i" atiint številke. Mava«! n e Bin l'—• ob nsdcijah Bin 5*50. .TABOR* izhaja v««t» d*ut, rasvea nedelje in ftrazuiicov, ob «u*» » (lalmnam oaitednje?« drte ter stane •neacono f>o pošti D 12-50, tn ino-ceirstvo D 20 50, dostavljen na dom O 14*--% nft ir.aazniee; O 12*5(1 'nurruti po Elefteron Vima« izve, da bo narodna skupščina razveljavila dekret o prepovedi opozicijonalncga tiska in sprejela splošno amnestijo tudi za osebe, ki so bile udeležene pri zadnji zaroti. Na podlagi amnestije bi se vrnil Me!axas na Grško. :'t -o- .V Dnevna kronika. ■ — Smrtna kosa. V Ljubljani jo umrl 10. tm. vladni svetnik dr. Bogumil Senekovič, najstarejši sin vladnega svetnika in predsednika CMD g. Andreja Senekoviča, eden izmed najboljših upravnih uradnikov Slovenije. Bil je tudi docent upravnega prava na ljubljanskem vseučilišču, za katerega ustanovitev je bil že pred 20. leti eden izmed glavnih borcev. Kremenitemu narodnjaku in značaju večen spomin! — Spominska plošča Davorinu Trstenjaku, znanemu hrvatskemu pedagoškemu piscu in bojevniku za svobodomiselstvo, vzidana na njegovi rojstni hiši v Krčevini pod Humom; bo odkrita dne 9. junija tl. — j Dr. Johaniies Frisehauf. V pon-deljek je umrl v Gradcu v visoki starosti 86 let upokojeni vseuč. profesor dr. Johanne« Frisehauf, sicer Nemec, vendar zlasti nam Slovencem zelo naklonjen. Posebno za naše planinstvo si je pridobil neprecenljive zasluge. Kot navdušen planinec je že od mladih let gojil ta šport, že v časih, ko turistika pri nas še ni bila razvita. V široki javnosti je s svojimi spisi vzbujal zanimanje za naše planine. Zlasti so mu bile pri srcu Savinske Alpe in je izdal o njih že menda pred 50. leti monografijo »Die Sanntlialer Alpen«. V takratnih časih je skoro vsake počitnice preživel v Lučah in Solčavi, odkoder je delal izlete ln razkrival vedno nove lepote teh Alp. Gradil je planinske koče (pod Kokrskhn sedlom, na Korošici pod Ojstrico itd.). Bil je tudi prvi pokretnik ustanovitve Slov. plart. društva, ker je prišel v konflikt z celjsko podružnico Nemškega in avstr, planinskega društva, uvidevši, da zasleduje to društvo predvsem germanizatorične tendence. Kasnejša Sav. podružnica SPD je v priznanje njegovih zaslug za naše planinstvo svoji koči na Okrešlju dala ime Frischaufov dem. Zadnja leta je mož živel zapuščen in se je splošno mislilo, da je že med vojno umrl. Bodi vrlemu možu časten spomin! Dobrotniki slepih. Podporno društvo slepih v Ljubljani poroča: Za Božič in Novo leto so darovali našemu društvu sledeči dobrotniki: Velikodušni dar tvrdka Gregorin-Verlič 2500 D; Neimenovan 200; Neimenovan 100, Iv. Ogrin, stavbenik 100; železniški uslužb. NovomCsto-Trebnje 220; Stanko Jesenko, ravnatelj, 100; direktor Zorc 100; G. Remžgar 100; dr. Brejc 100; Gusti Vodopivec 100; kemična tovarna 100; dr. Gaj 100; tvrdka Reich 170; Pevski zbor Glasbene Matice 100; G. Žibert 100; tvrdka Bajt 100; Gda. Frič in Bar 100; Tv. Ogrin. Laverca, 1*25; Bogadir 75; Civha & Jesih, zavitek blaga; M. Roger 50; Koman 80; Zakotnik 40.50; Jenko 25, tvrdka Škof & Vanek 40; Baudek 20: Meden 25.50; F. Južina 20; Al. Legat 25; Neimenovana 25; Neimenovana 20; J. F. K. 25; Neimenovani 30; Neimen. 40; Neimen. 30; neimenovani profesor 200. Vsem se najprisrčneje zahvaljuje Podporno društvo slepih v Ljubljani, Volfo-va ulica 12. v— Kar Vi potrebujete, to je Rlzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 — Nevo lekarno je podelilo ministrstvo za narodno zdravje g. mag. pharra. Antonu Abramoviču v Sevnici. — 49.000 slovenskih rudarjev iz Vestfalske se povrne na spomlad v Jugoslavijo, kjer bodo zaposleni v bosanskih rudnikih. Vlada je v to svrho dovolila kredit 200.000 Din. — Cestar zmrznil. Na 'cesti proti Črnemu Vrhu na Kranjskem je v četrtek po noči zmrznil okrajni cestar iz Senožeč. Šel je obiskat svojega strica. Nesrečnež je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote: lekarnarja Feller: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjerU in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovaujem in poštnino 25 D); Elza-Jilijiflo-mLcčflo milo (4 kosi s .» . «, > U K ■ ii m en.' L**,-—.. .• pakovanjem in’ poštnino 40 dinarjev)> najmočnejša Elza-kolonska voda D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirali: Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko. — Jugoslovan kot sodnik v ameriškem mestu. V ameriških listih čitamo, da je V mestu Ely v državi Minnesotta bil izvoljen za sodnika g. Marko Zoretič, Jugoslovan, rojen v selu Rastovice na Hr-vatskem. Iz delavca je postal trgovec. L. 1921 je prodal trgovino in obe hiši in se hotel vrniti v domovino, pa so ga že takrat meščani izvolili za sodnika. Sedaj so ga izvolili v drugič. G. Zoretič je odličen jugoslov. rodoljub. — Antisemitski pokret v Rusiji? Zanimivo vest prinaša varšavska »Gazetta Porana«, ki pravi, da je sovjetska vlada izdala