem opravil tudi 10 mesečno pripravniško dobo. Opravljal pa sem dela in naloge usmerjevalca elektronskih enot.«
Ker si doma iz kmetije, študij verjetno ni bil najlažji!
»Resje. Da sem lahko študiral in kolikor toliko redno izpolnjeval študijske obveznosti, sem med študijem stanoval v Ljubljani. Ker tudi štipendija ni zadostovala za preživljanje, sem honorarno opravljal delo tonskega tehnika na RADIU ŠTUDENT in kasneje na RADIU GLAS Ljubljane. Pripomnim naj, da je to zelo zanimivo delo, ki me tudi zelo veseli, ne more pa mi biti osnovni poklic. Zato je še vedno moja želja, da bi to delo še kdaj honorarno opravljal in upam, daje tudi uresničljiva.«
Predstavljamo
vam
Alojza Trdina
Ing. Alojz — Stane Trdin
Glede na tvojo strokovnost ne čudi, kako to da si iz perspektivne Iskre (glede na tvojo strokovnost) prišel v vašo DO?
»Predvsem zaradi bližine. Če pa razmišljam naprej, lahko ugotovim, da ni nujno, da si lahko kot strokovnjak v večji DO na boljšem. Običajno postaneš ozko specializiran za posamezno področje, medtem ko mi je tu omogočeno nekako širše oblikovanje svoje osebnosti, prav tako tudi strokovno izpopolnjevanje. Skratka, prepričan sem, da imam tudi tu dovolj možnosti'in tudi potreb po dodatnem izpopolnjevanju, ki pa bo za uspešno opravljanje dela tudi nujno potrebno.
Za elektronika je nujno, da se stalno izpopolnjuješ. Vsak stroj, ki je novejši, je vedno
bolj opremljen z elektroniko in to bolj in bolj zahtevno. Stroji so računalniško krmiljeni. V enoto ne moreš posegati, ker nimamo ustreznih instrumentov, niti znanja. Proizvajalci ob nabavi strojev ne priložijo načrtov. To je nekakšna poslovna tajnost. Kot sem že omenil, se bom moral izpopolnjevati. Del mojih obveznosti je tudi vzdrževanje in vodenje visoke napetosti (transformatorji, razdelilne postaje), kar je zame skoraj novost.«
S 1. 4. 1989 si postal vodja elektro vzdrževanja?!
»Že nekaj časa pred tem me je moj predhodnik, tov. Lojze Koprivnikar uvajal v delo. Kot vsak vodja bom prav gotovo prinesel nekaj novega. Verjetno se bom posvetil racionalizaciji dela. Čimprej se moram seznaniti oz. obvladati strokovno področje, ki je za to tovarno specifično. Spoznati moram zakonodajo, pravilnike iz varstva pri delu in drugo, za kar sem tudi odgovoren. Ker med drugim skrbim tudi za nabavo oziroma dnevno in tedensko popolnitev zalog rezervnih delov in ostalega potrošnega materiala, mi to vzame precej časa. Uporabljamo cca 700 vrst različnega materiala, nekako 500 vrst tega materiala pa je zelo pogosto v uporabi. Ker naj bi bile nabave optimalne, zaradi stroškov skladiščenja, veliko rezervnih delov pa je tudi iz uvoza, je to dodatna obremenitev. Zato bo potrebno nabavo in evidenco skladiščenja posodobiti in te naloge prenesti delno na nabavnega referenta in skladiščnika.
Naslednji korak bo nujno potreben na strokovnem področju. Sedaj dejansko samo odpravljamo napake, medtem ko preventivi ne posvečamo skoraj nič časa. Delo elektronika je zahtevno če navedem, da se skoraj nobena napaka ne pojavi večkrat. Pa tudi ustreznega kadra pri nas ni. Tudi na tem področju bo potrebno še veliko narediti.«
Kot vem, si se odločil, da se naučiš nemško!
»Pri svojem delu obvladovanje tega jezika tudi nujno potrebujem. Skoraj vse stroje uvozimo iz Nemčije, Italije. Največkrat strokovna literatura ni prevedena, potrebne pa so tudi komunikacije izven države, s proizvajalci, vzdrževalci ter strojev. Kot sem že poudaril, tudi veliko rezervnih delov uvozimo. Pa tudi na strokovnem področju so potrebne izmenjave izkušenj.«
Ker pa življenje vsakega sestoji tudi iz zasebnega življenja, kako je s teboj?
»Kmalu po končanem šolanju, v letu 1987 sem se poročil. V letu 1988 se mi je rodila hčerka Tina. Ti podatki že povedo, da smo mlada družina, ki si mora še veliko ustvariti in premagovati začetniške težave. Zaenkrat stanujem pri ženinih starših v Cirkušah.«
V pogovoru mi je povedal še marsikatero zanimivost iz svojega življenja. Med drugim tudi to, da ga že od otroštva kličejo Stane in mu je Alojz, Lojze, kot je zapisano v njegovih dokumentih, tako pa ga kličemo tudi mi, nekoliko tuje. Ime Stane zveni bolj domače in se nanj tudi lažje odziva.
