SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 26-27
    "- 1 '1
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de julio - 9. julija 1998
AfiH. JURE VOMBERGAR
Vse blagoslove tebi, Slovenija!
Slavnostni govor ob proslavi državnosti v Slovenski hiši
Spominjamo se dneva, ko je slovenski narod dobil svojo lastno samostojno drža-Vo- Ta dan je bil ena od smiselnih postaj na zgodovinski poti slovenskega naroda, goto-Vo pa ne zadnja, kajti zgodovine ni konec. Mnogo je bilo teh postaj, ki so pogojevale naslednje, ene zaviralne, druge pospeševal-ne- Iz zgodovinske perspektive jih moremo razbrati in ocenjevati. Razume se, da je ocena odvisna od zornega kota ocenjevalca, I\)egovega pogleda na svet in na zgodovino.
Po kratkem obdobju samostojnosti v °srnem in pivih desetletjih 9. stoletja smo Slovenci živeli v tujejezičnih državah, kjer snio bili le manjšina, brez priznanega urad-nega jezika. Poleg tega nismo živeli v eni uPravni enoti, ampak v več zgodovinskih deželah (v Avstriji: Koroški, Kranjski, Šta-Jerski in Goriški), katerih pripadnike smo Se čutili. Za Trubarjevim nagovorom Jubi Slovenci" smemo morda slutiti plahe zače-osveščanja o obstoju širše slovenske skupnosti prek deželnih meja. Zavestni in kontinuirani slovenski preporod pa je nastopil sredi 18. stoletja. Njegov izraz je oilo rastoče število kakovostnih slovenskih tiskov, slovničnih in literarnih. Prehod od narodnega osveščanja do državotvornih ; 2amisli pa nedvomno pomeni prelomnica: Pomlad narodov leta 1848; ob družbenem prevratu in odpravi fevdalizma je prinesla tudi idejo Zedinjene Slovenije (ZS), ^ naj bi združila vse Slovence in presegla meje, ki so jih delile. Letos praznujemo ^'letnico ideje ZS, zato se bom ntalo dalj Ustavil pri tej temi, posebno še, ker postaja ZoPet aktualna.
Slovensko narodno gibanje 1848. leta je v bistvu sprožil celovški stolni kaplan Matiji1 Nar- Ziljski s svojim znamenitim član-°m v Bleiweisovih „Novicah” Slava Bogu •j*® dišavah in na zemlji mir ljudem do-ega srca. On je pravzaprav določal hi-J^t slovenskega narodnega gibanja in so °stali (na Dunaju, Gradcu in Ljubljani)
-koi
TA
°nt^j sledili. Prvi je izrazil zahtevo po Ze-Sloveniji, ne da bi jo imenoval, pr-,^J° je ozemeljsko natančno opredelil, prvi ^stavil peticijo žarijo in jo razpošiljal v Popisovanje. Tudi je zavrnil zahtevo, naj Slovenci volijo v vsenemški parlament. Slovenci v letu 1848 nimamo osrednje Vr ne osebnosti, pač pa je prišla na plan sta voditeljev: na Dunaju dr. Franc ‘Mošič, dr. Matija Dolenc in Peter Kozler, Gradcu dr. Jožef Muršec in dr. Jože jr^lnc, na Štajerskem dr.Štefan Kočevar in s avorin Trstenjak, v Trstu Jovan Vesel Ko-jj. , 'n Ivan Macun, v Ljubljani dr. Janez eiweis pl. Trsteniški, na Koroškem pa že enovani Mateja Majar-Ziljski, Andrej Ein-•eler in škof Anton Martin Slomšek. Slovenci so leta 1848 podpisovali pet.ici-'za Zedinjeno Slovenijo. Po nekaterih atkih naj bi jo podpisalo 11.000 (!?) j. vencev. Podpisane listine so nato posla-Dunaj. Peticije, ki so jih po posamez-sloven.skih pokrajinah podpisovali, so
2 S takorekoč veljale za ustno izročilo. ^/I(l°vinar dr. Stane O ran d a je dolgo iskal e dokaze zanje, dokler ni povsem nakl-Pod ° 0<^*<r'* v državnem arhivu na Dunaju Dpf ^es*om ..slavonski arhivi" shranjene arhjC|J<' V/' s'ovens'<it' pokrajin. Dunajski Kor' hrani vsega skupaj 5! peticij: 5 s C>q1p ^°ža, 1 iz Gorice, 11 iz vzhodne ostalih 34 pa je iz Štajerske
Izpolnjen zadnji pogoj za Slomškovo beatifikacijo
V Vatikanu je bil 3. julija dopoldne konzistorij, na katerem so obravnavali 13 odlokov Kongregacije za zadeve svetnikov. Drugi od 13 odlokov se nanaša na škofa Slomška, šesti pa na priznanje mučeništva kardinala Alojzija Stepinca.
Gre za uradno priznanje čudeža in zadnji odlok pred beatifikacijo, sledita le še datum in kraj razglasitve, je sporočil tiskovni urad Slovenske škofovske konference. Konzistorija se je udeležil tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger s sodelavci. Kdaj in kje bo uradna razglasitev Slomškove beatifikacije, še ni znano; o tem bo odločil papež, ni pa izključeno, da bo ob slovesni razglasitvi škofa Slomška za blaženega papež znova obiskal Slovenijo.
Karel Smolle spet v dunajskem parlamentu
Nedvomno je šlo za vseslovensko množično akcijo. Vendar so v dunajski parlament prispele le tiste peticije, ki so jih poslali neposredno ali preko Gradca in Celovca, tiste pa, ki so jih poslali iz Ljubljane, so končale neznano kje. Besedilo peticije, katero so podpisovali Slovenci leta 1848 je bilo naslednje:
Vaše c. k. veličanstvo!
U najvišjim razglasu 25 maliga travna t.l. u 4 $ je usem narodam avstri-janskiga cesarstva obljubljeno, de se jih narodnost in jezik ne ir/tata pritiskavati. Prepričani, da naša narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo in če se jih jezik u šole in u kanclije ne uvede, prepričani dalje, da zjedinjenje slovenskih krajev z nemško zvezo ne samo našo narodnost u nevarnost bi pripravilo, ampak tudi celo cesarstvo oslabilo, smo mi podpisani Slovenci na svetli prestol vašiga c. k. veličanstva sledeče prošnje položili:
1. de bi se u treh gubernijah: Ijublans-ki, graški in teržaški raztreseni slovenski narod u eno. kraljestvo pod imenam Slovenija” s svojim deželnim zboram sklenil;
2. de bi se slovenski jezik u šole in u kanclije uvedel; in
3. de se Slovenija, z nemško zvezo ne zjedini.
Značilnost programa ZS je v njegovi utemeljenosti na etničnem, naravnem, ne pa na zgodovinskem pravu. Starejše zgodovinopisje je bilo namreč vajeno deliti evropske narode na ,.državotvorne” in „his-torične” ter na tiste, ki to niso - sem pa je prištevalo tudi Slovence kot kmečko ljudstvo brez višjih družbenih plasti, ki naj ne bi bili sposobni osnovati lastne države. Vendar je marčna revolucija 1848 dosegla, da smo bili Slovenci s strani avstrijske države upoštevani kot enoten narod z enim jezikom (za to ima zasluge predvsem že pred letom 1848 umrli koroški Slovenec Urban Jarnik); uradni list so tiskali v slovenščini, šole so imele enotne čitanke, slovenščino so kot predmet začeli učiti v srednjih šolah.. Najpomembneje pa je, da je program ZS postal trajna slovenska zahteva za naslednjih 150 let. Kot pravilno ugotavlja Lojze Peterle, je program ZS svetla in znanilska točka slovenske zgodovine, katere vsebina še ni izčrpana.
Nadaljevanje prihodnjič
Leta 1996 je koroški politični delavec Karel Smolle kandidiral na listi Liberalnega foruma, v katerem je bila vključena sloven-ska Enotna lista. Takrat je bil prvi neizvoljeni kandidat liste.
Ker pa je zdaj odstopil poslanec omenjene povezave, je prosto mesto pripadlo Smolletu in ga bo zasedal dobro leto in pol do konca mandata.
Karel Smolle je že bil v avstrijskem zveznem parlamentu in sicer od leta 1986 do 1990, ko je kot predstavnik Enotne liste bil izvoljen za Zelene. Obakrat je obred zaprisege potekal dvojezično, v slovenščini in nemščini.
Karel Smolle je kot novi poslanec v avstrijskem parlamentu slovenskemu zunanjemu ministru Frlecu predstavil predlog ustavnega določila, ki bo kmalu vložen v avstrijski zvezni parlament in bo na podlagi pravice skupinske tožbe jamčil individual-
ne in skupinske manjšinske pravice. Predlagano ustavno določilo se opira na 7. člen avstrijske državne pogodbe in ga v določeni meri dopolnjuje, zajelo pa bo vse avtohtone manjšine v Avstriji.
Karla Smolleja je 3. julija še sprejel predsednik DZ Janez Podobnik. Na pogovoru je sodeloval tudi predsednik komisije za Slovence doma in v svetu Marjan Schiffrer. Sogovorniki so poudarili, da bi bila zaželena pogostejša posvetovanja s predstavniki Slovencev, ki živijo v Avstriji, ki bi zlasti še ob dejst vu, da imajo sedaj tudi svojega neposrednega zastopnika v zveznem parlamentu, lahko pripomogla k bolj zadovoljivemu približevanju Slovenije EZ. V tej konkretni situaciji lahko slovenska manjšina v Avstriji deluje kot most in pomoč pri oblikovanju slovenskih nacionalnih interesov znotraj evropsko oblikovanih kriterijev v EZ.
Slovensko-hrvaški odnosi
V	zadnjih dneh so se odnosi s Hrvaško zaradi jedrske elektrarne zaostrili. Hrvaška namreč ne plačuje tekoče porabljene elektrike (od petih milijard tolarjev, kolikor bi jih morala plačati letos, je plačala približno pol), za deset milijard tolarjev pa je neplačanih obveznosti iz minulih let.
Čeprav je mešani poslovni odbor JE Krško letos sprejel gospodarski načrt za leto 1998, ki je zajemal nakup in zamenjavo uparjalnikov, izdelavo varnostne analize in nakup simulatorja, hrvaška stran za to ni plačala še ničesar.
Še v tem tednu nai bi bila končana celotna finančna konstrukcija in kot je povedal gospodarski minister Metod Dragonja, bodo hrvaško stran obvestili o tem, koliko znaša 50-odstotni delež teh naložb. Če Hrvaška pri posodobitvi ne bo hotela sodelovati, bo Slovenija za projekt, poskr-
bela sama, vendar bo to vplivalo na lastniško razmerje. Minister Dragonja je izjavil, da bo prisiljen sosedi prekiniti dobavo elektrike iz Krškega, če v 10 dneh ne bo mogoče priti do dogovora o poravnavi dolgov.
Generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva Damir Begovic je isti dan izjavil, da „Hrvaško elektrogospodarstvo Sloveniji ne dolguje ničesar. Smo solastniki nuklearke in plačujemo stroške proizvodnje”. Dolgove v višini 22,5 milijarde tolarjev pa je označil kot plod slovenske računovodske gimnastike.”
Za neplačevanje obveznosti so verjetno krive izjemne finančne težave Hrvaškega elektrogospodarstva.
Slovenija je uradno zanikala pisanje hrvaških medijev, češ da podatki o dolgu niso točni. Podatke so znova preverili: dolg znaša okrog 22,5 milijarde tolarjev'.
STRAN 3:
Slovenski državni praznik
Naša skupnost živi!
Iz življenja v Argentini
14.	junija je bilo na Pristavi praznovanje očetovskega dne, opoldne pa je bilo družinsko kosilo z domačimi kolinami.
V četrtek, 18. julija je bil redni sestanek sanmartinske zveze mater in žena, katero vodi gospa Ani Podržaj. Sestanek je bil posvečen žrtvam revolucije v domovini.