naredbo, glasom katere se morajo popisati vsi državni uradniki v Rusiji, ki so židovske narodnosti. Ta naredha jo v zvezi z vedno močnejšim protisemitskim pokretom med delavci, in se bo radi tega reduciralo število Židov v državni službi. — Kje je nemški kronprlnc? Rimska »Tribuna« popravlja svoje poročilo o bivanju nemškega ekskronprinca v Mera-nu. Pravi, da gre za princa Alberta Pruskega, ki je bival v Meranu, pa se je že zopet vrnil v Milan. — Velika denarna kriza je izbruhnila tudi v Rumuniiji. Javljenih je že več kon-kurzov velikih tvrdik (ena s 4, druga s 14 milijoni lejev pasiv). — Brezžični telefon si oskrbi tudi Vatikan, ker želi papež in njegova okolica biti v zvezi s političnim in umetniškim življenjem’. . i Koroške vesti. Kotlje. Čebelarsika podružnica je imela svoj občni zbor minolo nedeljo. Stari člani so večinoma tudi letos ostali podružnici zvesti. Kakor vse gospodarske panoge, tako tudi čebelarstvo trpi na tem, da se čebelarji ne zanimajo V zadostni meri za gospodarsko organizacijo, vse preveč pa za brezplodno politiko. To se je kon^tatiralo na zborovanju. Razpravljalo se je tudi o tem, kako pridobiti več članov čeib. podružnici in' kako spraviti čebelarske pridelke, posebno med v denar. Sklenilo so je ustanoviti v Gu-Stanju društveno prodajalno za med. — Načelnikom je bil izvoljen Mičivmik Fr., p. d. Avguštin v Podkraju, namestnikom pa g. J. Rožman v Guštanju. Ostali odborniki so: P. Močnik, A. ‘Sokol, A. Kuhar, Fr. Rožej, Još. Krivec. Podružnica se udeleži sadj. in vrtn. razstave v Guštanju. Prevalje. Občni zbor četo', podružnice se je vršil na novo leto. Najvažnejša točka razprava je bila, kako povečati števi-.!o članov. Sklenjeno je bilo pričeti z veliko agitacijo. Vsak posamezen organiziran član mora pridobiti najmanj enega novega. Razpravljalo se je tudi o prodaji medu, katerega imajo še člani v zalogi. Sklene se poiskati stalno prodajo za med in štetje vseh čebelarjev v občini Prevalje, da se tako dobi pregled o čebelarstvu v občini. Izvoljen je bil sledeči odbor: Hafner Juri, kolar Poljana (načelnik), Vidali Ivan, klep. mojster Prevalje (namestnik), odborniki: Stornilc Florjan, Mesner Fran, Lesnik Janez, Strgar Jožef. Kdor rabi pristen med, naj se obrne na podružnico. Guštanj. 5. redni občni zbor sokolskega društva se je vršil minulo nedeljo ob dobri udeležbi. Podana poročila so pokazala vso marljivost peščice mladih idealnih ljudi. Četudi sc je v zadnjem času socijalistično delavstvo močno zaletavalo v društvo, vendar je napredovalo v vsakem oziru, tako glede članstva, kakor tudi glede dece. Člani so se udeležili okr. izleta v Dravogradu, župnega izleta v Varaždin in priredili telovadno akademijo. Poleg dvakratno telovadbe vsak teden je še društvo imelo 8 drugih priredilo v. Iz poročil je bilo razvidno, da jc sokolsko dmStvo nnjdelavnejše društvo v Guštanju, kar naj bo vsem članom v čast in zadoščenje. Na občnem zboru je bila na zahtevo tudi prečrtana pogodba z društvom »Svoboda* glede telovadnice, katero je sokolsko društvo odstopilo v uporabo. Čilanjc je izzvalo ogorčenje med elani rudi postopanja društva »Svoboda« Japram 'sokolskcmiu društvu in članom, ki je vse prej nego dostojno. Društvo ima v gotovini koncem leta 3702.26 Din. Stavbeni sklad znaša že 1256 Din. Dohodkov jo bilo 8403.G6 D, izdatkov 8035 D, torej prebitka 16S.66 Din. članarina za 1. 1924 je bila določena na 1 D mesečno, za do-brotvere pa 399 D letno. Odbor je v obče ostal stari: L. Verdikon (starosta), dr. Erat (podstaresta). J. Zega (načelnik), M. Verdikonova (načelnica), J. Gačnik (nač. kult. pr.), odborniki: L. Kertova, J. Rožman, Iv. Turk, Gostenčnik. Nazadnje se je še razpravljalo o Malgajevem spomeniku, ki sc bo letos postavil, dalje o tem, kako zvišati društvene dohodke. Tako pač društvo lahko s ponosom stopa v novo leto. Nasprotniki, ki so se dosedaj zaman zaletavali vanj, se bodo o brezplodnosti svojega početja kmalu prepričali. Pošteni nameni in marljivost je najtrdnejši ščit, v katerega zaman padajo pušice. Društvo pojde svoja pota, ne oziraje se ne na desno, ne na levo, boljši bodočnosti nasproti. Zdravo! Celjske vesti. Poroka. Dne 30. dec. 1923 se je poročil cand. techn. g. Fr. Hočevar z gospioo Marico Jošt, hčerko g. Franja Jošta v Zavodni pri Celju. Ob tej priliki se je zaročila gdč. Darinka Jošt, učiteljica v) Grižah z g. Ant. Ošlakom, profesorjem! na višji obrtni šoli v Ljubljani. Nekaj lovske statistike iz celjskega političnega okraja. V tem! okraju je 15 samosvojih lovišč v površini 4887 ha ten 5(5 obč. lovišč v površini 109.007 ha. Lansko leto je padlo užitne divjačine: 80 srn; 1460 zajcev, 5 divjih petelinov, 70 gozdnih jerebic, 6 fazanov, 70 poljskih jerebic, 5 divjih gosi, 10 slok in 60 divjih rac. Škodljivih živali: 16 jazbecev, 95 Lisic, 6 kun, 1 divja mačka in 100 kraguljev. Seveda so številke zelo nezanesljive. Mesne cene v