Upam, da mi je v tem kratkem sestavku uspelo vsaj v grobem predstaviti novega vodjo elektro vzdrževanja. Da je poleg ostalega tudi dober sodelavec, tovariš, pa upam, ni potrebno posebej poudarjati. Ker tretjino časa prebijemo na delu, med sodelavci, tudi to ni zanemarljiva kvaliteta posameznika.
Pri opravljanju novih, zahtevnejših del in nalog mu želim veliko uspehov. Prepričana sem, da bomo tudi uspešno sodelovali.
Vlasta Grom
Bodeči nagelj za naše oglasne deske
Na letni seji sindikata smo se pogovarjali tudi o informiranju v naši delovni organizaciji. Razpravljala sistem informiranja niso najbolje ocenili. Povedali pa tudi niso, s čim so nezadovoljni oziroma ničesar niso predlagali, da bi se stanje izboljšalo.
Osnova vsakodnevnega informiranja najširšega kroga naših delavcev so Informacije. Navadno jih izdajamo dvakrat tedensko (lani smo izdali 102 Informacije na 206 straneh).
Vsako Informacijo razmnožimo v 70 izvodih. Še isti dan jih kurirka raznosi po celi delovni organizaciji.
V predilnici III so na steno pritrjene posode za odlaganje odpadkov. Pri montaži verjetno ni nihče pomislil, da bodo pokrovi posod zakrili skoraj polovico oglasne deske.
Kot kaže, oziroma sem se sama prepričala, pa se od tu naprej nekaj »zatakne«. Informacije naj bi se razobesile na vse oglasne deske v delovni organizaciji. Za urejanje oglasnih desk ter opredeljevanje na ta način posredovanih informacij so odgovorni vodje SDS, ki to opravijo s pomočjo obratovod-stev, oziroma odgovornih oseb za urejanje oglasnih desk. Tako je zapisano v 16. členu Pravilnika o samoupravnem obveščanju. Povsem jasno je, kdo so vodje SDS, ni pajasno, kdo so »odgovorne osebe za urejanje oglasnih desk«.
Odločila sem se, da si vse oglasne deske v delovni organizaciji sama ogledam. Pridužila se mi je članica uredništva našega časopisa Vlasta Grom, ki v delovni organizaciji skrbi za izobraževanje in samoupravljanje. Za dan ogleda sva si izbrali torek, dne 11. aprila. V tednu pred tem dnem smo izdali tri številke Informacij:
—	številka 24 — s seje delavskega sveta, obvestilo o nadurnem delu
—	številka 25 — obvestilo o delovnem času skladišča tehničnega materiala, prodaja in proizvodnja v marcu, vabilo na koncert v Jevnici
—	številka 26 — osebni dohodki za mesec marec.
Protipožarna parola, vabilo na rekreacijo in razpored gasilskih vaj — kje so ostale Informacije?
Oglasna deska pri vratarju — Informacija je sicer izobešena, toda žal iz preteklega meseca
Ugotovitve pri ogledu bi lahko strnila v naslednje zaključke:
—	med bolj urejenimi oglasnimi deskami so tiste, za katere skrbijo vodje SDS. Le-te so v oddelkih. Mednje bi lahko razvrstili desko v sukalnici, predilnici II, laboratoriju, zbiralnici cevk, in poslovni stavbi;
—	najbolj neurejene pa so oglasne deske, ki smo jim nadeli ime »glavne oglasne deske«. Te so pri vratatju, pred proizvodnim sektorjem in v prehodu v oddelek predpredilnice in predilnice. Mimo teh desk gre vsakodnevno večina naših delavcev. Verjetno so se že vsi navadili, da so najpogosteje prazne in da na njih ne bodo zasledili obvestil, kaj je novega v tovarni.
—	na večih oglasnih deskah je izobešen samo tedenski jedilnik — tudi ta informcija ni tako nepomembna, saj nam ustrezna in kvalitetna prehrana daje novih moči za delo;
—	na večini oglasnih desk sem zasledila razpored gasilskih vaj. Predvidevam, da jih razobesijo dežurni gasilci ob opravljanju obhodov po delovni organizaciji;
Vsem delavcem sukalniceje namenjena le ena oglasna deska. Kot vidimo, je lepo urejena.
— pohvale vredna je tudi skrb komisije za šport in rekreacijo, saj sem opazila več obvestil, da komisija organizira tekmovanje v košarki.
In zakaj naslov »Bodeči nagelj za naše oglasne deske«?