Argentinski dnevnik „Clarin” je 19. junija poročal o povratku na svoj dom Rodriga Romera, 13. letnega dečka, ki je med spopadom varnostne službe s tatovi (ki so napadli varnostnike denarnega zavoda v neki restavraciji v Castelarju) dobil strel v glavo. Bil je teden dni v nezavesti, naslednjih 18 dni pa so se zdravniki, psihologi, kinesiologi, fonoavdioiogi in terapisti borili za njegovo življenje. Vse to zdravljenje je vodila in koordinirala naša rojakinja dr. Kati Rožanec. Po vidnih uspehih se je deček sedaj vrnil domov, bo pa še vedno pod nadzorstvom gospe doktor, ki je deležna veliko javnih priznanj in zahval.
V nedeljo, 21 junija, so v naših krajevnih domovih počastili naše očete, katerim so otroci in mladina pripravili prisrčne prireditve.
Isti dan je bila v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejiji procesija presvetega Rešnjega telesa, katero je ob spremstvu naših dušnih pastirjev vodil delegat mons. Jože Škerbec.
V sredo, 24. junija, je bil v Slovenski hiši mons. Antona Oreharja duhovniški sestanek.
Isti dan je bila ob 20. uri prav tako v Slovenski hiši mons. Antona Oreharja šolska seja.
V četrtek, 25. juinija sta veleposlanik RS prof. dr. Janez Žgajnar in soproga Tatjana priredila v svoji rezidenci sprejem ob praznovanju naše državnosti.
V soboto, 27. junija, je bilo v Slovenski hiši mons, Antona Oreharja praznovanje slovenske državnosti. Po sv. maši, katero je opravil delegat slov. dušnega pastirstva mons. Jože Škerbec, je bila v dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana slavnostna akademija in prijateljska večerja. Po pozdravnih besedah predsednika Zedinjene Slovenije, gospoda Marjana Lobode je navzoče pozdravil veleposlanik RS prof. dr. Janez Žgajnar. Sledil je slavnostni govor
arh. Jureta Vombergarja. Nato je bil koncertni nastop prof. Ivana Vombergarja, podelitev priznanj zaslužnim rojakom (delegatu mons. Jožetu Škerbcu, č.g. Janezu Petku CM ter prof. Alojziju Geržiniču) ter besede arh. Marjana Eile-tza, ki je v imenu Slovenske Kulturne Akcije predstavil razstavo devetih slovenskih slikarjev, živečih v Argentini (Ivan Bukovec, Asdrejka Dolinar, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Veronika Šprahakl ter Milan Volovšek).
Sledila je večerja, katero so letos pripravile žene s Pristave, pod vodstvom gospa Kristine Jerovšek ter Ivanke Golob.
Isti dan je frančiškanska sestra Kristina Grilj naredila večne zaobljube v kapeli San Jose Obrero v Reja Grande, Moreno.
V nedeljo, 28. junija, je bila po sv. maši v Našem domu Domobranska prireditev. Slavnostni govor je imel prof. Tine Vivod.
Isti dan je imela Zveza slovenskih mater in žena - odsek San Justo, družinsko kosilo. Prav tako na isto nedeljo, je naša skupnost v Carapachayu imela prireditev v spomin padlim domobrancem in slovenskega holokavsta, združeno z praznovanjem obletnice osamosvojitve Slovenije.
Argentinski dnevnik ,,La Nacion” je isti dan objavila zahvalo podjetja „La Mansion Aberg Cobo” veleposlaniku RS prof. dr. Janezu Žgajnarju in soprogi, da sta v njihovih prostorih priredila sprejem ob praznovalcu obletnice slovenske osamosvojitve.
V četrtek, 2. julija je imel zvezni odbor Zveze slov. mater in žena svoj redni sestanek. Sledil je razgovor o gospodinjstvu, katerega je vodila ga. Marta Jeloč-nik.
V soboto, 4. in nedeljo 5. julija so bile po slovenskih domovih in v Slovenski hiši volitve SKD - volili so se novi odbori po okrajih.
V nedeljo, 5. julija je bila v Slovenski hiši mons. Antona Oreharja Alojzijeva prireditev slovenskih šolskih otrok. Po sv. maši je bila igra ,,Zvezdica zaspanka” v izvedbi Rožmanove šole.
Tisk. ref. Zedinjene Slovenije
Zgodilo seje v Sloveniji...
POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA
Tradicionalna Poletna šola slovenskega jezika bo letos v Ljubljani od ponedeljka, 6. julija, do sobote, 1. avgusta. Na šoli učijo izkušeni lektorji z ljubljanske univerze, ki razvijajo sodobne metode poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Prijavljenih je 120 študentov iz 29 držav z vseh celin. Tudi iz Argentine so štirje. Udeležencem so pripravili tudi pester spremljevalni program: obiskali bodo državni zbor, Muzej novejše zgodovine, časopis Delo, na ekskurzijah pa bodo spoznavali lepote in značilnosti Slovenije.
ZADNJA ŠTEVILKA JUTRANJIKA
V	zadi\ji številki časnika Jutranjik, ki je začel izhajati 4. junija letos, je direktor in glavni urednik Danilo Slivnik v uvodniku zapisal, da so ga „prodali premalo, da bi lahko z njim vztrajali v položaju neodvisnih in samostojnih založnikov”. Vendar, kot je ugotovil, „se morajo držati ekonomike, saj bi v nasprotnem ogrozili izhajanje tednika Mag”. ..Jutranjik vsekakor ni bil idealen časopis ..., a bil je vsebinsko toliko konsistenten, da je zagotavljal temeljno informiranost,” je še zapisal Slivnik v zadnji števi-
lki in dodal, „in ker pravijo, nikoli ne reci nikoli več, mi dodajamo, da se morda spet vidimo ob kakšni drugi priložnosti ...” Odslej ima Slovenija (spet) pet dnevnih časopisov - Delo, Dnevnik, Slovenske novice, Večer in (športno) Ekipo.
KUČAN PODELIL ODLIKOVANJA
Milan Kučan je 1. julija podelil državna odlikovanja. Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije so prejeli: Elektro-inštitut Milan Vidmar ob petdesetletnici, Gimnazija Ledina - nekdanje učiteljišče v Ljubljani ob stotridesetletnici, Kmetijski inštitut Slovenije ob stoletnici ter Franc Košir za zasluge pri pripravah na osamosvojitev slovenske carinske službe.
8. LIKOVNA KOLONIJA SLOVENSKIH SLIKARJEV IZSELJENCEV
Minister za kulturo Jožef Školč je 2. julija na Mostu na Soči odprl razstavo udeležencev 8. likovne kolonije slovenskih slikarjev izseljencev. Ta se je začela 23. junija in se je z odprtjem razstave tudi sklenila. Likovne kolonije so se udeležili slovenski izseljenski likovniki iz Evrope, obeh Amerik in Avstralije, med njimi tudi članica naše skupnosti iz Argentine Veronika Sparhakl.
Lahko bi rekli: „tako v politiki kot v nogometu...’’ Le da se v nogometu včasih najdejo nepristranski sodniki, ki napravijo red, če se igralci ne držijo pravil. V političnem življenju je pa težje najti take sodnike. Dokončno besedo ima narod vsaka štiri leta; če se tedaj zmoti, je treba pač potrpeti do prihodnjih volitev.
SIMULIRAN PENAL
Pisec teh vrstic ve, da včasih preveč fantazira. A tako je članek manj suhoparen. Zato je zanimivo primerjato zadnjo tekmo argentinske reprezentance s holandsko. Proti koncu igre genialni in iznajdljivi Ortega simulira penal. Ker mu ga sodnik ni priznal, nasprotni vratar pa ga pokaral, je nasilno reagiral. Usoda je bila zapečatena.
Nekaj podobnega se dogaja s sedanjim predsednikom, ki je po svoje tudi iznajdljiv in genialen. Kako spretno suka „žogo” in izigrava nasprotnike! In da bi dosegel zmago, simulira penal. Sklepa: nasilno mi ne pustijo do kandidature in spodnesli so me v mojem političnem zagonu. Dobro ve, da so pravila drugačna. Da ustava jasno določa: do tu in ne več. In zlasti, da je dogovor, ki je omogočil ustavno reformo, slonel na besedi: le še eno.
Nogometaša Ortego je je nepristranski sodnik opozoril, da tako ne gre. Menem pa si je zagotovil, da mu bo sodnik naklonjen. In tudi če bi nasilno reagiral v primeru, da bi ga kdo pokaral, bo sodnik gledal dragam. Nekako takšen je trenuten položaj argentinske politike.
Danes že malokdo dvomi, da bo Menem ponovno kandidiral. S svojo spretnostjo je izigral opozicijo in dosegel, da je zadeva dokončno prodrla v peronstično stranko, se razširila na družbo in postala vsakdanja stvar. Opozicija se ni znašla. Preveč je zaupala, da si predsednik sploh ne bo upal kaj takega poizkusiti. Zlasti bivši predsednik Alfonsin, ki je z olivovskim paktom odprl vrata drugi predsedniški kandidaturi Menema, je verjel v dano besedo. In končno, vsi so zaupali v jasno ustavno besedilo, ki določa, da je sedanja predsedniška doba že draga.
Predsednik je vse presnetil, ko je igral spretno igro, češ „to se mene ne tiče”. Tako je vse izgledalo le delo prenapetih fanatikov, ki jih nikjer ne manjka pa jih tudi nihče ne vzame resno. Opozicija, najprej razdeljena potem pa združena v Povezavi, je verovala v potrebo ponovne spremembe ustave, če bi Menem hotel znova kandidirati. Nihče ni resno jemal sodne poti preko vrhovnega sodišča, ki naj bi odprlo to pot „contra natura”, z ugotovitvijo da je ustavni tekst neustaven. To je bilo prepričanje tudi večjega dela političnih opazovalcev.
danes je jasno, daje pot preko vrhovnega sodišča odprta. Z vseh provinc federalni sodniki pošiljajo na zbornice in končno na vrhovno sodišče vprašanje Menemove kandidature. In izid lahko že naprej napovemo: 5 proti 4. Ne opoziciji ni uspelo pridobiti katerega izmed petih provladnih članov vrhovnega sodišča, ne vladi, kije hotela, da bi vsaj še kdo drug pritegnil, da potvorba ne bi bila tako očividna. Zadnja beseda sicer res še ni izrečena, a kaj dosti drugače ne bo.
KJE JE NASPROTNIK
Nadaljujmo s to primerjavo z nogometom, ki je skoraj argentinska narodna igra, v kateri se izraža na neki način miselnost in življenje ljudstva. Povezava je na neki način podobna nogometni reprezentanci. Res se mora boriti proti močnemu nasprotniku. A dejansko je sama sebi največji nasprotnik. Nejasnosti, nekoordiniranost, nerazumevanje in pomanjkanje strategije napada so glavni vzroki, da je menemizem
Tone Mizerii
izvedel tako uspešno ofenzivo.
A tudi že v sedanjem stanju ne najdejo prave smeri. Vsak dan lahko vidimo, kako j glavna debata v sklopu povezave poteka o kandidatnih mestih za prihodnje volitve. Opozicija je zamudila priliko, da bi vssi poskušala preprečiti Menemu poizkus P0-novne kandidature. Sedaj pa še zariiUI*. priliko, da bi Menemu prepričljivo zaprla pot do nove predsedniške dobe. Če bo Menem končno kandidiral, a bo na volitvah poražen, to ne bo zasluga opozicije marveč dokaz, da mu je ljudstvo kot zadnji ‘n najvišji sodnik pokazalo rdeč kartonček.
Predsednik se dandanes nahaja na i'aJ' nižji stopnji priljubljenosti. Če bi bile volitve že sedaj, bi bil prepričljivo porazen-Tudi če bi opozicija nastopila ločeno, ne bi zmagal. A dobro vemo, da se ta težnja lahko sprevrže. Zato bi Povezava moral3 več sil polagati v lastno utrditev kot pa v medsebojni spor, v debato o taktiki, ki n® bi jo uprabili proti predsedniku, itd. jačit' lastno kredibilnost in kazati notranjo enotnost bi bolj pritegnilo volilce kot pa medsebojni prepiri.