Celju tekom enega leta. Ako primerjamo cene mesa začetkom in koncem leta 1933, dobimo sledečo razliko: januarja 1923 goveje meso 10—15, koncem leta 1923 20—28; teletina 14—16 — 28—32; svinjina 20—23 — 30—40; mast 32—36 — 42—45 D. Cene so se povišale za 40—60%, a plače državnih nameščencev so ostale iste. Zato pa ima radi kali ja za ubogo uradniško paro vedno naklonjena srce in lepe besede. Občinsk© doklade ha hišno hajcmhirio v Celju. Z novim letom so nekateri hišni posestniki povišali naklade na hišno najemnino v tako visoki meri, da ni v ni-kakem razmerju z onimi procenti, ki jih' morajo plačati mestni občini kot najemninski vinar, vodarino in kanalizacijsko pristojbino. Pri tem so pa neupravičeno sklicujejo na mestni zastop, češ da je V proračunu za leto 1924 povišal izredno visoko te pristojbine. Stanovanjskim najemnikom naj služijo v orientacijo sledeči podatki; Najemninski vinar 10% Iz leta 1923 je ostal tudi za tekoče računska leto isti. Vodarina se je povišala od 12%' na 15, kanalizacijska pristojbina pa radi nujnih popravil in novih zgradb od 1% na 4. Ako je plačal stanovanjski najemnik leta 1923 pri 100 D najemnine z naklado do 123 D, mora plačati 1. 1924 vsled poviška občine le 129 D. Na drugi strani se je pa znižala hišnim posestnikom doklada na hišno posest od 160 na 120%. Tudi okrajni zastop jo te doklade znatno zniža!. Efekt velikega povišanja doklad je iekati le v visokem povišanju najemnine same, po kateri se računijo procenti, ne pa proračunskih postavkah mostne občine, koje zastopstvo, dasi iz raznih strank, zastopa objektivno interese hišnih posestnikov in najemnikov. Celjsko mestno gledališče. Vsled nastalega izraza in pa splošnega pomanjkanja električnega toka po mestu je morala tudi gledališka uprava začasno ukiniti predstave. Za torek, dne 8. tm. napovedana igra »2X2 = 5« z gostovanjem ge. Vere Danilove in g. Rogoza se je v zadnjem trenutku odpovedala. Prihodnjo premiere so Nušičcv »Svet«. »Zakleti princ« (otroška predstava) in »Marasel Nitouchc«. Pomanjkanje tobaka v Celju vzbuja med prebivalstvom' vedno večjo nevoljo, škoduje pa tudi onim malim trafikantom, ki živijo od tega svojega skromnega zaslužka. HO flFbr,"dnA li^aluarjif T92Cf- 6>T 'K 15 0 KS' * Btraff £ Mariborske sesti. Maribor 11. januarja 1924. 'ANKETA O MARIBORSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU. Od g. župana Grčarja smo prejeli dopis, s katerim vabi vse mariborsko kroge, ki se zanimajo za usodo narodnega gledališča, k anketi, ki bo v pondeiiek 14. tm. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Radi nezaslišanega postopanja vlade, ki je namesto zvišanja dozdajne letne podpore, ki je znašala za lani 500.000 D, isto znižala na 100 tisoč Din. in jo je šele pod-odsek fin. odbora zvišal na 200 tisoč D, radi tega brutalnega briskiranja asšega kulturnega zavoda s strani vlade je u-prava gledališča danes v takem položaju, da obstoja nevarnost, da se bo moralo gledališče po prvem četrtletju tekočega leta zapreti. Proračun jo napravila u-prava za tekočo sezijo na podlagi drz. subvencije 1 mil. dinarjev, ker so razni drž. funkcijonarji dali v tem smislu Obljube. To obljube pa niso držali in so — dočim so zvišali podpore za vsa druga gledališča v državi — edino za naše gledališče to podporo sramotno znižali. Mi smo o stvari že pisali in tudi povedali komu na ljubo je vlada to storila, zato o tem danes nc izgubljamo več besedi. Ukinitev važne kulturne institucije kakor je Narodno gledališče pa bi po menila za Maribor izgubo neprecenljivo vrednosti, zato je potrebno, da se v zad-tojem trenutku združijo vsi činitelji, da e skupno akcijo preprečijo izgubo ene najvažnejših kulturnih postojank v Ma sriboru, { Zato tudi županovo akcijo prav topio pozdravljamo in upamo, da bomo videli na anketi vse, kar se zanima za kulturni in nacijonalni razvoj Maribora. m JADRAN, DRUŠTVO PRIMORCEV, priredi jutri v soboto svoj III. zimski ve čer v svojih lokalih, restavracija »Kosovo«. Zaeott-k ob 20. nri. m1 Majhen knltural jubilej v Mariboru. Včeraj jo bil v Ljudski knjižnici vpisan 1C00. izposojevalec v času od 19. januarja 1921, ko je knjižnico prevzel sedanji vodja dr. Reisman. Razen tega je vpisanih še posebej v mladinskem seznamu okrog 300 učencev in! vajencev. -3s se bo knjižnica tudi v naprej tako skokoma razvijala, kakor se je v preteklem 'etn, bo kmalu dosegla frekventacijo ljubljanskih javnih knjižnic. Maribor bo^ lahko ponosen na to svoje kulturno ognjišče. m Anketa industrijcev, trgovcev In o-brtnikov. Dne 27. tm. se vrši v Zagrebu kongres pridobitnih krogov Jugoslavije. Na tem kongresu se bo razpravljalo o sledečih za gospodarske kroge aktualnih vprašanjih: 1. Davčna bremena gospo- darskih slojev; 2. Prometna vprašanja; 3. Vprašanja kredita za trgovino, obrt in industrijo; 4. Evcntuelnosti. — Da se določi delegate, ki naj se tega kongresa udeležijo