Ocenjujem jih v povprečju. Niso tako slabo urejene, da bi si prislužile bodečo nežo, niti tako vzorne, da bi jim podelili cvetoči nagelj. Zato naj tokrat ostane ocena — cvetoči nagelj s trni.
Navdih za tak naslov prav gotovo izhaja iz nedavno podeljene bodeče neže, ki sta si jo prislužili SO Litija in Komunala Litija. O neslavnemu priznanju v tovarniškem časopisu ne bomo pisali, saj lahko članek o tem preberemo v tej številki Občana. Samo za razmislek nam vsem. Je del bodic tudi naših?
In če se povrnem na oglasne deske. Ponovno bo potrebno opredeliti odgovornosti za urejanje. Aktivnost, ki ne zahteva veliko naporov, le malo dobre volje in želje, daje tudi dobro obveščen delavec lahko zadovoljen pri opravljanju svojega dela.
Vera Bric
Bil je 1. april
Prejšnjo številko Litijskega predilca smo bralci dobili v roke ravno na dan vseh lažnivcev. »Pa se zlažimo tudi mi,« smo si dejali člani uredništva. Tako smo se lotili našega dimnika. Maijan Šušteršič se je malo potrudil, fotomontaža je uspela in dimnik je stal postrani. Marjan Sonc pa je k fotografiji dodal strokovno obrazložitev, ki je bila tako prepričljiva, da so nekateri res verjeli v usodo našega dimnika.
Na vso srečo pa dimnik še vedno stoji tako, kot je treba. Ne, ne bo ga treba porušiti. Desetletja mu niso škodili ne potresni sunki, ne udarci srele.
Vse tiste delavce, ki so verjeli v rušenje in so povpraševali za odkup opeke, obveščamo, da opeke še ne bomo razprodajali.
V. B.
Usposabljanje voznikov viličaijev
Tudi v naši tovarni v notranjem transportu vse več uporabljamo vličarje. Brez teh koristnih transportnih sredstev bi si že težko predstavljali delo v skladiščih, transport v sukalnici itd. Pri nas uporabljamo v glavnem viličarje na dieselski pogon m akumulatorske viličarje. Pri prevozu bal se poleg vilic uporabljajo še posebna prijemala.
Vozniki viličarjev pa morajo biti tudi ustrezno usposobljeni. Zmotno je mišljenje, da lahko vsak vozi viličar. Tudi pri nas smo že imeli primer, daje delavec, ki ni bil ustrezno usposobljen, z viličarjem zadel ob sukalni stroj in ga poškodoval. Viličar po naših predpisih lahko vozi le delavec, ki je dopolnil 18 let, je zdravstveno sposoben in je opravil tečaj oz. izpit za voznika viličarja.
V naši tovarni preko Delavske univerze Litija že skoraj vsako leto organizira-
mo tečaje za voznike viličarjev, kjer se bodoči viličaristi teoretično in praktično seznanjajo z vozili, tehniko vožnje, vzdrževanjem viličarjev, tehniko nakladanja in razkladanja, varnostnimi predpisi in ukrepi.
Tudi letos ravnokar poteka takšen tečaj. Delavci si teoretična znanja pridobivajo na Delavski univerzi, praktično pa se usposabljajo v naši tovarni. Seveda pa je treba po uspešnem zaključku tečaja še precej prakse, da popolnoma obvladajo vsa znanja, predvsem praktična, za uspešno in varno transportiranje bremen z viličarji.
Seveda pa je za uspešno in varno delo usposobljenost voznikov le prvi pogoj. Nič manj pomembno ni, da je viličar brezhiben, redno vzdrževan in da so transportne poti urejene, nezaložene. V
Viličar služi za prevoz tovora, ne pa za prevoz ljudi!
zadnjem času smo bili priča nekaterim dogodkom in tudi poškodbam, ki so nastali zaradi okvarjenih viličarjev. Tudi večje število zanetkov na viličarjih v sukalnici kaže na neurejeno stanje.
A. K.
Rudiju Zupanu, našemu gasilcu, je v marcu predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič podelil naziv višjega gasilskega častnika. Za napredovanje v svoji stroki mu iskreno čestitamo!
Nov način nagrajevanja inovacij
Inovativnost je nujno potrebna za uspešno gospodaijenje. V naši delovni organizaciji se s tem ne moremo ravno pohvaliti, kljub temu pa so med nami tudi takšni, ki ob svojem delu tudi v tej smeri razmišljajo, rezultati tega pa so inventivni predlogi. Eden izmed načinov spodbujanja te dejavnosti je tudi nagrajevanje.
Tako smo stimulativnejšemu nagrajevanju prilagodili tudi določila Samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih. Pravih izumov v naši delovni organizaciji niti ne moremo pričakovati zaradi značilnosti naše tehnologije. In kaj razumemo pod pojmom izum, tehnična izboljšava in koristni predlog?