Poleg tega tudi v prestolnici sami, KJ®r J so radikali na vladi, Solidarna fronta pa J® podpira, ne najdejo prave smeri. Že sam** zadeva prostitucije kaže, kako daleč so °® soglasja in stvarnega dojemanja vladat# Kaže pa tudi na dejstvo, da jih kaj maj0 briga blaginja prebivalstva, kadar se podu0 za nekim ideološkim dojemanjem svoboščin.
Glavno vprašanje opozicije se trenutn0 suče okoli predsedniškega kandidata. N" hče ne bi rad tega rešil na odprtih volitvah’ Tudi tako nihče ne najde poti, kako priti do soglasja, ki bi preprečilo neprijeten in oster spopad. A ne Graciela Fernandez Meijidf ne Frenando De la Rua nočeta odstopiti od svoje kandidature. Čas pa teče in vsi zafl>u' jajo ugodne priložnosti.
KAJ PA DUHALDE?
Medtem pa je jasno, da bo predsednik kakor hitro reši notranji problem in dokončno odrine guvernerja Duhaldeja (ver' jetno že na konvenciji 17.) pričel volil110 kampanjo, usmerjeno v pridobitev izgubil6" nega ugleda.
Omenili smo Duhaldeja. Javno sicer s? vedno trdi, da je on edini resni peron isti#" kandidat in tudi da bo kot tak ostal, dejansko v njegovem krogu že iščejo novi strategij za čas, ko bo Menem tudi forma*
no prevzel kandidaturo. Vsako možno* pobotanja je zavrgel pretekli teden, ko Jf po maši ob 24 obletnici Peronove sntf11 dejal: „Če bi bil danes Peron živ, ne ven1, kaj bi rekel o Menemovi vladi”.
Duhalde je že večrat uporabil peroms tično pravovernost spričo Menemove ralne „desviacije”, a zadnje čase gaje spret na predsednikova igra porinila na rob odi1*' Čanja. Izgubil je veliko število zaveznikov notranjosti države. Zadnji tak primer Jf provinca Mendoza, Kjer sta se tako Artur® Lafalla kot bivši guverner Iiodolfo Gabrir
ie#
izrekla za Menemovo kandidaturo. Oba bila do nedavnega smatrana kot DuhaldeF va navdušena zavenika.
Kaj storiti v teh okoliščinah? Nekat* menijo da bi bilo najbolje, da bi se utrdil' provinci Buenos Aires, nastopil na volit'8^ z lastno stranko in tako čakal boljših dni to ne bi šlo v Menemove račune. 8*®*: Duhaldejevih glasov je tudi Menemova da zapečatena, Kaj si bo bistri predsegJM izmislil, da bi užaljenega guvernerja Pr‘te*. nil v svoje projekt? Opazovalci si zan"T. belijo glave. Ponudba podpredsedniške® mesta ne zveni stvarno. A ne prenagffll se; čas bo prinesel odgovor na to vprašfflH in še na marsikatero drugo. Medtem r' solidarno spremljajmo žalost argentinski nogometnega sveta.
tuoza; vsi pa so bili izredno navdušeni nad njegovim umetniškim izvajanjem. Za konec je Vombergar dodal še kratko Improvizacijo.
Sledila je izročitev priznanj Zedinjene Slovenije za leto 1998 našim odlikovanim javnim delavcem. Predsednik ZS Marijan Loboda in tajnica Ivana Tekavec sta izročila slavnostne listine z obrazložitvijo ob ploskanju vseh prisotnih naslednjim javnim delavcem:
Prelat Jože Škerbec: „Za Vaše neu-
Odlikovancem preteklih let so se pridružili gornji prejetniki častne listine, ki so te zaslužili za svoje neumorno, dolgoletno in nesebično delovanje za Slovence v Argentini oziroma za ves narod.
Predsednik Slovenske kulturne akcije arh. Marjan Eiletz je nato opozoril na razstavo naših likovnih umetnikov (Ivan Bukovec, Andrejka Dolinar, Helena Klemenc, Tone Kržišnik, Andrej Makek, Tilka Močnik, Adriana Omahna, Veronika Sparhakl, Milan Volovšek) z besedami:
Kako lepo je počastiti narodni praznik naše in naših staršev domovine z leporto besede, pesmi in podobe, treh glavnih strebrov naše kulturne žilavosti. Slovenska kulturna akcija je hvaležna drušrtvu Zedinjena Slovenija, ki je želelo dati vsebino praznovanju tudi s tem pisanim šopkom likovnih umetnin slovenskih sklikarjev in slikark, ki se danes raprosti-
ra pred nami v dvorani. Devet umetnikov s šestintridesetimi podobami priča o zvestobi svojemu poreklu, o svoji zasanjanosti v kontinuiteto slovenske kulture in o vztrajnosti svojega umetniškega ustvarjanja. Danes zvečer smo jim hvaležni predvsem zato, ker so nas počastili s svojo umetniško prisotnostjo in na ta način ovrednotili naše praznično razpoloženje.
Za konc slavnostne prireditve je bila pripravljena okusna slavnostna večerja, med katero so imeli rojaki priložnost pogovora, saj se na to prireditev zberejo iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa.
Naj omenimo, da je spremni list ob priložnosti praznika umetniško izdelal slikar Milan Volovšek, proslavo je pripravil s sodelavci kulturni referent ZS arh. Ivan Kogovšek, večerjo pa društvo Slovenska Pristava.
TD
morno delovanje v dušnem pastirstvu za slovenske rojake v Argentini, za Vaše zasluge za ohranitev našega verskega tiska, kot urednik častitljive revije Duhovno življenje, za Vaš dolgoletni trud kot katehet v naših sobotnih slovenskih šolah in kot profesor verouka v Srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka in za Vašo skrb za duhovno oskrbo slovenske skupnosti kot delegat slovenskih dušnih pastirjev.”
Župnik Janez Petek CM: „Za Vaš odločilen doprinos pri duhovni oskrbi rojakov v edinem strnjenem slovenskem naselju v Argentini, Slovenski vasi pri Lanusu,
kot tudi za njen vsestranski razvoj in napredek, kot prvi predstojnik župnije Marije Kraljice, v okviru katere ste vodili gradnjo prve slovenske cerkve v Južni Ameriki, pa tudi Baragovega misijonišča, starostnega doma sv. Vincencija in drugih ustanov, kakor tudi za Vaše pomembno udejstvovanje v katoliškem šolstvu.”
Prof Alojzij Geržinič: „Za Vaše neu-
Drage Slovenke in Slovenci, spoštovani rojaki in prijatelji!
Ob sedmi obletnici samostojne slovenske države Vam iz srca čestitam in se ne neham spominjati Vašega in Vaših bližnjih prispevka slovenski svobodi! Ko nam je bilo najtežje nas je krepila Vaša zvestoba!
Bog Vas živi in krepko naprej!
Z odličnim spoštovanjem,
' Lojze Peterle,
poslanec Državnega zbora, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov
Spoštovani!
Ob sedmi obletnici slovenske državnosti, mi jo praznujemo tudi v Sloveniji, kot povsod po svetu, kjer živyo Slovenci,'Vam iskreno čestitam.
Želim Vam še naprej mnogo uspeha pri Vašem tako pomembnem delu, kot je ohranjanje slovenstva in kulturne dediščine med našimi rojaki v Argentini.
Dimitrij Kovačič,
Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana
Spoštovane Slovenke in Slovenci, dragi rojaki!
Vsem, ki ste v Buenos Airesu zbrani na proslavi ob največjem slovenskem prazniku, Dnevu državnosti, čestitam ob sedmem rojstnem dnevu mlade slovenske države.
Samostojna Slovenija je sad stoletnih hrepenenj, truda in žrtev Slovencev, ki so oblikovali nacionalne programe in branili slovenstvo pred tujcem in tujimi totalitarnimi ideologijami, tudi s puško v roki. Slovenska pomlad, plebiscit za samostojno Slovenijo ter uspešna obramba ob napadu JLA leta 1991 so se v zadnjih sedmih letih vsidrali v zavest naroda, kot tisto vrednostno središče slovenske nacije, ki omogoča trden temelj boljši prihodnosti.
„Nobena solza ni bila potočena zaman”, je zapisal slovesni pesnik in pisatelj. Hvala vsem, ki ste v desetletjih po krvavi revoluciji tam daleč v Argentini ohranjali slovenstvo in idejo zedinjene Slovenije. Vaše delo in upanje je vtkano v same temelje slovenske državnosti. Danes imamo hišo postavljeno. To je slovenska država. »Toda vsaka hiša še ni dom. In to je sedaj naša naloga. Slovenija mora postati ne samo država, temveč resnična domovina naroda, ki jo je ustvaril. Domovina pa je nekaj, kar je prežeto s toplino, vrednotami in harmonijo. Tudi vrednotam moramo dati slovenski potni list. Prepričan sem, da bomo do desetega rojstnega dneva slovenske države že lahko govorili ,ne samo’
o	slovenski državi, temveč tudi o resnični slovenski domovini za nas in prihodnje rodove.
Bog Vas živi, naj živi samostojna Slovenija!
Janez Janša,
predsednik SDS
momo in dolgoletno udejstvovanje kot šolnik, zlasti v letih našega begunstva in izseljenstva, kot soorganizator slovenskega šolstva na Tržaškem kot domobranski častnik, kot pisec in prevajalec številnih knjižnih izdanj, kot avtor neštetih člankov in razprav verske, kulturne in svetovnonazorske vsebine v našem tisku, kot kulturni organizator, predavatelj, pobudnik in sodelavec mnogih verskih in kulturnih organizacij in gibanj, kot priznani komponist in izvajalec odmevnih glasbenih stvaritev, kot priznani mojster v kraljevski šahovski igri.”
LJUBLJANA - Tehnološki in industrijski preizkusi kurjenja premoga iz indonezijskega rudnika Kideco v Termoelektrami-toplarni Ljubljana (TE-TOL) so pokazali tehnološko sprejemljivost in ekološko primernost premoga v vseh režimih in pogojih obratovanja. Kot se je pokazalo v preizkusih, ima novi premog v primerjavi s prejšnjim, prav tako indonezijskim iz rudnika Adaro, manj žvepla, pepela, mai\jše pa je tudi sevanje pepela. Poleg tega pa je t udi cenovno ugodnejši od prejšnjega.
PROSLAVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI V SLOVENSKI HIŠI
Slovenci v Argentini smo proslavili dan Republike Slovenije, ki Se je rodila pred sedmimi leti, v soboto, 27. julija v Slovenski hiši.
Svoje veselje in ponos smo izrazili naprej z zahvalo Bogu za našo samostojno fžavo z mašo, ki jo je daroval v cerkvi Marije Pomagaj prelat Jože Škerbec z drugimi slovenskimi duhovniki. Med pridigo je navezoval misli o božji previdnosti, hvaležnosti za ta dogodek in nadaljnji skrbi za neredek države. Med mašo je zvenelo jiudsko petje z orgelsko spremljavo prof. Ivana Vombergarja.
Po maši so zbrani rojaki prisostvovali Polaganju šopka rož pred spomenik našim Padlim; položili so ga predsednik Zedinjene Slovenije Marijan Loboda, podpredsednik j?-e Rezelj in vodja pisarne Emil Cof. Sledila je slavnost v lepo okrašeni veliki j^orani; delo Pristavčanov. Ker je že pred eK združil Slovenski narodni odbor to slabost s praznovanjem slovenske zastave, je 'isela čez oder velika slovenska trobojnica 'n grb države Slovenije. Ob stenah so bile Ustavljene slike naših umetnikov, ki so Pred tednom dni imeli likovno razstavo pri
ska.
Najprej so na vabilo povezovalca Dominka Oblaka prisotni zapeli obe himni, med ter" pa so prinesli v dvorano tudi obe 2astavi, skovensko in argentinsko.
Nato je predsednik ZS Marijan Loboda Pozdravil vse goste, med katerimi sta bila Ve'eposlanik univ. prof. dr. Janez Žgajnar s Soprogo in opolnomočeni minister Tomaž unstelj s soprogo, predsstavnike vseh do-tl'0v in organizacij ter vse prisotne z nagovoru, ki smo ga objavili v prejšnji številki. Zbrane je tudi pozdravil veleposlanik
•	Janez Žgajnar, ki je navajal misli iz govora, ki smo ga objavili pred dvema edtioma.