iri da se določijo tudi smernice, hi naj jih delegatje na kongresu enotno eastopajo, so zastopniki gornjih korporacij sklenili, v to svrho sklicati anketo, katera se vrši v nedeljo dne 13. tm. ob 10. Pri dopoldne v restavraciji »Kosovo«, Grajski trg 1. Poživljamo vse intoresi-rane pridobitne zadruge in’ korporacije, da pošljejo na t-o anketo svoje zastopnike, ki naj potem od svoje strani imenujejo delegate. Korporacije in obrtne zadruge iz drugih krajev mariborske oblasta naj tudi imenujejo delegate in jih čirapreje prijavijo Trg-, gremiju ali Slov. obrtnemu društvu v Mariboru. m Restavracija »Kosovo«. V soboto, dno 12. januarja Podaljšana policijska ura do 1. zjutraj. m Ljudska univerza. V poffdeljek dne 14. januarja prodava g. inž. J. Kukovec Problem modernega Individualizma v Ibsenovih »Strahovih«. Predavanj« bo z miselnega in literarnega stališča zelo zanimivo. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Dvorana bo zakurjena. m Pozor! V petek in soboto priredi restavracija v Narodnem domu pojedino domačih krvavih iri jeternih klobas. Točijo so prvovarstna nova in stara vina od znanih glasovitih vinogradov. 1°17 m! Kavarniško cene zopet povišane. Zadruga gostilničnrjev nam piše: Ker nabava časnikov; kuriva, jazsyetljiive itd. vsled obče draginje vedno več stane, so tukajšnji lcavarnarji primorani s 15. tm. cene za toliko zvišati, da bodo enake cenam ljubljanskih kavarn. M Iz, policijske kronike. Radi poneverbe je bil aretiran nek Anton K. Svojemu znancu Francu Stupanu v Lajtevš-bergu, ki mu je posodil več oblek, je te poneveril in izginil. Te dni pa jo prišel zopet v Maribor in bil takoj aretiran ter oddan sodišču. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej vsak dan koncert. Svira znana ljubljanska ciganska godba bratje Roj. Začetek ob 21. uri. Kavarna je odpri a do 3. ure zjutraj. m Dr. Franjo Jankovič ordiriira samo za privatnike v Razlagovi (bivši Elizabc tini) ulici št. 13 od 10.—13. in od 16.—17. ure. Mamdno gledaje. REPERTOIRE: Četrtek, 10. jan. Lumpacij-vagaburid, ab. B. Petek, 11. jari. Zaprto. Soboto, 12. jan. »Janko in Metka«. Pre-mijera. —□—> »Janko in Metka«. Opozarjamo cenj. občinstvo na znamenito Huperdinckovo opero »Janko in Metka«, ki se vprizoriv soboto dne 12. jan. Dasi obravnava ta opera sujet znane mladinske pravljice istega imena, zahteva vendar posebno zanimanje in’ pozornost občinstva. To je delo velike muzikalne vrednosti, pisano v modernem slogu, ki nam odkriva tem večje lepote, čim večkrat ga slišimo. — Vsak človek, ki tuintam rad zaživi v kraljestvu pravljic in otroških duš, si bo gotovo večkrat ogledal to opero, katera zahteva po svoji težki tehnični strukturi največje zahteve od izvajajočih meči, posebno od orkestra. Vendar je to delo po svojih vedrih motivih in melodijah dokaj pristopno vsakomur in sicer tem pri-stepnejše in umljivejše, čimvečkrat ga sliši. Občinstvo opozarjamo, da to predstavo ni smatrati kot predstavo za otroke, temveč kot prvovrstno umetniško dejo, zanimivo ne samo za odraslo inteligentno publiko, ampak tudi za naj strožje strokovnjake. Radi tega se priporoča staršem, naj ne jemljejo k predstavam še popolnoma nebogljene dece, ki še ne zna biti mirna, ker taka deea se sploh n bo pripustila v gledališče. Toda iz odgoj-nih in dušo opismenjujočih razlogov naj posetijo to opero stari in mladi — vsi ljudjo dobre duše iri čistega sren. — Nastopijo g. Govorov (Peter, metlar), njegova žena Jerica (gdč. Petkova), njiju otroka Janko (ga. Mitrovičeva) in Metka (gč. Vladimirovna), dalje Vešca-hrnstalka (gč Kogejeva), Možiček-peščenik (Savinova), Možičck-rosnik — gdč. Lube.ieva, dalje angeli in otroci. — Režija g. Rasberger. Dirigent g. Mitrovič. Beležke. Čitajte velikosrbsko knjigo, da boste vsevedni kakor Rog. Prijatelj lista nas je opozoril na originalno knjižno prednaznanilo, ki ga razpošilja založba »Narodno delo« v Beogradu. Ta založba bo namreč izdala knjigo beograjskega vseuč. profesorja Čorovi-ča »Velika Srbija«. Knjigo je — kolikor smo poučeni že v naprej priporočilo ministrstvo notranjih del in’ ministrstvo prosvete. Kakšna bo knjiga, ki jo priporočajo najvišje državne oblasti, jo videti že iz naslova. Knjižni prospekt pove še več. Tu je zapisano z velikimi črkami: »Podižitc Srpstvo. — Velika Srbija — je-vandjelje Srpsbva«. S tem čudnim evangelijem g. Čcroviča je v skladu tudi čisto japonska reklama, S katero »Narodno delo« priporoča knjigo. Citiramo jo, ker je značilno, kakih fraz se poslužujejo velesrbski megalomani: »U vsakom nacionalnimi jboru je ra-spra o pravima Srbije. Slep I smušeh’, pogružen i pohod jen bfcc, ko ne bude imao knjig,n ovu, a čvrst kao kremen, oštar kao munja, ubedljiv kao Bog, -isti-riit kao nauka Hristova, ko se nauči iz o ve knjige.