Izum pomeni novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v dejavnosti delovne organizacije, obenem pa izpolnjuje zahteve, kijih določa za pridobitev patentnih pravic.
Tehnična izboljšava pa pomeni tehnično rešitev, kije dosežena s smiselnejšo uporabo že znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večji delovni učinek, večja kakovost izdelka, prihranek materiala in energije, boljši izkoristek strojev in naprav, boljša kontrola proizvodnje in bojša zaščita pri delu.
Medtem ko za koristne predloge štejemo vse spodbudne predloge posameznikov, ki predstavljajo smotrnejšo rešitev za opravljanje katerekoli dejavnosti v delovni organizaciji. To so predvsem predlogi, ki niso tehnične narave, ki niso izvirni, pač pa predstavljajo samo prenos teh-
ničnih izkušenj in dognanj iz drugih podjetij.
In kako bomo po novem »naše inovatorje« nagrajevali?
Komisija za inovacije oceni koristnost inovativnih predlogov in predlaga delavskemu svetu pavšalno nagrado v višini od 5 — 100% povprečnega čistega osebnega dohodka v DO, doseženega v mesecu, v katerem so bili ti predlagani in potrjeni na DS.
V višini 1% povprečnega čistega osebnega dohodka v DO pa nagradimo tudi tiste delavce, ki predlagajo oz. posredujejo predloge, ki so smiselni in koristni, toda niso izvedljivi.
Po novem sistemu nagrajevanja smo že nagradili avtorje oziroma predlagatelje štirih inventivnih predlogov.
Daniel Bitenc, je še v času svojega aktivnega dela v naši delovni organizaciji, mimogrede naj omenim, da seje pred približno letom dni upokojil, med drugim vzdrževal tudi kompresorje. Kmalu po postavitvi centralne kompre-sorske postaje je ugotovil, da se pri delovanju kompresorjev v cevovodih nabira kondenzat (olje in voda), katerega je potrebno vsake štiri ure izpuščati iz cevovodov. Pri tem je obstajala nevarnost, da bi olje skupaj z vodo zašlo v kanalizacijo. Predlagal je,
da namestimo centralni lovilec olja in s tem preprečimo morebitno izlivanje olja v kanalizacijo. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da je to velikega pomena za našo delovno organizacijo kot tudi za čisto okolje. Centralni lovilec je v obratovanju 1 leto. Izločeno olje pa shranjujemo v sodih na ga vračamo Petrolu.
Nagradili smo ga v višini 40% povprečnega OD, doseženega v naši DO v mesecu marcu 1989.
F rane Mešič in Matjaž Mirtič sta s svojim predlogom omogočila izboljšavo napenjalca kalandra
na mikalniku Hergeth. Z obstoječim napenjalnem je bilo težko doseči pravilen pritisk, zato sta skonstruirala novega, pri čemer sta med drugim vgradila gumijaste vzmeti namesto krožnikastih. Z novo konstrukcijo je bila dosežena zahtevana obtežba odvajalnih kalandrov, kar je pogoj za normalno delovanje stroja. Nagrada: 25% povprečnega OD, doseženega v naši DO v marcu 1989 Franc Cirar in Franc Mešič pa sta ugotovila, da lahko preprečimo lome napenjalca verige na čistilnem stroju ERM Rieter, kar seje pogosto dogajalo zaradi zabijanja materiala. Na njun predlog je bilo montirano končno stikalo, ki izklopi stroj v primeru zabitja. Njun predlog oz. izboljšavo smo nagradili z 20% povprečnega OD
zračniki
dovod kondenzat a
od kompresorjev
odzracevalni
kontrola nivoja
izpust olja
odtok vode v kanal.

v Predilnici v marcu 1989.
Tilia Tomaž pa je predlagal togo povezavo ročk za čiščenje krtače, ki čisti okrovje. S tem smo omogočili posluževalcu mikalni-ka, da sam očisti krtačo. Njega pa smo nagradili v višini 15% povprečnega OD v Predilnici, doseženega tudi v marcu 1989.
Prepričana pa sem, da se v naših glavah porodi še veliko več koristnih predlogov, pa zaradi različnih vzrokov niso realizirani. Največkrat se niti ne zavedamo, daje lahko naše razmišljanje tudi koristno. Potrebujemo samo še potrditev, le to pa lahko dobimo že iz pogovora s sodelavcem, nadrejenim. Skratka, ideje je potrebno posredovati nekomu, ki bo dosegel to, da bomo ideje in zamisli uresničili tudi v praksi.
Razmišljajmo vsaj to, kako bi svoje delo čimlažje, racionalneje in seveda kvalitetno opravili!