Slavnostni govorni^ arh. Jure Vomber-®ar K' v svojem govoru razgrinjal misli ?redvsem ob priliki 150-letnice rojstva ide-e Zedinjene Slovenije. Njegov govor prio-cH)enio na uvodnem mestu in bo izšel v |"e*oti. Gostje so z navdušenjem potrdili ^eS°v prikaz.
^ kulturnem programu je letos nast opil •anist prof. Ivan Vombergar z Beethovno-0 s°nato op. 54, št. 22; Ekspresijami Vilka
%
Vo
,,lar.ja: Meditacije in Želja, ter Chopeno-Poloneso (op. 53). Večina poslušalcev je e*a prvič priložnost slišati mladega vir-
+ RUDOLF SMERSU
Rudolf Smersu je bil eden izmed že redkih javnih delavcev in narodnih voditeljev izpred druge svetove vojne, kije imel zadoščenje, da je dočakal to, za kar je vse življenje delal: za svobodno in samostojno Slovenijo.
Rudolf Smersu ob prihodu v Argentino
desetimi leti je z vso družino emigriral v Argentino, kjer si je kruh služil najprej kot tovarniški delavec, nato pa kot uradnik ministrstva za javna dela in ministrstva za pravosodje vse do upokojitve.
NJEGOVO DELO V ARGENTINI
Rudolf Smersu se je rodil 19. oktobra 1905 v Ljubljani. Doštudiral je na pravni fakulteti in tudi diplomiral. Pivo službeno mesto je nastopil na otoku Rabu v Dalmaciji kot politično-upravni uradnik. Leta 1931 se je poročil z .Josipino Klančar; rodili so se jima štirje otroci: Miha, Jurij, Marjeta in Alenka.
Njegovo javno delovanje je tako obsežno in raznoliko, da ga je potrebno razčleniti na razna obdobja in področja.
V času pred dingo svetovno vojno je' deloval v mladinskih katoliških organizacijah, najprej v dijaških (Razor, Slovenska dijaška zveza, Marijanska kongregacija pri jezuitih in dingih), nato v akademskem Orlu in Zarji. Kot odličen telovadec in telovadni učitelj je prepotoval vso Slovenijo. Kasneje je posvečal veliko dela organizaciji mladine in predaval na številnih političnih sestankih in tečajih. Sodeloval je v Slovenski katoliški akciji in bil odbornik v prvem Narodnem odboru KA.
Sindikalno delo ga je vedno zanimalo. Leta 1931 je postal pravni referent okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Ko se je Jugoslovanska strokovna zveza začela vedno bolj naslanjati na komunistično partijo, je bil med ustanovitelji nove Zveze združenih delavcev, ki jo je postavil na trdne katoliške temelje in v njej vodil odločno borbo proti komunizmu.
V politiki je postal viden leta 1933, ko je v času diktature kralja Aleksandra postal član štirinajstorice, ki je v ilegali vodila Slovensko ljudsko stranko (SLS). Zasedal je razna mesta v strankarski strukturi, dokler ni bil leta 1938 izvoljen za poslanca za ljubljansko okolico. V beograjskem parlamentu se je ukvarjal zlasti z delavsko zakonodajo in njihovimi pravicami.
Takoj po napadu Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo, med vojno in okupacijo je bil določen, da postane voditelj Slovenske zaveze, ilegalne organizacije SLS, ki se je pripravljala na oborožen odpor. Jo mesto je zasedal do leta 1943, ko gaje nadomestil major Marko Bitenc. Sodeloval je pri ustanovitvi vaških straž ter Slovenske legije. Dne 3. maja 1945 se je na Taboru v Ljubljani udeležil seje slovenskega parlamenta, na katerem je bila oklicana slovenska narodna država v okviru federativne Jugoslavije.
Po koncu vojne in po zmagi komunistične revolucije se je najprej umaknil na Koroško, potem pa v Italijo, kjer ga najdemo v taboriščih Monigo, Servigliano, Seni-gallia in Barletta. V zadnjih dveh je bil tudi predsednik taboriščnega odbora. Pred pet-
Če je njegovo delo v Sloveniji deloval na raznih poljih, se je v Argentini njegov delokrog še bolj razširil.
V	prvih letih se je posvečal organizacijskim problemom, največ skrbi pa posvetil Družabni pravdi, ki je v prvih letih družila strokovno katoliško delavstvo v emigraciji, izdajala istoimenski list in razne strokovne knjige ter pripravljala Socialne dneve.
Veliko let je bil odbornik Društva Slovencev, predhodnika današnjega društva Zedinjena Slovenija. Veliko je predaval po raznih društvih, Domovih in mladinskih sestankih. Ko so se po Velikem Buenos Airesu začeli ustanavljati naši skupni Domovi, je seveda takoj sodeloval pri organizaciji Slovenskega doma v San Martinu. V tem
Z nqjmlajso pravnukinjo ob 90-letnici.
okraju je tudi poiskal dom za svojo družino.
Politično delo je tudi nadaljeval. V SLS je ves čas sodeloval, bil član načelstva. Zaradi poznanja strankarskega dela in dobre zveze z ostalimi demokratskimi strankami je po smrti predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta bil ime-Nad. na 5. str.
Pokojniku v slovo
DA OSTANE ZAPISANO
Kaj se je dogajalo ob koncu aprila leta 1941, da zdaj Slovenci obhajamo 27. dan tega meseca kot državni praznik? Vsekakor takrat ni bila ustanovljena OF za boj proti okupatorju, kajti ta fronta je bila predstavljena svetu po napadu Hitlerjeve Nemčije na Stalinovo Sovjetsko Zvezo junija istega leta. Prav lahko pa so takrat komunisti snovali svojo „Protiimperialistično fronto”, ki pa ni bila usmerjena proti nemškim nacistom ali italijanskim fašistom, temveč proti zahodnim imperialistom, kot so tedaj rekli Angliji in Franciji. Ilegala Slovenske ljudske stranke, imenovana ,,Slovenska Legija'’ je bila uradno ustanovljena nekaj dni. po tem datumom v začetku maja. ilegala liberalne stranke „Sokolska legija” je nastala kmalu potem, nakar ji je sledila še „Narodna legija”, ki je družila demokrate različnih političnih smeri.
In vendar se je 27. aprila le zgodilo nekaj, česar zgodovinske knjige ne omenjajo in česar tudi jaz ne bi vedel, če mi ne bi pravil o tem zadnji še živi poslanec predvojne SLS in zadnji predsednik SNO v emigraciji, gospod Rudolf Smersu. Njemu je ob razpadu Jugoslavije aprila 1941 leta naročilo vodstvo stranke, naj organizma s člani
PRISRČNA HVALA
Pokojnega bivšega, zadnjega predsednika Slovensko narodnega odbora sem globoko cenil. Kljub njegovi upokojitvi, slabem zdravstvenem stanju sem bil z njim v stalnem kontaktu do njegove smrti. Naše narodne, politične zadeve so ga zanimale intenzivno.
S	pokojnikom je legel k zasluženemu počitku eden zadnjih prič, prisoten v samem političnem vrhu demokratkega tabora, naše najbolj tragične dobe. V obdobju levičarske strahovlade, vključno v obdobju VOS-ovih akcij, ni nikdar utihnil, nikdar ni nehal delovati. Tvegal je vse, lastno življenje, v upanju da bi se politični razvoj obrnil na stran demokracije, mirnega sožitja vseh rojakov... Njegovi mnogi javni opisi, informacije, posebno o delovanju politikov de-
CVETLICE NA GROB
Mnogo je med ljudmi neizrečenih besed, ki nikoli ne pridejo na dan ali pa pridejo prepozno. Med zadnjimi naj bi bile tudi te, ki jih polagam na Vaš grob kot cvetlico v zadnje slovo.
Opravičiti se Vam moram, da te besede izrekam šele sedaj. Pa Vam jih vendarle namepjam, da zadostim notranji potrebi in se Vam zahvalim za lepe poteze vaše osebnosti in značaja v javnimi delovanju, vsaj
Člani narodnega odbora za Slovenijo ob obisku dr. Mihe Kreka v Argentini: od leve Rudolf Smersu, Rudolf Žitnik, dr. Miha Krek, dr. Celestin Jelenc, dr. Franc Ba,jlec, Miloš Stare
mlade SLS ilegalno organizacijo, ki bi pripravila odpor proti okupatorjem. In tako se je v ta namen sestal z nekaj mladik11 vidnejšimi člani stranke v prostorih Delavske zbornice v Ljubljani, prav 27. april3
dopoldne. To ni bil ustanovni sestanek „Legije”, temveč priprava naj. V ozkem krogu prisotnih na tem sestanku je bil, kolikor se spomni g. Smersu, tudi Peršuh, kasnejši poveljnik Slovenske legije za Ljubljano, ki so ga komunistični atentatorji kmalu umorih. Ko sem pred časom vprašal g. Smersuja, če so po njegovem mnenju režimski zgodovinarji izbrali za ustanovitve Protiimperialistične fronte ta dan, ker so zvedeli za omenjeni sestanek, se je nasmehnil in odgovoril, da ne ve kaj so tedal počeli komunisti. Sam pa o tem ni pm« ker od mož in fantov, ki so bili takrat prisotni, ni razen njega preživel nihče. Gre za dogodek o katerem ni ne dokumentov m ne drugih prič, a pripoved glavnega organizatorja prve slovenske ilegale med drugo svetovno vojno je vredna, da se ohrani.
(Tole sem napisal v soboto, dne 4-junija zjutraj in imel pred sabo na pisalni tnizi, ko je zazvonil telefon in sporočil, da je gospod Rudolf Smersu umrl. Nespremenjeno oddajam v objavo)-dr. Marko Kremžar
mokratskega tabora med vojno in takoj P° vojni, so bili točni, objektivni... poučni’ Velika škoda, da doma niso bili znam takrat in niti danes.
Z nami je delil preko 50 let usodo političnega emigranta, v domovino se m vrnil. Zdržal je v aktivnem narodnem delu, disident prve linije, vse do delne demokratizacije in osamosvojitve Slovenije. Kot predsednik SNO je bil do skrajnosti odprt za sodelovanje vseh političnih strank, vse spore, nasprotja je znal poravnati. Njegova zasluga je, da je SNO delal skupno in uspešno. V slovenski politični zgodovin1 mu bo dodeljeno častno mesto.
Ob slovesu cenjeni gospod predsednik, v imenu mojih kolegov od SDS prisrčna hvala, za Vaše težko, neumorno delo.
Dr. Peter Urbanc, Toronto bivši podpredsednik SNG
kakor sem jih jaz spoznaval. Opravičujem se pa tudi zato, ker se zaradi starostno razlike med nama čutim prav zaradi h)® spoštljivo zadržanega. Kot da hi ne im®j pravice do teh besed, ki bodo revne.-Izrekam jih torej kot nekdo, ki hodi P° stopinjah Balantičevega nemega berača- 3 daleč za njim!
Kot mlad in molčeč fant sem Vas pre^ nekaj več kot tridesetimi leti začel opazm vati in spoznavati kot mnoge druge na javnih srečanjih in političnih sestankih, kamor me je zaneslo zanimanje za politiko, tedaj predvsem slovensko. Opazoval sen' Vas in slišal o Vas. Bili ste vedno aktiven, dinamičen, jasnih besed, ki nikoli nisen1 slišal, da bi koga ranile. Predvsem je bila opazna značilnost, zaznavna takrat, ki se J® pa v poznejših letih v mojem spoznavah)11 utrdila, namreč Vaša z zvestobo združen3 velikodušnost in širokosrčnost. Vzbujalistf vtis, da ste slovenskemu javnemu življenj11 in delu predani brez preračunljivosti. “ ste s srcem predani stičnima idejam3 krščanstva in slovenstva in to na vedn® svež, skoraj mladosten način. Lojalno ste delali za ti dve vrednoti in puščali ob strm11
vsakodnevne malenkosti. V političnem
m
javnem življenju ste nastopali spravljivo m blažilno.	„
Srečaval sem Vas v "Družabni pravd1; ki sem jo listal in takrat kot mladostm bolj malo razumel. V kpjigi o slovenskem Orlu ste napisali uvodne besede pred mm« kot desetimi leti in v orlovskem duhu, K1 Nad. na 5. stf-
Lojze	Peterle:Sedanja vlada ni
sposobna odgovarjati na izzive časa
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je na novi-uurski konferenci kritično ocenil politično Podobo Slovenije sedem let po njeni osamosvojitvi ter poudaril, da sedanja vlada ni sposobna odgovarjati na izzive časa, ki ga avuno. Preteklost ostaja nerazčiščena, saj vkda ne omogoči niti obsodbe komunistič-nega režima.