« , , smrdi po najtemnejših ***■ A“» **» sira x Linhart: »Županova Micka« iri »Veseli dan ali Martinček se ženi«. Oder 6 zv. V Ljubljani 1923. Izdala zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str 140. Cena 20 Din., poštnino vred 21 Din. Šesti zvezek »Odra«: 'ki ga zalaga Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša v novi izdaji prvi sloven ski komediji, ki jih je duhoviti prosvetljeni Linhart po nemškem oz. francoskem izvirniku spretno priredil za naše tedanje razmere. Z njima je položil temelj naši dramatični književnosti. Krepko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika dajejo komedijama trajno vrednost; posebno je dvodejanka »Županova Micka« po svoji priprosti sceneriji iri malem številu eseb kakor nalašč ustvarjena za naše manjše odre. Ako nova izdaja ni hotela zabrisati časovnega in prosvetnega kolorita dobe, v kateri, sta igri nastali, se je morala kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev, zato bo dobrodošla tudi našim sred nješolsem pri pouku slovstvene zgodovi ne. Izdajateljeve »Pripombe« na kc-ncu 'knjige poudarjajo pomeri obeh.komedij iri nas seznanjajo z usodo njihovih dosedanjih izdaj. Naroča se pid Tiskovni zadrugi v Ljubljani. x V. M. Garšin: Nadežda Nikolajevria. Poslovenil TJ. Žuri. Splošna knjižnica št, 13. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš 10 D, vez. 15 D. Ko človek bere Nadeždo Nikolajevim, se razgrne pred njim dro bec tistega zagonetnega ruskega življenja, ki nam ga znajo tako čudovito risati iri čarati pred oči veliki ruski mojstri, Od strani do strani raste bralčeva napetost. In ko človek prebere knjigo enkrat, jo bere še drugič in tretjič. Nikdar z dolgočasjem' in nikdar brez užitka. Vedno in vedno najde kaj novega v njej. Zato smo veseli, da smo V. M. Garšinovo — vsaj eno — delo dobili v slovenskem prevodu, ki je dov-clj gladek in točen, pa tudi o-premljen z jasnim informativnim uvodom da čitatelj tem' laglje razume umetnost tega velikega Rusa. Prav je, da za prevode izbiramo v prvi vrsti dobra dela slovanskih avtorjev. Splošna knjižnica je tudi na pravi poti in vsak pošten Slo venec ji gotovo želi uspeha. Običajna dostojna oprema knjigo še posebej priporoča. : ' Sokol o Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v -nedeljo dne 13. ob 15. uri v Sokolskem domu. Dnevni red: 1. Poročilo br. staroste. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Poziva se članstvo, da se občnega zbora v obilnem številu u-deleži. Zdravo! Obisve. § Dramatični odsek Or,lune v Mn ribo, ru. Prihodnji sestanek se vrši v torek 15. jari. ob 20. uri v čitalnici Narodnega doma. Do takrat se mora vsak član (članica), ki hoče sodelovati, naučiti kako pesem ali kak drug sestavek, katerega bo recitiral. Pozivamo članstvo da se z vnemo loti dela in priglasi k dramatičnemu odseku. Predsedstvo. § Stenografski tečaj na drž. trgovski šoli prične 4. febr. ob 18. uri (Razlagova ulica 26. I.). Tečaj traja 4 mesece. Pismene ali ustmene prijave sprejema ravnateljstvo. $ Društvo Dijaški dom v Maribora ima letošnji redni občni zbor dne 18. tm. ob 18. uri v posvetovalnici Posojilnice z običajnim dnevnim redom. § Trgovski ples. Vsled zagotovila tvrdke T. Gotz, da bo volika dvorana tekom prihodnjih dni popravljena, naznanja Slovensko trgovsko društvo slavnemu občinstvu, da se Trgovski ples dne 19. tm. vrši. § Triglavaiii! Triglavariski prijateljski sestanek je v soboto 12. tm. v gostilni pri »Črnem orlu« ob 20. uri. Dobrodošli vsi! Odbor Zveze. § "V ebk ples »Trgovskega doma« v Murski Soboti. V Murski Soboti pred kratkim ustanovljeni »Trgovski dom«, čegar pravila bodo v kratkem’ odobrena oblasti, griredi dno 2. februarja 1924 v vseh prostorih hotela Dobraj svoj »Trgovski ples«, h kateremu so tudi maske dobrodošle. Za to prireditev izvoljeni pripravljalni odbor je že marljivo na delu, ter obeta postati ta plesna prireditev najboljša v tej sezoni v Prekmurju. Z ozirom na to, da je event. čisti dobiček zabave namenjen za fond društva »Trg, dom«, je želeti, da se te prireditve izvori domačinov udeležijo tudi tujci — ljubitelji proste zabave iz bližje in dalj**?) okolice. Film. I. mariborski bioskop se opraviči radi zamude včerajšnjih predstav. Sinočnja prva predstava se je mogla pričeti mesta ob /17. uro šele ob 1-48. uro, ker pri aparatu ni bilo nekaj v redu. Film »Stari zakon« s Henry Porteri sam je jako dolg, tako da vsaka predstava traja nad 3 uri. Danes bodo predstave točno ob Ml uri in 149. rrri z istimi programom. Mestni kino. »Zaklad na otoku strahu«, pustolovščina v 6 činih, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. fesred sodišča. Svaka med seboj. Dne 21 julija je vozil Janez Cajnkat svojemu svaku Alojzu Kostanjevcu, ki je želar v Saveik, okraj Ormož, jabolčni-' co. Oba vinjena, sta se med vožnjo sporekla. To je imelo za posledico, da j« Kostanjevec najprej udaril Cajnkarja s pestjo po zobeh. Nato ga je sunil tako-da je padel raz voza, in potem ga je ša z ročico 4-krat