PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ: DOBROVA
Složno nad težave
Pravijo, da je Dobrova že od nekdaj kraj, ki ždi na robu kar dvojih vrat: v Polhograjsko in Horjulsko doli-no. V resnici se vas s svojimi dolgimi urbanimi jeziki zajeda globoko v vhodno bribovje teh dveh dolin, hkrati pa je tudi pometnbno vozlišče primestnih poti, ki vodijo tudi v druge okoliške kraje.
Nič čudnega torcj, da je bila vas že odnekdaj magnet za vse, ki so kakorkoli lazili, osvajali ali kako drugače rogovilili tod okoli, tudi za Italijane in bele med zadnjo vojno, saj je bilo moč z njenih preglednih bregov nadzira-ti malodane vse, kar se je premikalo po njeni neposredni okolici.
»Naš kraj je odlično izhodišče za katerikoli bližnji kraj,« je razgrnil ugodno geografsko lego vasi Franc Maček, predsednik sveta KS Dobrova. »Od tu je moč priti tako v Polhov Gradec, kot v Horjul, Šentvid, na Brezovico ali pa naravnost v Ljubljano. Prav zato je vas tudi precej razdrobljena in razvlečena, saj sega praktično vse od bližnjih Razorij pa gori do Skodiarja. Po dolžini to znese cele 3 km. Prav zavoljo le raztresenosti smo pred dvema letoma uvedli ulični sistem, kar nam zdaj omogo-ča lažje reševanje komunalnih problemov, pa tudi večjo preglcdnost. Po tem sistemu je zdaj vsekakor naša naj-daljša cesta Horjulska, najgosteje naseljcna pa Ulica Emila Adamiča, medtem ko je najmanjša pri Muretu, saj premore le eno samo hišno številko«
Kako ohraniti dobro zemljo?
Podobno kot vsi naglo rastoči kraji, se jc tudi Dobrova znašla pred mučnim vprašanjem današnjega časa: Kako ohraniti koristno obdelovalno zemljo? Novogradnje se namrcč vztrajno širijo tudi na zemljišča, ki so jih šc nedavno s pridom uporabljali kmetje in to, razumlljivo, pri nekalerih povzroča hudo kri. »Ves problem je v tem, da se načrtovalcem zdi škoda širiti vas na malovredna gozdna zemljišča, ampak vztrajno pritiskajo prav na ko-ristne kmetijske površine,« kritično razmišlja o tem pro-blemu Franc Maček. »Tako le-ta nemara še ne trpijo toliko zavoljo samih zazidav, kot zavoljo načrtovanih novih gradenj. Še zlasti je to očitno okoli nove osnovne šole, kjer zemljo sicer zvečine koristijo pristni kmetje.
Nasploh obdelovalna zcmlja danes spet dobiva svojo nckdanjo vrednost, medtem ko so še pred kakimi petnaj-stimi leti vsi tiščali v tovarne.«                                   ^
Še znatno več kot načrtovane gradnje. pa Dobrovcem odžira koristne kmetijske površine potok Hor]ulščica. Ta praviloma vsaj nckajkrat na leto poplavlja in tako imajo zdaj cca 150 h potencialno poplavljenega zemljiSča. Pri izsuševanju, ki je v teku, jim izdatno pomaga Območna vodna skupnost Sava—Ljubljanica in kmetijska skupnost, vprašanje pa je scveda, kdaj in v kolikšni meri bo ves ta trud obrodil želene sadove.
Udarniško delo oživlja
Z nezadržno širitvijo kraja seveda neogibno rastejo tudi potrebe. Tako komunalne, kot kulturne. Tako so v
imnulcm letu razširili vaško pokopališče kar za novih 90 pokopnih mest (v ta namen so odkupili 2000 m2 zemlje), imajo pa tudi že izdelane načrte za gradnjo mrliške vežice. Z deli bodo začeli, kot pravijo, kakor hilro se bo začela gradbena sezona. »Tu bomo vsekakor potrebovali tudi širšo družbeno pomoč in pomoč krajanov, kajti zgolj najemnina grobov ne bo zadoščala,« preudarno razglab-lja ob tem projektu predsednik sveta KS. »Letos pa naj bi prav tako začeli tudi z gradnjo novega gasilskega doma, kajli stari je že do kraja pretesen in zastarel in ne more več služiti svojemu namenu. Tega bomo podrli. Gradili bomo v glavnem udarniško člani GD sami. ob ustrezni pomoči krajanov in Občinske gasilske zveze, seveda. Tekom letošnjega leta pa naj bi vas končno dobila tudi tako težko pričakovano gostilno. Ta je za križiščen kraj
kol je naš, še kako pomembna. Res hudičevo žaloslno, pied vojno je bilo tu kar sedem gostiln ali nekaj takega, zdaj pa ni niti ene samc. Imamo en sam bifc, pa še ta je drag kot hotel«
Podobno se premika na bolje tudi v kulturi. Ob oblet-nici skladatelja Emila Adamiča so odprli povsem prenov-ljene prostore KUD »Dolomiti«, kjer so se, kol pravijo, še posebej izkazali člani KUD-a in gasilci. Še zlasti veliko zaslug pripisujejo Tonctu Potočniku, predsedniku meša-nega pevskcga zbora. Finančno pa je scveda tudi to obnovo podprla ZKO Ljubljana-Vič-Rudnik. Vsekakr lahko ta delovni dosežek služi kot zgleden primer, kako je moč tudi z malo sredstvi, a z obilo volje marsikaj doseči.
BRANKO VRHOVEC