Obiskali smo Predilnico v Litiji
V sredo, 12. aprila, smo di- V imenu dijakinj in tov. vsem, ki so nam omogočili ta jaki d in g oddelka prvih letni-	profesorjev, bi se rada zahvali-	zanimivi in poučni ogled,
kov Srednje šole tehničnih	la tov. Gromovi, vodičem in	Marija Magda Vozel
strok in osebnih storitev — tekstilno konfekcijske usmeritve^, skupaj s tov. Vagner in tov. Saleharjem v okviru na-ravoslovenga dne obiskali delovno organizacijo Predilnico Litija.
Pred vhodom v tovarno nas je sprejela tov. Vlasta Grom in nam povedala nekaj osnovnih podatkov o tovarni in njeni tehnologiji. Nato smo se razdelili v tri skupine in si ogledali obrate v tovarni. Tako smo se lahko tudi praktično seznanili s tehnologijo in njenimi fazami ter si ustvarili pravo podobo o postopkih, ki smo jih pred tem Borut Komotar, obratovodja predpredilnice, je skupino dijakinj poznali le teoretično.	seznanil s postopkom predelave OE preje
Na tovarniškem dvorišču je bila posneta še spominska fotografija
Razpored dežurnih prodajaln				
Prodajalna	2.	MAJ 6.	13.	20.	27.	JUNIJ 3.	10.	17.	24.
Emona, Prehrana SP pri banki, Mercator		X —	—	X	—	—	X
SP Graška Dobrava, Mercator SP, Centromerkur		— X —		X	—	—	X
SP Rozmanov trg, Mercator KZ Litija (pri cerkvi)	X	—	— X		—	X	—
Opomba: 2. maja bosta dežurni prodajalni odprti od 7. do Ob sobotah sta dežurni prodajalni odprti do 18. ure.			11.30 ure.	
Poškodbe v februaiju in marcu
Vlagalka Zibija Hasani je hotela vzeti paleto, da bi lahko vložila prejo na vla-galno linijo. Ker pa je bila paleta zlomljena, ji je del palete padel na levo nogo in ji poškodoval prst na levi nogi.
Na poti v službo je Vida Drobne nerodno stopila in si zvinila levo nogo v gležnju.
Nabavni referent Stane Ajdonik je pri skladišču iz kombija zlagal PVC vreče. Ko je potegnil vreče iz vozila, mu je na nogo padla 3 kg plinska jeklenka, ki je bila ob strani in mu poškodovala prst na desni nogi.
Med odstranjevanjem obročnega železa z bombažnih bal, je Gašperja Juvana jeklena žica udarila po nadlakti leve roke.
Med brušenjem zavarjenega strojnega delaje Matjažu Premku kljub zaščitnim očalom v oko priletel opilek.
Ko je Marija Prijatelj
zlagala plastične cevke v zaboj, je z desnim delom telesa zadela ob rob zaboja. Zaradi hujših bolečin je bila v bolniškem staležu.
Andrej Krhlikar
LITIJSKI
Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Vera Bric (glavna in odgovorna urednica), dipl. ing. Andrej Štritof, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Nada Jarm, Marjan Sonc in Vlasta Grom.
Fotografije: Marjan Šušteršič. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Številka telefona uredništva: (061)881-411 int. (17). List dobijo člani delovne organizacije, štipendisti in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: DIC — Tozd Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada 1650 izvodov.
Drugače organiziran oddih naših delavcev
V naši DO ugotavljamo, daje vedno več delovnih invalidov, pa tudi premeščanje na lažja dela in naloge zaradi bolezni ne pojenjuje. Nočno delo, prisilne drže, negativni vplivi delovnega okolja pa tudi hiter tempo življenja in delo doma pripomorejo k temu.
Eden izmed načinov, da negativne vplive na naše zdravje zmanjšamo, je tudi primeren večdnevni oddih, ki naj bi bil tudi medicinsko programiran in voden. To pomeni, da se delavec, ki koristi t.i. aktivni oddih vklopi v poseben program vaj in aktivnosti, ki so zdravniško predpisane.
Tako je v naši DO v delu poseben pravilnik, s katerim se opredeljujejo kriteriji, po katerih bodo lahko naši delavci koristili takšen način letovanja. Predvsem so opredeljeni delovni pogoji. Delavci imajo pravico koristiti aktivni oddih, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	izmensko delo, ki vključuje tudi nočno izmeno
—	prisilne drže in ponavljajoči gibi
—	pogosto nadurno delo
—	vročina in prepih
—	večje število obolenj in invalidov dela
—	pogosto dvigovanje težjih bremen
—	menjavanje toplotnega okolja
stresne situacije oziroma povečane psihofizične obremenitve. Stroški za takšno letovanje oziroma oddih gredo iz materialnih stroškov, le če se delavec predvidenih aktivnosti ne udeležuje, plača sam.