udaril. Pri tem je udarje. nemu zlomil levo podlehtnico. Kostanjevec, ki je že 7 krat predkaznovan, je bil obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 1 mesec ječe. Mlad zlikovec. ,..1 16-lotni hlapec Jože? Horvat v Dobrovi niku, okraj Lendava, je bil pred okrožnim sodiščem v tajni razpravi radi hudodelstva nečistosti zoper naravo po § 129 I a kz. in ker je svoji delodajalki Lizi Žen tak ukradel nad 30 jajc, obsojeni na 2 meseca težke ječe. ,; ; Gospodarstvo. g Vložitev prijav za prisiojbinski Ha« mostek. Zakon o taksah in pristojbinah i dne 25. oktobra 1923 je določila o pristoj-binskem narnestku deloma izpremcnil iii je njih veljavnost v izpremonjeni obliki razširil na celo državo. Generalna direkcija posrednih davkov objavlja v Uradnem listu št. 1 z dne 7. januarja 1924 pod št. 5 osnovna navodila za pobiranje dopolnilne prenosne takse, ki je identična a dosedanjim pristejbinskim nam e.st komi Po teh navodilih še smatra dobo od 1. januarja 1924 do 31. decembra 1925 za prvo novo taksno perijodo. Davčni uradi imajo nalog, da pozovejo z razglasom1 vse o-sebe, zavezane plačevanje te takse, naj vlože napoved do dne 15. Januarja 192-L Tiskovine za napoved se dobivajo pri davčnih uradih. g Kaj vse pomeni vztrajno delo? Lansko leto ob istem času smo imeli priložnost, da zaznamujemo ustanovitev novega beograjskega podjetja »Argus«, katero ima poleg čisto informativne strani, ki je pa dorasla popolnoma vsem današnjim modernim potrebam, tudi odsek za' pregled celokupne jugoslovenske štampe, iz katere zbira pojedine članke in notica ter jih dostavlja onim, ki se jih tiče alf jih mogoče zanima. Akoprav srno že obl tej priliki pozdravili osnutek te nove vj vsakem pogledu zelo koristne institucije, vendar smo dvomili, da se bo ona tudi obdržala, kajti take novosti se pri nas zelo težko udomačijo. Ali, zahvaljujoč vztrajnemu delu »Argusovih« ustanoviteljev, kateri niso hranili s trudom in ma-torijehiimi žrtvami, »Argus« ne samo da se jc obdržal na svoji početni višini, on se je povzdignil do najpopolnijih ustanov te vrste na zapadu in tako prodrl vse vrsto družabnih slojev, kateri md pristopajo z največjim zaupanjem. Dobro organizovana obveštajna služba, kakor je ti. pr. »Argus-ova«, je vedno koristna za publiko, ali še nikoli ni bila od tako velike važnosti in potrebe, kakor j« to dandanes potrebno posebno za poslovni svet, kateri bi bil po tolikih polomih raznih denaraih zavodov, trgovskih ia ia« u&UUUJtti&UUS&L ®nstrtjsHH podjetij v voliti zmoti in ao-r žavo: za Bin. Albanija 1,161.327, vednosti, da ni »Argusa«, kateri kakor, 2,542.886, Argentinija 204.492, barometer pakazuje pravo stanje in tako 25,551.167, Belgija 3,738.949, paralizira vse one vesti, katere od časa 27.540, Grška 11,340.535, do časa vznemirjajo naše ljudstvo. Do-bivši zasluženo zaupanje pri pnbliki, je »Argus« pred kratkim pristopil še k upe-|j>avi nove zelo koristne ustanove, a to je posredovanje pri udaji in ženitvah. V teku nepolnih šestih mesecev je združil Sla desetine parov, ki so se upoznali z njegovim posredovanjem in Žive sedaj srečno skupno življenje. Želimo »Arguso-vkn« ustanoviteljeni, da vzdržijo v svojem delovanju in nam tudi letos prožijo priložnost Zabeležiti kako slično »Argu-srrror novost. g Bebava mesa. Bile 16. januarja 1.1, se bodo sklenile direktne pogodbo za dobavo mesa za garnizijo Maribor pri komandi vojnega okru g a v Mariboru, za garniziji Slovenska Bistrica in Dolnji Dravograd pri komandah mesta v Slov. Bistrici in Dolnjem Dravogradu, dne 17, januarja za garnizijo Ptuj pri komandi mosta v Ptuju ter dne 18. januarja tl. za garnizijo Ljubljana pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpoglsti. g D>bava mesa. Dne 16. januarja tl. se Kodo sklenile direktne pogodbe za dobavo ;uesa za garnizijo K ari ovac pri ko-toiafdi vojnega ©kroga v Karlovcu, za garnizijo Čakovec pri komandi mesta v Čakovcu in! 17. januarja tl. za garnizijo Taraždin pri kom. voj. okr. v Varaždinu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Druga ustmena javna dražba maga-čina in jfcmljtšča »Lagorhans« v Mariboru se vrši v pisarni Komande vojnega o-fctrcrga v Mariboru (Dravska kasarna, so-,ba št. 17) dne 19. januarja. 1924 ob 11. uri dopoldne. Pogoji za dražbo so razvidni Vsak dan med uradnimi urami v pisarni mariborskega vojnega okruga v Mariboru. Pravico za pogajanja pri tej dražbi ;ima vsakdor, ki ni izključen iz udeležb pri. dražbah. g Naš izvoz lesa. Po uradnih podatkih iz Beograda je znašal izvoz lesa iz naše države v prvih 9 mesecih 1. 1923 skupaj 994.631 A68 kg v vrednosti 1058 milijonov 197.813 Din. Od tega odpade na drva 252,882.323 kg v vrednosti 110,972.849 Ditt. in' na stavbni les 651.749.345 kg v vrednosti 947 milijonov 134.964 Din. Lesa so jc izvozilo v teh 9 mesecih v. nastopne dr* Alžir ’ A km Adolf, 1'rgoree. Topolje. MalešRvič Teodor,! Leferiica. Sancin • Frane, PofcoSe. Novak Franc; Avstrija uradnik. Essna, -.riseli Viljem rrekurst, Dunaj, trgovec, Pta;. R , • • Vavpotič l an, slu ar. Kamnik. Siritof Niko, pia-j nist, Ejubijnn«. Mošetina Rdgar inženir, Kat lovac, j TTntel »flV,,; Egipt 6,860.600, šsklje Milen, intenir. Ehncr Denilo, uradnik. 