*	nadaljevanju je predsednik SKD opomnil na „nerealno pričakovanje” premiera Janeza Drnovška, češ da bo Slovenija v treh letih vključena v Evropsko zvezo, rierle meni, da Drnovšek s takšnimi izja-rirni zavaja slovensko javnost, saj »Slovela najpomembnejših vprašanj v zvezi z 'ključevanjem v EZ še ni niti začela mševati', kaj šele da bi lahko dokazali, da Astern na podlagi zakonov normalno funkcionira”.
Lojze Peterle se je dotaknil tudi odnosa
8B»— ..................    i______________
vlade do državnega tožilca Antona Drobniča. Slovenski krščanski demokrati so začudeni, kako se lahko vlada brez kakršnekoli pravne podlage s tem vprašanjem -privatnim mnenjem - sploh ukvarja.
V	zvezi z deklaracijo o narodni spravi pa je Peterle pojasnil, da bosta izvršilni odbor stranke in poslanska skupina to vprašanje obravnavali 30. junija. „Sodeč po tem, kako se je tega vprašanja lotila levica, imam vtis, da doslej ni pokazala resne volje, da bi do dokumenta sploh prišlo,” je dejal Peterle. Dodal je, da SKD ne želi sodelovati pri ..podjetju, katerega namen bi bil zgolj nek papir, ki bi ponovno pokril stvari, ki se jih ne da pokriti”. Pri stranki predlagajo rabo evropskih standardov, torej takšno prakso, da bi bile pri sestavljanju deklaracije zastopane vse stranke, pri čemer pa nasprotujejo „genocidnenui” stališču Zmaga Jelinčiča.
+ RUDOLF SMERSU
Nad. s 4. str.
»ovan za njegovega naslednika. Delo je javljal z vsem trudom in uspehom vse . ko je Slovenija postala samostojna m svobodna in je v njej spet zavladala demokracija. Takrat se je Slovenski narodni ^Lor, ki je predstavljal na volišču izvolje-
vodstvo, razpustil in vrnil ljudski man-
9o
?at ^venskemu narodu, sty je ta spet lah-0 demokratično volil svoje predstavnike.
SvQje poglede na dogodke, ki so pretresi slovenski narod, tako v matični domo-
1	kot med nami po svetu, je objavljal v jOšem tedniku, v raznih Zbornikih Svobod-e Slovenije, v Vestniku Društva slovens-, Protikomunističnih borcev, Ameriški
°uiovini in drugih listih v emigraciji. Njegovi ■
Jasni odgovori na anketo v Zborniku e Slovenije za leto 1966 so veren
Sv°bodm •zraz
zavzetosti za svobodo slovenskega
"aroda.
, Več let je bil odbornik Počitniškega -0tria dr. Rudolfa Hanželiča in tako otroci ^ske kolonije kot drugi počitnikarji so ga . nekaj sezon srečevali kot skrbnega Phnistratorja doma v Doloresu. del	skromen	naštevek neutrudnega
g a v dolgih desetletjih. Društvo Zedinjena °Vet>ija mu je na praznovanju slovenske
Cvetu
ice.
s 4. str.
ste
v ,.®a Lili prežet, izražali optimizem, ki naj Ijjlj danes za nas vse. Vedel sem, da ste p rned zadnjimi izvoljenimi poslanci še kat/c>Jne dobe. Lep začetek politične poti, s 1 Polet je bil pa kmalu zaustavljen ob jt) sn<‘ni prelomu v domovini. Še sem bral 1~ .Se i zanimal ter zvedel za ‘’Slovensko °ku° ’	ste j° organizirali-za odpor proti
ko *;Jaloriu in zvedel tudi za Vaša tveganja, vJ° stregli po življenju zunanji so-n0st .**> kmalu pa tudi notranji. A preda-‘dealom Vas je krepila in ohranila! °tem Vas je zadela kot tisoče usoda
,0^' Poliddne kariere je bilo definitivne °n('c' Nastopila pa je druga doba v m življenju, v kateri so lepe potege ste t .°SeLnosti še bolj zablestele. Do tedaj
dou ' * P°klicen politik, poklicen v smislu rapjegj
Li se bili ogrnili z vzvišenostjo, do rrlarsi^|Jere morda celo upravičeno, kot
»ek,
l^ega klica k delu za občo blaginjo. ° L) se bili ogrnili z vzvišenostjo, do p morda celo upravičeno, kot
pfav (..  v	podobnih okoliščinah. Pa ste
ip ?a . rat dokazali, da ste iz ljudstva vzet UUdstvo dan. V težkih letih zdomstva
Zgodilo seje v Sloveniji...
države leta 1995 izdalo priznanje za vse neumorno delo na tej strani Atlantika, kot skromen izraz hvaležnosti vseh, ki uživamo sadove njegovega dela.
Pod težo let se mu je zdravje krhalo. Svoja zadnja leta je preživel v Domu sv. Vincencija v Slovenski vasi, kjer je preteklega 27. junija odšel po zasluženo plačilo k Bogu.
SLOVO
Od pokojnika smo se lako poslovili v Slovenskem domu v San Martinu, kamor so ga prišli kropit številni prijatelji. Pogrebno mašo zanj je opravil tamkajšnji župnik France Šenk, od rajnega pa so se poslovili ing. Vladko Voršič v imenu sanmartinskega doma, ing. Jemer Dobovšek v imenu SLS-SKD ter dr. Marko Kremžar, najožji soede-lavec pokojnega Smersuja. Njegov govor prinašamo posebej.
Vsej družini izražamo globoko sočuitje. Boga pa prosimo, da sprejme k sebi pokojnika, ki je toliko koristil svojemu narodu. Tudi naš list žaluje za i\jim, kajti bil je stalni sodelavec z raznimi socialnimi, političnimi in načelnimi članki. Upajmo, da bo tudi matična Slovenija znala kmalu ovrednotiti njegovo delo za slovenski narod.
ste bili enak med enakimi in z drugimi prijeli tudi za orodje, ko je bilo treba ponovno graditi slovensko življer\je, tokrat na drugačen način in tisoče kilometrov proč od domovine.
Pa še ena značilnost je v mojih očeh izstopala pri Vas in morda je bila ta najlepša. Bili ste politik, vajen nastopa, pa nisem nikoli videl niti zvedel, da bi iskali prvih mest ali častnih prvih vrst. Redkost med politiki vseh časov in krajev! Bolje rečeno, v prvih vrstah ste vedno bili, a za delo v skupnosti. Vaše življenje je dajalo vtis, da Vas ne zanimajo niti čast, niti mesta, niti funkcije, le služba slovenski stvari. S to mislijo ste živeli in s to mislijo odšli po plačilo k Vsemogočnemu.
Zase obžalujem, da Vas nisem mogel kaj več poslušati in od Vas neposredno slišati življenskih izkušenj iz Slovenije.
V	Vas sem vedno videl neko živo povezavo s prejšnjo Slovenijo, ki bi jo bil rad še od bliže spoznal. Vem, da boste iz večnosti še naprej spremljali vse plemenite slovenske napore. Ne morem si Vas predstavljati drugače. Naj Vam bo lahka zdomska zemlja!
Andrej Fink
DAN DRŽAVNOSTI SLOVENIJE V OZN IN V WASHINGTONU
Slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu ZN dr. Danilo Tiirk je na sedežu OZN v New Yorku priredil slovesen sprejem ob Dnevu državnosti Republike Slovenije. Sprejema se je udeležilo približno 300 povabljencev. Slovenski veleposlanik v ZDA dr. Dimitrij Rupel je sprejem ob Dnevu državnosti priredil že v ponedeljek, 22. junija. Sprejema se je poleg številnih veleposlanikov različnih držav udeležil tudi nekdanji protikandidat Billu Clintonu na volitvah za predsednika ZDA in sedaj predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Bob Dole. Njegova udeležba je celotnemu sprejemu s približno 450 udeleženci dalo tudi večjo težo.
AMERIŠKA VELEPOSLANICA V SLOVENIJI
Ameriški senat je brez pripomb odobril imenovanje nove veleposlanice ZDA v Sloveniji Nancy Halliday Ely-Raphael. Kandidatka za veleposlanico v Sloveniji je bila potrjena soglasno. Na zaslišanju 16. junija sta senatorja Gordon Smith in Joseph Bi-den kandidatko opozorila na problem vračanja premoženja nekdanjim razlaščencem, Ely-Raphaelova pa je zagotovila, da bo temu vprašanju namenila potrebno pozornost.
PRAZNOVANJE V EXPO ’98
Slovenija je dan državnosti obležila tudi na svetovni razstavi EXPO ’98 v Lizboni, in sicer v slovenskem paviljonu, ki ga je v prvem mesecu razstave obiskalo več kot 170.000 ljudi. Obiskovalce paviljona Slovenije, kjer je v središču zanimanja videoins-talacija o reki Soči avtorja Andreja Zdra-viča, so še posebej seznanili s praznovanjem sedme obletnice samostojne slovenske
MARKO KREMŽAR
države, pa tudi z njenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi ter turistično ponudbo.
BLIŽANJE EVROPSKI ZVEZI
Avstrijski veleposlanik Gerhard Wagner je prevzel zastopstvo predsedovanja Evropski zvezi v Sloveniji. Wagner je bil na vljudnostnem obisku pri zunanjem ministru Borisu Frlecu, s katerim sta se pogovarjala predvsem o obisku novega predsedujočega Svetu ministrov EZ, avstrijskega zunanjega ministra Wolfganga Schuessla, ki je napovedan za 6. julij. Veleposlanik Wagner je poudaril tudi odločenost avstrijske vlade, da s šestimi najresnejšimi kandidatkami za članstvo v EZ - med njimi Slovenijo - še to jesen začne vsebinska pogajanja na tistih področjih, na katerih sta bila pregled in primerjava zakonodaje končana.
ZNANSTVENO SODELOVANJE
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik France Bernik in podpredsednik Poljske akademije znanosti Miroslav Mossakowski sta podpisala protokol o znanstvenem sodelovanju med obema akademijama. Okvirni protokol utira pot bodočemu sodelovanju raziskovalcem obeh držav, in sicer do leta 2000 (izmenjava izkušenj, programov ipd.).
DRNOVŠEK V BOLGARIJI
Predsednik vlade Janez Drnovšek je na uradnem obisku v Bolgariji. Drnovšek in njegov bolgarski gostitelj premier Ivan Rostov sta se dogovorila za okrepitev gospodarskih odnosov, za izboljšanje prometnih povezav med državama in za tesnejše sodelovanje v turizmu. Pogovori Drnovška in Kostova so se še vrteli okrog vključevanja obeh držav v Evropsko zvezo in sodelovanja v okviru Cefte.
Besede slovesa
ob trugi pok. Rudolfa Smersuja
Dragi gospod Smersu. Zapuščate nas. Zapuščate svojo družino, zapuščate prijatelje, našo skupnost, pa tudi svoj slovenski narod kateremu ste zvesto služili, ga usmerjali in vodili več kot pol stoletja.
Bilo je v prvih mesecih vojne, v zasedeni Ljubljani, ko me je znanec povabil, da sem vstopil v ilegalno Slovensko legijo. Takrat nisem vedel, da ste bili vi, gospod Smersu kot tuijmlajši poslanec katoliško usmerjene ljudske stranke tisti, ki mu je bila poverjena naloga organizirati prvo narodno ilegalo proti okupatorju. Nihče ni takrat slutil, da bo to združenje slovenskih narodnjakov dobilo najhujše rane od rojakov, ki so takrat pričenjali med nami revolucijo v znamenju srpa in kladiva. Kmalu so tudi vam stregli po življenju. A ni bila božja volja. Bili ste ohranjeni, da ste mogli dolga leta velikodušno delovati na vseh področjih javnega, življenja - za Slovence in za Slovenijo.