Franciju Kolmanu v slovo
Vsako življenje se začne z rojstvom in konča s smrtjo. Konec življenja pa najteže sprejmemo spomladi. Narava se prebuja, vse okoli nas hočeživeti, mipakarne moremo doumeti, da se je končala njegova življenjska pot, da ga ne bo več, da smo se poslovili od njega.
Rodil se je pred 53. leti v delavski, predilniški družini. Oba starša sta bila zaposlena v Predilnici. Že kot otrok je spremljal življenje in delo predilniških delavcev.
Končalje ključavničarsko šolo in se tudi on zaposlil pri nas. Edini od petih otrok je nadaljeval očetovo delo pri vzdrževanju. Predilnica gaje pritegnila še kot otroka in ostal ji je zvest več kot 30 let.
Najprej je opravljal ključavničarska dela. Bil je dober in skrben delavec, vedno je bil pripravljen pomagati sodelavcem. Kadarkoli je bil potreben na svojem delovnem mestu, je tam tudi bil. Zaradi svoje sposobnosti in velike delovne vneme, mu je bila zaupana odgovornejša naloga; vodenje remontne skupine v čistilnici in mikalnici. To delo je z veseljem opravljal, dokler ga bolezen ni iztrgala iz delovne sredine. Ves čas je budno spremljal razvoj svoje delovne organizacije. Veselil se je napredka delovne organizacije in poskušal pomagati pri odpravljanju problemov, ki so nastajali.
V svojem rodnem kraju si je ustvaril družino z ženo Julko, kije bila tudi delavka Predilnice. V življenjski sopotnici je imel poleg skrbne matere svojima dvema
otrokoma, še ženo z ogromno življenjske energije. Ves čas bolezni mu je trdno stala ob strani, bila mu je opora, ki ni popustila. Vlivala mu je novih moči, s katerimi je premagoval težko bolezen. Upal je, da bo bolezen vsaj ukanil, če ne premagal. Snoval je načrte za prihodnost svoje družine. Hči Erika in sin Franci sla na pragu vstopa v samostojno življenje. Upal je, da jima bosta z ženo omogočila boljši in lepši jutri. Rad bi delal še nekaj let, saj mu je bilo delo, ki ga je opravljal v posebno zadovoljstvo.
Z njegovim odhodom je nastala nenadomestljiva praznina v družini. Pogrešali ga bomo, spominjali se ga bomo kol dobrega tovariša in sodelavca. Delavci Predilnice Litija smo mu hvaležni za njegov delovni prispevek pri napredku in izgradnji naše tovarne.
Sodelavci
Takšno obliko letovanja bomo koristili v zdravilišču Laško, kjer imajo te stvari že organizirane. Prednost pri izbiri bodo imeli delavci, ki jih priporoča obratni zdravnik, nadalje delavci, ki delajo na delih, kjer se v večji meri pojavljajo obolenja ali invalidnosti in potem delavci, ki imajo več delovne dobe.
Naj ob tem poudarim še to, da letovanja po pravilniku o termalnem zdravljenju ostanejo, le da se tam plačilo zagotavlja iz sklada skupne porabe.
Praktična posledica omenjenega pravilnika o aktivnem oddihu bo ta, da bo lahko bistveno več delavcev letovalo v zdravilišču na stroške delovne organizacije.
Kako bo praktično potekalo prijavljanje in izbiranje delavcev za aktivni oddih, boste takoj po sprejemu pravilnika prebrali v Predilcu ali v rednih Informacijah.
A. K.
Z aktivnim oddihom želimo obložiti vse tiste okvare, ki so lahko tudi posledica prisiljene drže telesa pri opravljanju dela
Plačevanje letovanja v počitniških domovih
Po sklepu delavskega sveta Predilnice Litija bomo vsi delavci, ki bomo letovali v letošnjem letu v počitniških domovih Predilnice, plačevali stroške letovanja v treh obrokih.
Prvi obrok bo odtegnjen pri izplačilu osebnega dohodka v juniju, drugi obrok v mesecu juliju un tretji obrok v mesecu avgustu.
Vsi upokojenci in nečlani pa bodo plačali stroške letovanja do 30. junija.
Tisti, ki bodo plačevali kasneje, jim bomo zaračunavali višje cene — upoštevali bomo tekočo mesečno inflacijo. Isto velja tudi za doplačilo posameznih obrokov v Novigradu.
Za tak način plačevanja stroškov letovanja smo se odločili zaradi visoke inflacije in negotove gospodarske situacije.
Helena Hiršel
Upokojile so se...
Naš delovni kolektiv so v marcu zapustile štiri naše delavke. Zaključile so svoja dolga delovna leta in se odločile za upokojitev.
Marija Rajner si je pričela služiti svoj kruh s trdim delom po kmetijah. Vedno si je želela, da bi se zaposlila v tovarni. Zelja se ji je uresničila leta 1958, ko je pričela z delom v naši delovni organizaciji. Več let je opravljala delo snemalke v oddelku predilnice bombaža. Ko smo v delovni organizaciji pričeli predelovati tudi sintetična vlakna, je bila razporejena za predico v oddelku sintetike. Pred-ica je bila vse do upokojitve.