1 , 11 S en ob er Hu ert., HjuCamicar, Angleška 5,909.367, Italija 340.659.188, Ma- Bngeftm f'*ul. ■ ot.nrV, Budanest žarska 28,974.004, Nemčija 22,194.280, Polj- lrf°vec- Diovltica. Kolm Josip ska 8.400, Istra 3,596.034, B-eka 2,687.179, Romunija 37.998, Sirija 271.887, Amerika 240.480, Tripolis 176.409, Tunis 6.015.336, Francija 32,245.389, Holandija Češkoslovaška 1,734.372, Švica Španija 1,976.300. ječar. Gartner Herman, potnik, Vrtač. 973.116, 3,123.049, | Hotel »Pri zamorcu«. ' g Carinski dohodki so v drugi desetini! Rathaas 'Josip, trgovec, Raw». Rtich Erieh, mesooa decembra mesli 47 800 747 D, za Polnik Prerov- Meltenstein Sigfi-jed, potnik, Du L, -L, aec.mora mesti a<,0BU./a< u, za nsf_ Gfltrl R(.rtold pntnik Dnnai Df , Rado]f 9,390.000 D vec nogo v prvi desetini me- p«t.uk, Brno. Kolb iSigfrid. potnik. Nu.nb*rg. /Seča. Največ ja vrgla zagrebška carinar- Braišie Dragotin, trgovec, Bskarac. Germ Vl-di- niea (8,848.465 D), potem beograjska m!r- irr^ee. Miszlikowski Josip, potnik, Trst. (5,589.559 D, na tretjem mestu je suho- '*”*• IUlija* H6nig MaTro Ambvgič J/vip, . °®!1on<'r uu'crt. t-11n<1 * v nicar, : ■ tradert. Ga- potnik, B.nhts. herc feunon. trgovec Cehe Drofenik Jorip. trgo-vec, R. slatina. Rardckov Nikolaj, Koloma. Volčič, i trgovec. Torina Jotip, odvetnik. Kapun Jurii, so-’ ; dar, Cerlalc Ferluga Ivan, inženir. Trst. Groden Josip,. Ubn V. LvUSjnnn Kennorič MioJreg, kapetan, Za- ! »Privat Hotel«: Mn tiska z 3,178.466 D. j g Carinska konferenca v Ljubljani.'; Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub-. Ijani mumanju, da se vrši prihodnja carinska konferenca dne 1L januarja tl.' ob 17.30 v zborničnih prostorih (Beethovnova ul. 10. I.). g Dobava mlevskili izdelkov, mesa, svinjske masti, drv In nsujia. Pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mari boru so vrši dne 22. januarja tL ponovna ofer-talna licitacija za dobavo mlovskih iz- j dolkov, mesa, svinjske masti, d rt7 in us-' nja za leto 19*34. Predmetni oglas jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom tta vpogled. g Zopet fuzija treli bank. V Zagrebu; so se z 31. dcc. združile: Banka za trgo- j vino, obrt in industrijo dd. Zagreb, Ceri-! tralina banka dd. Zagreb in Centralna ©skomptna in menjalna banka dd. Za- j greh v novo »Centralno banko za trgo-, vino, obrt in industrijo dd.« Zagreb. g Konferenca trgovskih hi obrtnih zbornic cele države se na inlcsijativo zagrebške zbornice vrši dne 27. tm. v Zagrebu. Pristop imajo tudi delegati raznih drugih gospodarskih organizacij. Na konferenci sc bodo razpravljala predvsem davčna vprašanja, vprašanja povišanja tarifov, vprašanje kreditov! za gospodarske kroge itd. g Sviloreja v Jugoslaviji. Po službenih podatkih ministrstva so je lani pridelalo v Vojvodini 223.000 kg svilenih kokonov, kar zadošča naši potrebi. trgovec, Zemun Gostilna »Zlati konj«. Furstrett Arncšt. trgovec. Maribor. F'oboi S ar Otmar, urednik, Sežana. V«nek Ciprijan, natakar, Gostilna »Pri grozdu«. Hlaček Ivan. trgovec Sevnica. IVosching i delavka, Maribor. Z«, rman Josip, trgovec Sv. Lenart. Tcrčel Josip, posestnik, \ ipava. Dim-mir Karl, trgovec, Sv. Lenart. DeSnik Janko, knji-Selca tV" Lovrellc* boškovič Nikola, potnik, Gostilna »Halbvvldl«. Bacbo Evgenija, zasebnica, Reka. Kolednik Ans, zasebnica, Gleiadorf. Wutte Kinka, zasebnica, Prevalje. Kliski Hote! »KoSovo«. Cedomir, uradnik, Zvornik. Pa h oznanila. Pohištvo Reducirana poštna uradnica ižče službe. Tattenbachova i ulica 19, vrata 1. 66 2—1 j Dvovprešne sani (razstavni komad), ceno na prodaj. Stanjko, Jugoslovanski trg 3 64 2—1 laulnih izdrlkov za »palne in je-: Agilni akviziter se pri dobrih ... . ‘ . . nnonuh teko, ertre mA A J /A dilne sobe naiceneje v zalegi,, Šercer in drug. Vetrinjska ul. 2 2624 pogojih takoj spre rne od O- ^»tokol se {6 pes volčje gla nega .avoda Fran Voršič , Pasme. Poizve se: Gosposka Slomškov trg 16. 65 2-1 ? ul* 7* ^Kovina Meinl. 72 Koncertna Igralka, izvrstaa Continental pisalni stroj, moč, virtuozinja na gosli, di- popolnoma nor, najnovejši si- ngentuja, .šč* mes a v Jugo- gtem^ ceno na prodtj> VpraSati sMiiV w-0p'v,r i' Em,lja t upravniStvu. 53 3-3 Slcheile, Wien XV., Spsrrgasse 1 Nr. 5. 57 4-2 1 (Trgovina, dobro vpeljana na Knjigovodja-korespondent, i prometnem kraju v Maribora, Tujci v Mariboru perfekten v stroki, se iS6e za tovarno v Msrihorn Ponudbe pod „1914“ na upravniStvo lista 63 2—2 Absolvent trgovske šole, zmožvn slovenščine, deloma srbohrvaščine, knjigovodstva, slovenskega dopisovanja, stenografije in strojepisja, išče primerne službe. Slnžbo na stepi takoj. Plata po dogovoru. Ponudbe j« poslati pod *Abaolvsnt‘ na npravo .Tabora". 