Težko je povzeti Vaše javno delo »v nekaj besedah. Smem reči, da so bila katoliška načela tiste smernice, ki so zaznamovale vse vaše napore. Trdno ste bili prepričani, da more prinesti slovenski družbi blaginjo in mir le pravična družbena ureditev, na podlagi evangeljskih resnic. V skladu s tem prepričanjem ste delovali.
Verovali ste v dobroto ljudi. Iskali ste skupnih izhodišč povsod kjer je šlo za blagor slovenske domovine. Znali ste seštevati sile in razumevati ljudi, take kot smo.
Pod vašim predsedstvom je Slovenski narodni odbor, predstavništvo demokratičnih Slovencev v emigraciji, povečal svojo dejavnost v prelomnih dneh slovenke zgodovine. Vedno ste želeli, da bi domovina Slovenija končno dosegla pravo notranjo in zunanjo svobodo. Njena neodvisnost in konec totalitarnih spon, ki sojo oklepale, je bila del vaših tihih sanj, katerih uresničitev ste po božji dobroti s hvaležnostjo dočakali.
Vedno ste bili pripravljeni zagrabiti za delo, ne da bi pri tem iskali lastno korist in ugled. Svoje krščanstvo ste živeli dosledno in globoko. Bili ste pravi demokrat in neutruden glasnik cerkvenega socialnega nauka, pri tem pa velikodušno strpen do različno mislečih.
Vaše delo je bilo javno, a vendarle tiho. Kljub temu ste bili celi generaciji Slovencev v tujini zgled. Bili ste zgled slovenskega garača, ki ob razumevanju in zaslombi svoje družine, žrtvuje prosti čas in talente za delo na polju krščanskega slovenstva, ker vidi v tem voljo svojega Stvarnika. Bili ste nam zgled v delu in zgled v trpljenju.
Zdaj odhajate gospod Smersu, odhajate - eden od naših velikih mož, k Bogu po plačilo. Vaši rojaki in med njimi preostali člani Slovenskega narodnega odbora ostajamo ob vrednotah, katerim ste bili Vi zvesti vse življenje, na slovenstva nikdar do konca obdelani njivi. Počivajte v miru in na svidenje.
Kurati v slovenski vojski?
Ministrstvo za obrambo naj bi predvidoma še ta teden slovenski vladi poslalo delovni osnutek novega zakona o obrambi. Med določili, ki bodo skoraj zagotovo predmet ostrih razprav, v vladi in javnosti, so tudi členi, ki govorijo o zagotovitvi duhovne oskrbe v slovenskih oboroženih silah. Omenjeni zakon naj bi državljanom zagotavljal pravico do duhovne oskrbe med vojaško službo, stroške pa naj bi poravnavala država.
Na obrambnem ministrstvu se namreč z vprašanjem uvedbe plačane duhovne oskrbe intenzivno ukvarjajo že več kot pol leta. Decembra so se s predstavniki slovenskih vojaških oblasti o tem pogovarjali nadškof dr. Franc Rode, vodja Inštituta za religijo z Dunaja dr. Freistetter, avstrijski vojaški škof Werner in generalni vikar nemške vojaške škofije Jurgen Nabbefeld, sledila sta slovenske vojaške oblasti spet obiskala februarja. Januarja je v Kopru cerkvenim in vojaškim predstavnikom predaval ameriški vojaški ataše v Sloveniji Michael E. Vrosch.
O duhovni oskrbi vojakov v SV zdaj poleg ustave govori prevsem uredba iz leta 1992. Po tej uredbi imajo vojaški obvezniki med opravljanjem vojaške službe pravico do nemotenega izpovedovanja vere, ki so jo izrecno dolžni varovati tudi poveljujoči. Verskih obredov in drugih verskih dejavnosti se lahko vojaki udeležujejo v prostem času in ko ne opravljajo vojaških nalog, zaradi katerih nimajo pravice do izhoda, določa uredba. Naloga poveljstev je, da na razglasnih deskah objavijo seznam verskih objektov (cerkva) in da s tem seznanijo nabornike. V vojaške objekte je izrecno dovoljeno vnašati versko literaturo, v dogovoru z vodstvi verskih skupnosti pa je za obveznike, ki to želijo, dopuščeno organizirati tudi razgovore ali predavanja z versko vsebino. Kolikor je slišati, do večjih konfliktov v zvezi z izpovedovai\jem vere ali obiskovanjem obredov med vojaško službo
-e -č
ne prihaja.
„Duhovna oskrba je zagotovljena v vseh oboroženih silah držav članic Nata, v tistih članicah EU, ki niso članice Nata (Avstrija, Finska, Švedska, Irska), in v Švici, ki ni niti v Natu niti v EU. To velja tudi za Francijo, ki sicer ni Članica vojaškega krila Nata. Velja v deželah z močno poudarjeno ločitvijo cerkve od države, kot so na primer Velika Britanija, Švedska, Finska, Norveška, Danska, Grčija, in v drugih laičnih državah, v katerih država v dobro državljanov sodeluje s cerkvijo oziroma cerkvami. V teh državah s tem povezane stroške praviloma kiije državni proračun,” pravi dr. Čepar. Tudi v državah prvega kroga širitve Nata in v oboroženih silah v vseh štirih naših sosedah za duhovno oskrbo vojakov skrbijo plačani kaplani; vse štiri so o tem podpisale sporazume s Svetim sedežem: Avstrija in Italija še pred drago svetovno vojno, Hrvaška in Madžarska leta 1996 oziroma leta 1994. Nekateri vojaški kaplani nosijo uniformo, nekateri ne, hrvaški le, če so z vojaki na terenu. Uniforma, pravi dr. Čepar, je pomembna zaradi mednarodnih sporazumov, ki varujejo vojaške osebe: če niso v uniformi, so pravno v veliko slabšem položaju. V Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji in še ponekod imajo kurati rang oficirjev, vendar praviloma ne nosijo orodja.
Duhovniki, ki skrbijo za pastoralo vojakov, so velikokrat organizirani v posebnih vojaških škofijah, ki jih vodi vojaški škof. Te določijo in potrdijo njihove cerkvene oblasti, zaposli in plača pa, kot rečeno, država. Ker je v EU več kot 50 odstotkov katolikov, gre najpogosteje za katoliško duhovno oskrbo, seveda pa ponekod prevladujejo protestanti, anglikanci, muslimani. Načeloma vojaki manjšinskih veroizpovedi ne smejo biti prikrajšani za duhovno oskrbo v vojski. Praviloma je tako, da mora službujoči duhovnik, ki je lahko civilist ali pa ima vojaški čin, poskr-
(2 - KONEC)
PRED PETDESETIMI LETI
„Brez dela ni jela,” so modrovali kmečki možakarji in to še bolj v tej nam nepoznani deželi. Zvečer, ko sta sostanovalca že lepo brezskrbno „smrčala”, sem si jaz še belil glavo, kaj narediti, nazaj ponovno „krampat” mi ni šlo v glavo. Vzel sem v roko izkaznico in iskal v njej „čudežne” rešitve. In res sem kmalu opazil, da je uradnik v zapisu letnice rojstva namesto kljukaste enojke napravil navadno črtico. In takoj sem pomislil, kaj če bi napravil iz te črtice eno lepo ničlo. In res dragi dan sem poiskal podobno barvo črnila in napravil iz enojke lepo ničlo. Uspelo mi je in še isti dan sem se napotil v isto tovarno, kjer sta delala kolega, in bil sprejet brez pridržkov, kajti iz noči v dan sem postal eno leto starejši. Napravil sem mali „delikt”, toda doma so rekli: „sila kola lomi”. Ko sem pgstal resnično polnoleten, sem to legitimacijo „izgubil” in dobil novo s pravimi podatki.
Z novim delom smo bili še kar zadovoljni, kajti bilo je bolj primemo našim poklicem kot pa krampanje. Kmalu pa smo doživeli novo presenečenje: po štirih urah dela je bil po tedanjih zakonih določen čas za počitek in ’okrepčilo. V dvajsetminutnem odmora smo sedeli poleg sodelavcev in se pogovarjali, kajti znali smo že nekaj jezika, ko se približa eden izmed „provincianos”, tako so imenovali prebivalce iz notranjosti dežele, in vprašal, zakaj ne jemo. Da nimamo denarja, nismo hoteli reči, ker nas je bilo sram, rekli smo, da nismo lačni. Preprosti „provinciano” je hitro razumel, saj so bistre glave. Drugi dan smo se že mastili z
Pisali smo pred 50 leti...
SKOF G. DR. ROZMAN V USA
Ljubljanski škof, g. dr. Gregorij Rožman je 1. julija z letalom odpotoval iz Švice v USA, kamor je prispel 3. julija. V USA je pravtako prispel č. g. p. Odilo Hanjšek.
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKAD.
DRUŠTVO OBNAVLJA SVOJE DELO
V	nedeljo, 4. julija so se zbrali slovenski katoliški akademski starešine na svoj prvi sestanek.
Predsednik ravn. Bogumil Remec je najprej podal članom, ki so se odzvali v polnem številu, pregled dogodlkov, ki so
privedli do obnovitve društva v tujini. N®« je prečita! vdanostno spomenico, ki joči®1 naslavljajo na Eminenco kardinala Copello, primasa Argentine, ljubljanskemu knezoškofu drju Gregoriju Rožmanu ® predsedniku drju Mihi Kreku. Vse tri i^ave si bile z odobravanjem sprejete.
Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor, katerem so: predsednik ravn. Ivan Prijate!)' tajnik Ruda Jurčec, blagajnik notar Lesar® odbornika ravn. Bog. Remec in Miloš Stai* Nov i odbor ima zlasti nalogo sestaviti no'1 pravilnik in obnoviti mednarodne zveze.
Svobodna Slovenija, št. ^
15.	julija 1948
Slovenija, moja dežela
Škofja Loka
bogatimi priboljški, s katerimi so nas zalagali do prve „quincene”, petnajstdnevne plače. Takoj ko smo prejeli pivo plačo, so bili naši prvi koraki do teh dobrotnikov, da jim poplačamo neprecenljive dobrote, katere je zmožna le „nobleza gaucha”, to se pravi plemenitost prebivalstva iz notranjos-ti dežele.
Toda naše ponudbe so naletele na gluha ušesa. Take in podobne dogodke smo še mnogokrat doživeli v tej plemeniti deželi. V lepem spominu mi bodo ostali tudi moji sosedje, kateri so v času moje odsotnosti zaradi službenih dolžnosti zvonili in spraševali ženo, če kaj potrebuje; tudi oni so „provincianos”.
Kmalu pa je enosobno stanovanje postalo kar malo pretesno, začeli smo misliti na malo boljše in res smo kmalu našli za tiste čase lepo urejeno hišo, katero smo zasedli skupaj z drugimi »družabniki”: en zakonski pac in dva samca, se razume vsi novodošli Slovenci. Bil je korak naprej in precej let smo živeli v slogi in zadovoljstvu.
V	trenutnem zadovoljstvu in ob premišljevanju o naši bodočnosti smo prišli do novih zaključkov: treba bo misliti na study, kajti večletne žrtve naših staršev, ki so nas šolali v težkih vojnih letih, se ne smejo spremeniti v ročno delo. In res, kmalu so 'se naši dnevi spremenili v nov »delovni dan”. Ob šestih zjutraj na noge in po spitju malo kave hitro v šolo; ko prideš domov, malo poješ, pečena jajca so bili skoraj naš dnevni „krah”, nato na popoldanski „šiht”, ki je trajal do desetih zvečer. Po večerji pa študij do pozne ure. Po
Najbolj ohranjeno srednjeveško mesto kot celota v Sloveniji je Škofja Loka. Za to se ima zahvaliti svojemu posebnemu statusu. Leta 973 je namreč cesar podaril loško ozemlje škofom iz Freisinga (pri Mnchnu), ki so imeli nad mestom oblast do Napoleona, medtem ko je ostalo slovensko ozemlje bilo last Habsburžanov.