Martina Kralj je kot sezonska delavka pričela z delom v »ceglarni« na Bregu. Leta 1956 je prišla v naš delovni kolektiv. Prehodila je podobno pot kot večina tekstilnih delavk. Od snemalke je napredovala za predico in to delo je opravljala vse do leta 1977. Od tega leta dalje j e opravljala lažja dela pri remontu predilnice bombaža.
Svoje sodelavke bo pogrešala. Odločila se je za predčasno upokojitev, ker j e doma na kmetiji vedno več dela. Vsem sodelavkam in sodelavcem se najlepše zahvaljuje za prejeto darilo.
Meta Krnc se je zaposlila v Predilnici leta 1957. Le nekaj mesecev je delala kot prisukovalka v proizvodnji, nakar je bila razporejena v finančni sektor. V okviru finančnega sektorja je opravljala različna dela.
Marija Rajner
Martina Kralj
Bila je knjigovodja osebnih dohodkov, materialni knjigovodja, knjigovodja osnovnih sredstev. Bila je ena prvih delavk v sektorju, kije pričela z delom na računalniku. Od leta 1980 dalje pa je vse do upokojitve opravljala zahtevno delovno področje referenta za devizno poslovanje.
V vseh teh letih je bila aktivna v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji in izven nje. Rada je sodelovala v različnih akcijah, ki smo jih organizirali v delovni organizaciji. Ko sem jo vprašala, kaj bi lahko po-
Meta Krnc
Iz oddaljenega Štipa v Makedoniji nam je pisal vojak Tomaž Bregar. Vsem delavcem in sodelavcem iz sukalnice pošilja prisrčne pozdrave. Za pozdrave se mu zahvaljujemo in mu želimo, da bi mu dnevi v vojaški suknji kar najhitreje minili!
vedala o svojem dolgoletnem delu v Predilnici, se je samo nasmehnila in dejala: »Če bi se v svojem življenju mogla ponovno odločati za svojo delovno sredino, bi svoje delo še naprej rada opravljala med sodelavci v finančnem sektorju.«
Ljudmila Kolednik je delala v Predilnici od leta 1971 dalje. Delala je v oddelku predilnice in sukalnice. V oddelku sukalnice je opravljala raz-
lična dela, od previjalke, sukalke da dvojilke. Našega poslovilnega srečanja se ni udeležila. Vabilo je prejela šele na dan srečanja. Iz oddaljenega Dragovškega pa je imela tako premalo časa, da bi se nam pridružila. Zal nam je, daje ni bilo z nami in seji iskreno opravičujemo.
Vsem upokojenkam želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let!
V. B.
PRIŠLI — ODŠLI v mesecu marcu 1989
Prišli:
L 3. 1989 Ladislav Čančar, Podkraj 8, Litija, remont predilnice;
13.3.1989	Vladenko Ostojič, Trg na Stavbah 6, predpredilnica; 15. 3. 1989 Vera Tišler, Cesta komandanta Staneta 1, Litija, sukalnica 1. izmena;
20.3.1989	Klemen Tišler, Cesta komandanta Staneta 9, Litija vzdrževanje;
20. 3. 1989 Irena Cvetko, Mamolj 29, Polšnik, sukalnica rezerva;
20.3.1989	Renato Cerovšek, Zavrstnik 1, Šmartno, predilnica rezerva;
27.3.1989	Tomaž Vehovec, Zg. Log 1 b, vzdrževanje predilnice bombaža;
Odšli:
Upokojitve:
10. 3. 1989 Marija Rajner, Prvomajska cesta 2, Litija, predilnica 3. izmena;
31.3. 1989 Marjeta Krnc, Trg na Stavbah 1, Litija, finančni sektor;
31. 3. 1989 Martina Kralj, Breg 5, Litija, remont predilnice sintetike;
31.3.1989	Ljudmila Kolednik, Dragoško n.h. Šmartno, sukalnica 3. izmena;
Izjava delavca, da ne želi več delati:
3. 3. 1989 Jožef Potisek, Lupinica 2, Šmartno, mešalnica 3. izmena;
Pismeni sporazum:
12. 3. 1989 Lado Zajec, Šmartno 33, remont predilnice sintetike;
Odhod v JLA:
17.3.1989	Tomaž Bregar, Slivna 9, Vače, sukalnica 1. izmena; 17. 3. 1989 Sebastjan Dimeč, Graška c. 64. Litija, predilnica rezerva;
Smrt:
28. 3.1989 Franc Kolman, Predilniška 18, Litija, vzdrževanje čistilnice in mikalnice;
V delovni organizaciji je bilo na dan 31.3. 1989 zaposlenih 638 žensk in 350 moških, skupno število zaposlenih je 988 delavcev.
