IZ KRAJEV, KJER ŽIVIJO SLOVENCI Toni Mešelcov: Vzemi, mladi prijatelj, v roke zem- ljevid naše države. Gozdnate Kara- vanke se končajo pri Trbižu. Onstran Ziljice so že Karnijske Alpe. Njih ju- žno vznožje tvori Kanalska dolina. Tu se vrstijo slovenske vasi z nemškimi naselbinami, srednjeveškimi kolonija- mi bamberških škofov. Žabnice so tu znan kraj. Nad nji- mi se dvigajo prelepe Sv. Višarje (1789 m). Ta slovenska božja pot je bila med svetovno vojno popolnoma razdejana. Sedaj je obnovljena. Vsako leto pri- vablja množice slovenskih romarjev. O njenem početku je znana naslednja pripovedka: V starih časih, ko«so še beneški tr- govci potovali po naših krajih, je pre- bival blizu Zabnic zelo bogat kmet. Sosedje so zaman ugibali, odkod to- likšno bogastvo. Pri hiši je bil tudi pa- stir, ki je pasel drobnico na Višavi nad Zabnicami. Bil je zelo pobožen. Poseb- no je častil Mater Božjo. Enkrat te- densko je hodil v dolino po živež. Ne- kega dne se ves prestrašen vrne. Do- mačemu sinu pove, da ie slišal z vrha Višarij prelepo petje. Ovce so za tre- nutek obstale, nato pa so čudno meke- taje stekle na vrh. Oče in sin sta se smejala temu pripovedovanju in se norčevala iz pastirja. Nekoč je šel zopet v do'ino. M-"d potjo ga je zajela huda nevihta. Mo- ral je vedriti pod skalo. Mod bliskom in gromom zasliši pojemajoče glaso- ve: »Aiuto aiuto!« — na pomoč, na pomoč. Pogleda pod pot. V grapi ie le- žal pobit človek. Ko ga je vprašal o vzroku nesreče, mu je tujec povedal, da so ga napadH razbojniki. Pokazal je še proti hiši nasHrjevega Cosnodar- ia in izdihnil. H'apčič ie prišel domov. Domači sin ga je vprašal: »No, kaj pa tvoie ovce"3« »Dane*: ie лгр^иЛ«« dnn « rrm odvr- ne ta. »V fJri"! na^ 1-ч?г> č'otrek, ki so ga umori'i ra^hnin-"'-] Na Vi^r- jih se ni č<~ir!i čude?. Gnn ie oriš'a rirelen?» M<*riii"a "odoba Sama ie nri- šla. Na vrhu hriba se je postavila v grm. Angelsko petje se je razlegalo od vseh strani in so nevidne orgie mo- gočno donele. Ves dan nisem nikogar videl, le umirajoči tujec v grapi je mol- če kazal semkaj proti hiši « Sin se zdrzne. Popoldne se odpra- vi,' i sam na goro. On ni slišal lepega petja in orglanja. Marijina podoba je samevala sredi grma. Tudi ovce so se bile razbežale. S tresočimi rokami vza- me podobo in steče z njo v dolino. Da jo župniku, ki jo shrani v cerkvi. Ves prestrašen priteče drugi dan pa- stir h kmetu: »Marija je zopet na gori Na prej- šnjem mestu, sredi grma Angelsko petje se razlega in oigle mogočno do- nijo.« Sin gre zopet na Višarje On ne sli- ši petja in ortf'anja. Marija sameva sredi grma. Zdi se mu, da ga g'^da, premilo gleda. Vzame nodnbo Zve- čer je bila ponovno v žabniški cerkvi Zaklenjena. Župnik se hoče prenričati krlo no- si potjobo na hrib. S*"'ene. da bo po- noči stražil v cerkvi. Tudi kmetov sin se ponudi za stražarja. Sredi temne noči se cerkev maho- ma razsvetli. Orcj'e mogočno za^oniio. Zas'iši se prekrasno petje: »Zdrava Marija!« Skozi glavna vata pa se pomika pre- čuden sprehod. Dva anc^a peseta na rokah pre'est^o osvetljeno Mariiino podobo. P'-"d niirna in za njima tru- me nebeških krilatcev Ko pridejo na vrh, postavita дпае- !a podobo na prejšnje mesto. Mari- ja se smehlja. Zuonik reče: »Resnično. Marija si ie izvolila ta krai za svoje bivališče. Zgo- dil se je čudež. Molimo!« Vsi so pokleknili. Tudi sin. Od ču- deža orevret izpove svoj greh. On ie ubil beneškega trgovca. »Sin. nos'u- šaj pokoro'« reče župnik. »Velik je tvoj greh. Pojdi v Rim. Pri sv očetu si izprosi odvezo. Ko dobiš odoušča- nje, pridi nazaj na Višarje se zahvalit Mariji. Iz Žabnic pa moraš prinesti za konec pokore debelo poleno. Medtem so na Višarjih začeli zidati cerkev Mariji na čast. Na dan blago- slovitve je prišel spokorjeni romar. Na ramenih je nesel veliko poleno. Ko zagleda prelepo Marijino domovanje, ostrmi. Na cerkvenem pragu poklekne. Z iz- mučenim glasom vzdihne: »Marija, o Marija, sprejmi me v sveti raj!« Orgle veličastno zadone: »Zdrava Marija!« ko je Marija sprejela njego- vo dušo. Od tedaj je minulo že mnogo let. Marija pa še vedno kraljuje na Sv. Vi- šarjih in deli tolažba vernim Sloven- cem. V. From-dijak v Mariboru: Iskalci slate Po enakomernem ritmu očrnelega mlina na Muri je lopatai Joža droban pesek na z ozkimi zarezami prepreče- no desko, katero je Ivo, najmlajši iz- med trojice, polival z vodo ter s tem odpiavljai debelejše kamenčke. Skoraj brezzobi Mate pa je z enakomernim ni- hanjem plitkega lesenega krožnika, v katerem je bil zb?an pesek, ki je ostal najstarejši. Mate sta ga klicala ostala dva. »Za život premalo, za smrt previ- še.« Povpraševal sem ga po tem in onem. Postajal jc čedalje zgovornejši. Stavek za stavkom mi je odkrival svojo pre- teklost. »Tamo daleko«, v hrvatskem Zagor- ju mu je tekla zibelka. V 19. letu ga je v zarezah, izvabljal zlata zrnca na po- vršje. Zatopljene v svoj posel sem jih na- šel tisti dan. Stoječim skoraj do kolen v vodi je blažil nekoliko neznosno ju- lijsko vročino lahen vetrič. ki je šumel in šuštel v gostem, visokem bičevju, s katerim je bila porasla vsa bližnja oba- la. Razgret zrak nad reko je trepetal; valovit svet v ozadju je bil zavit v pro- zorno kopreno. Pristopil sem bliže. »Kako gre posel?« sem vprašal. »E ide i ne ide!« se mi je nasmehnil iztrgala od rodne grude Amerika. Mlad in neizkušen se je znašel v novem sve- tu ter končno prišel med pisano druž- bo iskalccev zlata. Sreča mu ni bila na- klonjena. Izžet se je vrnil v domovino. Preko trideset let je garal in si prihra- nil le toliko, da si je kupil čoln s po- trebnim orodjem. Sedaj se prebija sko- zi življenje z bornim poklicem, ki ga je naučila tujina. Pri dobrih ležiščih osta- nejo tri, štiri dni, pri slabših se pomu- dijo le malo časa, nato pa krenejo da- lje. Prekinil se je v pripovedovanju ter