Okoli gradu se je počasi začelo zbirati
beti ne le za duhovno oskrbo za vojake svoje vere, temveč za vse. V Nemčiji so na primer uvedli pravilo, da ima vera, ki ima v oboroženih silah 1500 vernikov, možnost, da se z državo dogovori o zaposlitvi svojih duhovnikov. V ameriški vojski so kurati različnih veroizpovedi dodeljeni enotam glede na večinsko versko sestavo enote.
DNEVNIK 16.6.1998
kratkih urah spanja se je ponovno začel „delovni dan”, ki se je ponavljal skozi leta. Tudi pranje in pospravljanje je bilo naše delo, likali pa smo le tisto, kar se je videlo: »ovratnike”. Tako je bilo življenje »študenta samca” v tujini.
Večletno stalno požrtvovalno delo je rodilo svoje sadove. Prišli smo do zaželenih poklicev in treba je bilo misliti na sodruga, saj v Svetem pismu stoji zapisano: »Človeku ni dobro samemu biti.” Začeli smo gledati po Franckah, Mickah in Špelcah in kmalu so se vršile »ohceti” in z njimi nove odgovornosti, novi načrti. Vse življenjske izzive smo sprejemali in jim kljubovali s svojo mladostno energijo in korajžo, kajti naša zavest, da izhajamo iz rodu, ki je kljuboval vsem mogočim zatiranjem in ponižanjem, nam je dajala moči za ustvarjanje Slovenije na tujem.
Mnogi intelektualci so po študijih dosegli zavidljive položaje v tukajšnjih poletjih. Delavci in obrtniki so napredovali v svojih strokah in kmalu so se začela med nami pojavljati najpreje mala, nato večja in nekatera celo velepodjetja.
In danes po petdesetih letih krasijo veliki Buenos Aires lepo urejeni privatni in skupni domovi, eden mogočnejši od dragega, v njih pa je polno slovensko govorečega živžava. Neprecenljivo je delo naših kulturnikov, ki so s svojim požrtvovalnim delom ustvarili malo Slovenijo na tujih tleh. In slovenske šole, to največje bogastvo, ki ga zapuščamo svojim potomcem. Izredno število obiskovalcev slovenskih šol z mladimi, tukaj rojenimi učnimi močni je poroštvo, da bo slovenski živelj še dolgo časa bival v tej plemeniti deželi. In to naj bi bil odgovor na režimsko publikacijo pred leti, ki je zagotavljala, da »sramota umira”. Toda ideje »sramote” bodo živele večno, medtem ko
meščanstvo, predvsem obrtniki in trgov® kajti Školja Loka je bila na prometni ž® proti Idriji in Primorski. Bila je Pre(’^ vama med sotočjem obeh Sor.
V	mestu je zelo izrazit glavni trg, ki Je ves srednji vek služil kot sejemski prosti za okoličane. Na njem so zgrajene lepe ^ vedno stoječe hiše z bogato poslika'10’ kakor npr. mesta hiša. Mesto je in*6'0 mogočno obzidje, ki je še danes PreC5 ohranjeno. Naj povem še, daje rojstna hiš* mojega očeta dr. Tineta Debeljaka iz stoletja.
Za Loko je še značilen kamenit most na Selško Soro iz leta 1380; ob otvoritvi )e freisinški škof padel z njega in utonil-
Danes se Škofja Loka trudi, da izbolr svoj srednjeveški videz in obnavlja W razne srednjeveške navade, kot npr. sejme.	fp
povzročitelji te »sramote” že davno izgiiU3 jo iž svetovne pozornice.
Pred kratkim sta novoporočenca dipj9’ miranca obiskala svojega strica, ki je p1^ v Argentino z isto ladjo. V prijateljski1 razgovoru sta rekla, da se včasih ugotaw v Sloveniji med tistimi, ki poznajo arge,f-tinsko-slovenske razmere: »Če se slučaj1’11 v Sloveniji ne bo več govorilo slovensk® bodo potomci Slovencev v Argentini govorili slovensko”. Res veliko število vensko govoreče mladine na naših pri1’6 . tvah je najlepše plačilo za petdesetle trud. In človek se nehote vpraša: Ali f možno, da »izdajalci” opravijo tako del°
In ko človek premišljuje o teh pretel
letih, se vpraša, kaj je bila tista gonilna
ki nas je bodrila skozi vsa ta leta.
Čist«
gotovo je bila ena izmed sil ljubezen rodne zemlje, katere smo bili oropani draga je bila: ker smo hoteli postati do! tni in posmrtni pričevalci strašne us<
[0$
im
naših bratov, ki so bili pomorjeni na * ■ rinski način, če ne delamo krivice zver* kajti te svojo žrtev najpreje umore in potem »mrcvarijo”, medtem ko so " »bratje” delali ravno obratno.
O tem kot o »umetnini” celjskega sambla Strelnikoff si ne upamo veliko jr, voriti tukajšnjim prebivalcem, kajti de bi sramoto narodu, iz katerega izhajal"0^ Mnogi doma ali celo med nam1 , mnenja, da bi že lahko nelfali s to »g°™ ( toda bolečine in spomin so tako globok0 naših srcih, da tega ne bo mogoče
Le v prepričanju, da bo naša nila*
nadaljevala z zastavljenim delom,
bon'1
mimo zaspali v deželi, ki nas je širokogrudno sprejela v svoje naročje P
petdesetimi leti.
KO
Novice iz Slovenije
MARIBOR - Na osrednjem pokopališču zenska dobrava so po blagoslovitvi, ki jo ,|f' °Pravil škof Kramberger, odprli nov kre-mat°rij_ Za žarni pokop se odloči že kakih ^ Dudi. Na dan bodo lahko upepelili 10
trupel.
ŠENTVID PRI STIČNI - Končal se je 29. r^°r slovenskih pevskih zborov. Glavni ta-orski dogodek je bil nedeljski skupni na-*toP Moških, ženskih in mešanih slovens-71 Pevskih zborov pod vodstvom dveh . rigentov, Igorja Švare in Igorja Teršarja, so v pesmi predstavili štiri letne čase. Na . tošr\ji prireditvi je nastopilo več kot 200 macih in sedem zamejskih zborov s uP,t0 približno 7000 pevkami in pevci. UUBUANA - Nagrado kresnik za naj-l)ši slovenski roman, izdan leta 1997, je ^rejel roman Zorana Hočevarja Šolen z re8a. Za kresnikovo nagrado, ki jo že »o leto zapored po izbora posebne žirije Podeljuje časopisna hiša Delo, so se letos Negovali Milan Dekleva za roman Oko v aku, Dušan Merc z romanom Sarkofag,
. k° Sosič z delom Balerina, Balerina, §°r Škamperle za roman Kraljeva hči in 1311 Hribar za roman Šolen z brega. LJUBLJANA - Dan pred svetovnim ura-ri izidom je Microsoft Slovenija predsta-dolgo pričakovano novo različico opera-cilskega sistema Windows 98 in predstavil j^driosti in novosti, ki jih, prinaša. Predse-^ Microsoft Slovenija Aaron Marko je j^dstavil tudi poslovne rezultate za fiskal-0 leto 1998. Celotni promet, ki znaša 'h 1,8 milijarde SIT, je presegel priča-IVai\ja ob začetku leta za dobra 2 milijo-
Slovenci v Argentini BARIL0CHE
^ Po oceni Microsofta je bilo prodajno 'zjemno uspešno, kljub temu, da ni bilo
°benega pomembnejšega novega izdelka. | LITIJA - Na prireditvenem prostora rock festivala med medsebojnim ^racunavanjem dveh skupin motoristov iz 8°rja in Litije prišlo do pretepa in do eyanja, kije terjalo smrtno žrtev. Nezna-c je ustrelil v glavo vodjo zagorske sku-
pine motoristov, imenovane Satans Brothers. Na tragični dogodek so se odzvali tudi predstavniki Kulturno-umetniškega društva Zgaga, ki je prireditev organiziralo. V sporočilu za javnost so poudarili, da udeleženci dogodka niso v nikakršni zvezi z organizatorji letošnjega festivala glasbe ter da je neljubi dogodek posledica medsebojnega obračunavanja dveh samozvanih skupin motoristov Wild Pilots iz Litije in Satans Brothers iz Zagorja”.
LJUBLJANA - V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Po situli situle. Izhodišče in namen razstave pojasnjuje že njen podnaslov:" situla iz Vač kot znak in simbol, tržno blago in ustvarjalni navdih. Razstavljeni so predmeti, katerih nastanek je spodbudila vaška situla. Poleg odlitkov, ki so nastali v Narodnem muzeju , Slovenije in so v vsem podobni izvirniku, so se situle lotili tudi akademski umetniki in oblikovalci, ljudski ustvarjalci, izdelovalci spominkov, promocijskih daril in zlatarji. Upodobljena je tudi na znamkah, razglednicah, prospektih, voščilih, obeskih, priponkah in značkah.
LJUBLJANA - Pri založbi Grad je izšla knjiga zgodovinarja in profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Janka Prunka Kratka zgodovina Slovenije. Delo, posvečeno 150-letnici Zedinjene Slovenije, na 220 straneh bralca seznanja z dogajanjem na ozemlju Slovenije, od antike do samostojne Slovenije, pri čemer Prunk še posebej poglobljeno obravnava 20. stol. Posebno pozornost Prunk posveča obdobju po letu 1918, ko je Slovenija postala teritorialno politična stvarnost, v posebnem poglavju pa obravnava tudi razvoj samostojne Slovenije. Knjiga ni namerjena zgodovinarjem, ampak naj bi služila kot osnovna informacija in celovit pregled. Knjižica je pri isti založbi izšla že pred dvema letoma, in sicer v angleškem in nemškem jeziku. Urad vlade za informiranje RS pa jo je uporabljal tudi kot promocijsko gradivo.
^SANTANDER - Na svetovnem prvens-'ttvalidov v streljanju je Franci Pinter kai K** bronasto medaljo v disciplini malo-rska puška 3 x 40. Ernest Jazbinšek pa
2račno pištolo zasedel 21. mesto. LJUBLJANA - V finalu atletskega poka-0yenije na stadionu ŽAK v Ljubljani je Alen Topolovčan v troskoku za 25
Obvestila I
&
®°BOTA, 11. julija:
?9rf*es v Slomškovem domu: MAX ob 30 uri.
^EDELJA, 12. julija:
Bi!
serna maša župnika Albina
Že«a-i
pa®u®tina ob 11. uri v Carapachayu, nato ^llPno kosilo.
(,t POIninska proslava za padle dorao-,Ce v San Martinu po sv. maši. CETrTek lfi. julija:
Sl e,*a “Pravnega odbora ZS ob 20. v °vvei>ski hiši.
San Martinu redni sestanek Zveze mati
jjETEK, 17‘ Juliia:
20 ,e,*a Medorganizacijskega SVet,a ob
' Slovenski hiši.
ROBOTA, 18. julija: š()| J ' pouk Slovenskega srednje-® e8a tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
ft B°TA> 8- avgusta:
Ntft	pouk Slovenskega srednje-
ga tečaja ob 15. v Slovenski hiši.
cm izboljšal lastni državni rekord. Nova najboljša znamka je zdaj 16,95 metrov.
KRANJ - Celjska plavalka Urša Roš je na mednarodnem plavalnem prvenstvu Kianja postavila državni rekord na 200 m delfin. Nova najboljša znamka na tej razdalji znaša 2:18,62 minute. Rekord mitinga so postavili med drugimi Jure Bučar na 200 m prosto (1:52,93), Alenka Kejžar na 200 m mešano (2:22,13) in Metka Sparavec na 50 m prosto (26,35).
FRANKFURT - V evropskem prvenstvu s samostreli so streljali ekipno na 30 in, v kombinaciji stoje in kleče. Odlični Švicarji, ki so zasedli 1. mesto, so z 2251 krogi dosegli nov svetovni rekord, Slovencem pa je pripadlo bronasto odličje. Rajmond Debevec, Damijan Kandare, Matjaž Šuligoj in Izidor Hreščak so zadeli 2245 krogov in zasedli 3. mesto. Še posebej se je v ekipi izkazal Rajmond Debevec, ki je s 597 krogi kar za
6	krogov izboljšal svetovni rekord.