Od skupnega števila zaposlenih je bilo 36 mladoletnih oseb.
J. Zupančič
/iŠG POKORNO JAVLJAM Pd® DA JE BIL POROČNIK NA MANEVRIH	 'mJ					11 GRKA Abece- de:	r	ZAV/M2.0VAL- V>Eb*UJ3E	ZmAme- MiTOST	f-	koralni O TotC	II	PRITOK Bal-haš'-KEG A JEZERA	STAtto -SLOPAUiRA ČRKA	PESUIK. SOPOl/
							PAPcJiTEV	Pole		OLEC, v/flor	Cvetica			
					verdAo ANATOMI n									
					tisti vLt VAROTE									
					?OXIU , Alarm					Politik VLICO- /LoV				
					x9OJe,0				?AK. -°dQPJE- A/tO	DELAVEC. pr/ $PEbiCqi	UČEMEC-v cos-	ECLŽEU TfKJET	'PtALUA /Re -R4/Uj5	iLOVELJ-SUA />£?-ANC-4
					H.eoRA									
					>					■				
					AVTO OLUAK.A VALJEVA			mesto v VOJt/obiut						
tl								6EPOUIJA						
					ki OilLO IME							7-GoLjT		
												MOŠLLO ftna		
Y vZ/7					tmnz.									
									VRSTA RAMP/OE				EVfLOP- RK/ UELETOIL	/IM/J U6.IL.OV
														
					STA6IOM V Bu6imPEirt				t/KUVjo JEZ6R.O					
		SE$TAV(L	30LE v	z: LAR,	WA,i OTOK. *WAV) X)Ob				idiučem					
KEMIJSKI JVEPLO		Biuži Ten Liste tcroe. VR&LlUJ ■ (c vs JiGo)	AALtcg" CAs-ovoc OBlOBjE	o-SE&ui XAl tOElt			OST£k)JE							
							VEL.IU.A OSOV/HA,							
				C<M{) ofi> dotJA-Ui										
IVEC.PA, elosČa								le L vo-lot/SiLEPA lAft.Fi 4						letAUEC- V Ti/ALfl/Cl
ČEŠKI PISATELJ. (Ato'S)											jv.06Me r / k) E	'ZHAfTEIt NA GIAi//	TOPA	
								MUSU/o . veliš io poOLAVAt					ELEU.T0..	
PR\)\ ŽLOUEIČ					OZvMčfi, F	Ar L-	KAejE-ORMŠ/tvj£				UAMOKJ. (.LOJZB)				
						ZčRAVIL. RAST4/NA				on a, z:. /ME"				
MUCO OTR.IK1			AR/rro -FAPovA ?4r	v noč $ * VETe£_										
														
>OTC.egki0 ŠTEVILO C.LASO -VALC.EV							STA&o -HiMism VojtO.AU				VAZMA -ZAC/M0A			
							54 dl-}				AMED-ICI}			
8.EU.A V					03<>W. ti>A jifilJAeg							i0AQ<O EOZEhJ		
UAMCJ- EVAu^e ^eua	i 1 1 1 |				LeMiJtic\ Ju AR XA UATRI>			TOV AtuUA k MA -P-t?>OQU				APToKI CEGLHl		
Na uredništvo smo prejeli 48 rešenih križank iz 3. številke Litijskega predilca. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke.
Nagrade prejmejo: 1. Gregor Baš, Litija, CZB 20 — 10.000 din, 2. Marija Ceglar, Litija, Ponoviška c. 5 — 7.500 din, 3. Franc Grom, Šmartno, Ustje 42 — 5.000 din.
Rešitev nagradne križanke številka 3/89;
Vodoravno: G, K, ANALIZATOR. N1KOLET1NA, KAOS, TOTEM, B, VALVAZOR, O, ARA, AROMUN, GENERALKA. SOL, ANI, ERATOSTEN, PRE-DILEC, NIŠAVA, RČ, AVTORICA. ŠT1P, MOA, LOARA, PR, ANKA, NIN. VA. ELO, EE, OLJE, RIKO, TRUP. RJA, RADON, CESARICA, KAS, ANALI. ANTRACIT
Rešeno križanko iz te številke oddajte najkasneje do ponedeljka, 15. 5. 1989, v skrinjico časopisa ali pošljite na uredništvo. Izžrebali bomo tri pravilno rešene križanke.
Nagrade: 1. nagrada — 10.000 din, 2. nagrada — 7,500 din, 3, nagrada — 5,000 din.
Ugankarski slovar:
KVORUM — potrebno število glasovalcev
OISE — reka v Franciji INARI — jezero na Finskem LOCEN — del volovskega jarma OSTENEK — ostenje