TACEN - Na prijateljski nogometni tekmi sta se 20. junija pomerili športni društvi vatikanske varnostne službe sv. Mihael in izobraževalnega centra notranjega ministrstva Tacen. Tacenski nogometaši so premagali vatikanske stanovske kolege z dvema goloma razlike (4:2). Vali kanska varnostna služba je bila ustanovljena leta 1971 po razpustitvi papeževih orožnikov, opravlja pa naloge varovanja in nadzora znotraj mestne države Vatikan, zaupano ji je osebno varovanje papeža in drugih funkcionarjev vatikanske države, varuje pa tudi njene meje in bogato zgodovinsko dediščino.
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
V četrtek, 25. junija, smo se spomnili slovenskega državnega praznika.
Na Trgu narodnostnih skupin se je ob opoldanski uri zbiralo veliko število rojakov skupno z zastopniki oblasti in delegacijami drugih evropskih narodnosti. Pisana družba zastav in narodnih noš je dala kot vedno posebno barvitost temu slavnostnemu sestanku.
Bariloški župan Cesar Miguel in predsednik Slovenskega planinskega društva arh. Andrej Duh sta razvila slovensko iivargen-tinsko zastavo in po petju obeh himen je spregovoril arh. Duh.
V lepo pripravljenem nagovoru je pokazal na petdesetletno razdobje od prihoda povojne emigracije, in povedal, da so takratni izseljenci zapustili svoje domove z žalostjo in po sili ter se spomnil dvanajsti-soč pobitih ob koncu vojne po oblastnikih stare domovine. Glede naselitve v deželi jezer je poudaril, da so številni novodošli Slovenci izbrali te kraje za svoj novi dom, ker so našli tukaj dosti sličnosti z domačimi pokrajinami onkraj oceana. Pokazal je na slovenski doprinos k razvoju bariloške-ga planinstva, saj številna slovenska imena pričajo o slovenski ljubezni do kordiljers-kih predelov. Prav tako so se Slovenci vključili v krajevno kulturno dejavnost s sodelovanjem pri folklornih prireditvah in pri lepšanju mesta, kjer pomagajo zasajati drevje ob pomembnih cestah. Govornik je podčrtal, da smo dospeli v Argentino skoraj brez vsega, a bili gostoljubno sprejeti. „Nosili smo v svojih srcih ljubezen do domovine in do Boga in oprti na te vrednote smo znali ubrati življensko pesem upanja v novi deželi, ki ji bomo zmeraj hvaležni”.
Po svečanosti smo se podali v Planinski stan, kjer so pridne roke pripravile tečno in skrbno izdelano zakusko.
Slovenski praznik je doživel dokaj pozornosti. Predvajala ga je televizija, krčeviti dnevnik ,,E1 Cordillerano” pa je objavil skoraj dve strani dolg članek o naši srenji. Navedli so številne odstavke Duhovega govora pa prinesli razsežno in točno poročilo o delu Slovencev v baiiloškem občestvu.
VA
SPOMINSKA PROSLAVA
V	nedeljo preteklega 28. junija smo se rojaki zbrali v zavodu Maria Auxiliadora ob običajni uri pri daritvi slovenske sv. maše za vse žrtve komunistične revolucije v Sloveniji med drugo svetovno vojno in v neposrednem obdobju po njej. Maševal je naš dušni pastir Branko Jan. Slovesnost je bila poudarjena z navzočnostjo skupine mladih in otrok v narodni noši ter z našo zastavo.
Nato smo se podali v Stan Slovenskega planinskega društva, kjer sta položila venec pred spominsko ploščo žrtvam dva bivša domobranca Ivan Amšek in Božo Eiletz. Predsednik SPD arh. Andrej Duh pa je povabil vse navzoče k minuti molka, da tako počaste njih spomin.
Že v dvorani je Mirica Razinger ostvari-la svečano vzdušje s kratko uvodno mislijo. Nato je Milan Magister ml. podal zelo globok nagovor gospe Lije Kambič, katerega zaključne misli tu navajamo:
„Nismo več sami, ko se spominjamo vseh žrtev vojne in revolucije! Ko je cerkev na slovenskih tleli opravila pogrebne svečanosti za vse zamolčane mrtve, jih je
tudi sprejela v svoje občestvo mrtvih. Odslej nas velik del vernega na roda spremlja junija meseca v molitvi ob prižganih svečah na vseh znanih moriščih. Na poljih, prepojenih s krvjo mučencev, že poganja nova rast, plaho in počasi, ker jo še duši plevel. V prihajajočem poletju pa je vse več tihih, marljivih rok, ki rahljajo in čistijo še vlažno zemljo, da bi obilno rodila. ”
Sledila je prireditev, ki je vsebovala: pesem Gozdič je že zelen v izvedbi otroškega zbora pod vodstvom dirigentke Lučke Jermanove; recitacija Spomin junakom v izvedbi tretjega in četrtega razreda Šole Jakoba Aljaža; razmišljanje p. Miha Žužka o knjigi „Palme mučeništva”, ki jih je prebral Ciril Markež; pesem Srce je žalostno v izvedbi istega zbora; Karla Mauserja recitacija Mrtvi živim, katero sta podala srednješolca Maljaž Kambič in Mihaela Jerman, in končno v izvedbi priložnostnega moškega zbora tudi pod vodstvom dirigentke Lučke Jermanove domobranska koračnica Mi slovenski smo vojaki.
Kot sleherno leto smo za zaključek zapeli vsi skupaj pesem Moja domovina
SŽ
Osebne novice |
Krst. V cerkvi Marije Pomagaj je bil krščen, v nedeljo 5. julija, Tomaž Rode, sin Toneta in ge. Kristine roj. Kremžar; botra sta bila Andrej Rode in Lučka Kremžar
De Luisa. Krstil je msgr. Jože Škerbec.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroka: V cerkvi Marije Pomagaj sta se
v petek. 3. julija, poročila Karlo Pregelj in Monika Svetlin, za priče so bili ženinovi starši Oskar in ga. Stanislava roj. Močnik in nevestin oče Karel in sestra ga. Milena Svetlin por. Štefe. Poročil ju je župnik g. France Cukjati.
Novoporočencema veliko sreče v življenju.
Zlata poroka: V Bariločah sta 21. junija praznovala zlato poroko Mira in inž. Milan Ecker.
Čestitamo!
Smrti: Umrli so Franc Vester (71) v Ramos Mejiji, Cilka Urbančič roj. Maček (76) v San Justu, Elsa Noemi Bučar roj. Abitante (58) v Liniersu in Ludvik Pikec (85) v Ramos Mejiji.
Naj počivajo v miru!
Nova slovenska diplomantka. Na
univerzi v Moronu je v torek, 30,junija diplomirala gdč. Danica Petkovšek in prejela naslov „licenciada en Sistemas de Computacion”.
Iskreno čestitamo.
V	dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: A. Jeločnik $ 100.-; N.N. Hurlingham $ 50.-; ga. Mira Ecker $ 300.-.
Bog plačaj!
Centralni odbor in odseki Domov Zveze slovenskih mater in žena so darovali za argentinsko Caritas ob poplavah na severu Argentine za prizadete družine:
Centralni odbor $ 200.-; Moron - Caste-lar $ 200.-; Ramos Mejia $ 200.-; San Justo $ 200.-; San Man in $ 200.-. Caritas je izstavila o prejetem denarju uradno potrdilo.
3.fall oglasi	|
TURIZEM
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, myem avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N°- 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmapje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - II. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Slovenska kulturna akcija
vabi na vokalni koncert, ki ga bo izvajal solist ljubljanske opere
bas-baritonist
Janez Vasle
ob klavirski spremljavi prof. Haydee Trinca
v veliki dvorani Slovenske hiše v soboto, 18. julija 1998 ob 20.30 uri.
ESLOVENIA LIBRE
PLES v Slomškovem domu
MAX
v soboto, 11. JULIJA ob 22.30 uri Sodeluje DJZone
511 ČLANOV V SAN JUSTU
Pisarna Sloge v Našem domu, H. Yrigoyen 2756. Tel 651-1760 je odprta ob nedeljah po slovenski maši od 9,30 do 11,30 in ob torkih od 18. do 20. ure.
Vodi jo gdč. Julka Moder, ki sprejema denarne vloge, iz plačuje obresti in manjša posojila, sprejema plačila naročnin in članarin. Čas je zlato. Izkoristite ga, saj vam je Sloga blizu!
SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC!
Slovenski dom San Martin
12. julija po sv. maši Spominska proslava za padle domobrance
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI	
4.	julija 1998
1 dolar	170,24 SIT tolarjev
1 marka	93,80 SIT tolarjev
100 lir	9,52 SIT tolarjev
LJUBLJANA - Ob dnevu slovenske policije je izšla brošurica z naslovom Smejmo se skupaj - vicev na račun policije ni! Vse je res!, ki prinaša prek 300 policijskih šal. Ministrstvo za notranje zadeve bo knjižico uporabljalo za svoje promocijske namene in za zbliževanje z državljani, so sporočili iz
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion:. RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsat 1 .com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
TARIFA REDUC1DA Concesion Nn 7211
1
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P0*® pa $ 65; obmejne države Argentine 90 dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija-Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 dol. za vse države.
(č čeke na ime ,,Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R L
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel,: 307-1044 - Fax:
E-mail: vilko@ciudad.com.ar
kabineta notranjega ministra. Gre za 1 drugi objavljeni „šopek” šal, ki jih zbiral0 službi za stike z javnostjo tega ministrst'®
Članom in rojakom v Argentini, Sloveniji in po svetu sporočamo, da je v Buenos Airesu umrl gospod
Rudolf Smersu
naš častni član, član Načelstva SLS-SKD in bivši predsednik Slovenskega narodnega odbora.
Vse življenje je deloval za slovenski narod.
Naj počiva v miru.
Slovenski krščanski demokrati Območje Argentina in Južna Amerika
Odšla je k Očetu 27.6.1998 naša draga teta, gospodična
Katalina Kmetič
v starosti 90 let, v Pueblo San Jose, Coronel Suarez, provinca Buenos Aires.
Priporočamo jo v molitev.
Družina LužoveC
Člani Slomškovega doma sporočamo, da nas je zapu til naš bivši predsednik
France Vester
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Domačim naše iskreno sožalje
t
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in stric
Lovro Berčič
domobranski oficir
Iskrena hvala vse prijateljem in znancem, ki ste ga prišli kropit. Naša zahvala g. Janezu Petku za opravljene molitev ob krsti, g.g. Jaku Barletu in Mirku Grbcu za daritev sv. maše in pogrebne obrede.
Pokojnega priporočamo v molitev in trajen spomin.
Žalujoči: žena Marija,
otroci: Lejka, Darko, s. Gabrijela-Emilijana in Milan, sestre: Martina in Mara,
vnuki: Fabjan, Damjan, Fernando, Walter, Hernan, Alejandro in Leonardo,
snahi: Ana in Rosa.
Odšel je po plačilo k Bogu naš dragi mož in oče
Franc Vester
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali in molili za zdravje. Srčna hvala gg. duhovnikom za molitve ob krsti, g. Ignaciju Groharju ^ somaševanje, prav posebno pa prelatu Jožetu Škerbcu za pogrebno mašo, poslovil^ besede in vodstvo pogreba.
Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje$‘l' darovali cvetje ter nas spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena: Francka roj. Tomazin,
sinovi: Danijel, Miha in Luka
hčerkbVeronika in mož Andrej Dimnik, Nevenka,
vnuki: Cinthya, Karolina, Vanessa in Matija,
tašča: Frančiška Tomazin in vse sorodstvo,
v domovini pa bratje: Pavle, Jože, Marjan, Miha ter sestri Tončka P°r' Dorežan in Slavka por. Radon, vsi z družinami; bratranca: Jože in Tone z družino.
Buenos Aires, Los Angeles, Rudno, Podnart, Mlaka, Kropa, Kranj Radovljica
'Trži0'