59 3— 2 Mlgljsnfčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna postrežba Vjekeslav Gjurin. Jurčičeva »liaa 9. 1850 100.000 kron pecejila na vknjižbo «e odda. Naslov pove oprava, 67 ttovo pri javljeni v hoteMh in prenočiščih: Stanevaitje v sredini mesta, «•I0- j “»KčAft h«.««.; j ts“^"ru,r.av.i Jakupec Stepan, ts-govee, Vnje. Moisner Julij, I nudrbe pod St. 70“ na upravo proturirt, Mnndberg. Bhmoiič Vinko, inženir, OniS. lista. 70 2_1 radi preselitve pe ceni na prodaj. Naslov pove upravniStvo „Tabora*. 33 6—6 Nova salonska obleka ter do- bro obran;ena suknja na prodaj. Krojat Stnmberger, Melj-ska cesta. 68 Kislo zelje 1. v glavah se dobi pri tvrdki 73 I Im svoMk Podpirajte sokolski tisk! Društvo električnega omrežja nizke napetosti v Račjah želi II rično melje v in vabi v svrho izvršitve vsa zainteresirana podjetja. Zainteresirani naj se oglase v najkrajšem času. 75 g j D. S. Merežkovčtkl: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (24) LOKAL za razprodajo tobaka na debelo na prometnem kraju se išče za takoj. Naslov pove uprava. 7a ji," — Višja? ' — Ne, enak« oB9 r»S!Si6i> ki si jo eavrgel. — Komu paj verujem? Kje je Bo«? — Tam in tm Služi Aritmanu, služi Or- Julijam je občutil, da sta odhajala iz potteemoljeke dupline: v obraz mn je zapihala sveža metrska sapa — nemara je bil Egodn.ji jutranji veter. Dasi je imel oči zavezane, je trgani 1, da ga obdaja neskončnost morja in neha. Kaj mi pomaga ves svet, če ni edi-? — Verujem ifi ne verujem!, — je od* ne resnice, edinega Boga, ki ga iščem. { vrnil teurg. — Mar priroda, ki jo oba j raziskujeva, ni čudež vseh čudežev? Ali — Najdi ga. Če moreš, združi Titanovo resnico z Gali lej če vo. Če to storiš, postaneš večji od Vseh, kar jih je kedaj 1 porodila žena. ■ Hirofant mu jo snel obvezo. Stala sta — na visokem, mramornatem stolpu, zglajenem po vsoreu starih kaldejskih stol- Maksim Efcški je imel ogromno knjiž-pov. Prepoznal 'jo stavbo: bila je zvoz- nico* tiho sobe, polne znanstvenih in-, muzdu. Služi komuT jiočeš. Toda vodi: o-J darna, čepeča tik na robu globokega, V strumentov in veliko anatomske dvorane, j ha sta enaka; satanovh kraljestvo jc in n- morje zarezanega propada. Okoli zvez- "V eni izmed njih jo mladi učenjaki ko božjemu kraljestvu. dame so se vrstili krasni vrtovi in Ma- O rib ari j, zdravnik aleksandrijsko šole,! ) ~~ Kam naj krenem? , ksimove vile, dvorci, prcpileje, spominja- držeč v rokah tanki jekleni nož, pravkar na ma^ omračile. *- Dvojo poti imaš; izberi, katero ho- joči človeka pcrrepolijskih loolonad. Ne- raztelesil redko žival, ki so jo poslali Ma-' Učitelj, če mo ljubiš, poVej ima, Scfo kaj streljajev dalje je molel ir megle Ar- ksimu i® Indije. Dvorana je bila okrogla Kako moreš trpeti laž? Mar misliš, tomieium in Efe® z neštetimi stebri; če 'n brez oken; svetloba je padala od zgo- da ne vem, kaj jc magija? Pričvrstite na dalje, na vzhodu so se modrilo gore. Tam raF Maksim jo je dal zgraditi po vzor- strop temne sobe bleščeče ribje luskina je imelo kmalu vziti solnce. Od znpada, cu podobnih drvoran v aleksandrijskem >n učenec, ki ga uvajate v misterije, me* fine krvne posode, živci in dovršeno u-strojeni drob, ki jih opazujemo kaiko? angini, niso čudež in skrivnost? Veš, kaj seml ti hotel povedati? •* je odvrnil Ortbazij. — Čemu varaš ubogega fantka? —* Julijana? — Da. Nežne obrvi mladega zdravnika so se ŽčŠ. Potlej pa se ne obotavljaj in pojdi. — Katero pot fiaj si izvolim? ■ — Če veruješ vonj, v Kristusa — vza- ffifi. križ in pojdi za Njim, kakor je velel. Bodi ponižen, bodi nedolžen, bodi tiho Jagnje v krvnikovih rokah. Uteci v puščavo in mu žrtvuj telo in duha. Trpi, veruj, To je ena izmed obeh eest: veliki krščanski mučeniki dosemjo svobodo Pro-toeteja in Luciferja. »—Ne maram je. I — Tedaj pa si izfoeri dru^o pol: bodi *Wčan in svoboden; no poznaj ne usmiljenja, ne ljubezni in odpuščanja* vstani in zmaguj; ne veruj ničesar, spoznavaj pa vse. Id svet postane tvoj in boš nn.ik Titanu ali angel j n jutranje zarje. j — Ne morem pozabiti, da so tndfi Ga-' Tllejčeve besede resnične; a© strpim dveh resnic! ., — Če ne fffloreš, bodi k alk or drogi. Bolje je, da propadeš. Toda v tebi je dovolj Stfocl. Oporumi se. Šo Cezar postaneš. — Ozar? 1— Več boš imel pod svojo oblastjo ka-Shr macedonski Junak. od juga in od severa se jc širilo neizmerno, megleno, tcmuooinjc moTjc, trepetajoče im smehljajoče se v pričakovanju solnoa, Stala sta tako visoko, da so jo Julij&nu zavrtelo in se je moral nasloniti rta Maksimovo roko. Kmalu so se razsipali izza plaBlri prvi žariki jutranjega solne«: Julijan so je nasmehnil in zamižal; in solnce so jo dotaknilo njegove bele, posvečene obleko s svojini prvim, najprej bledo rožnatim, nato pa krvavordečim žarb Hirofant je pokazal ko na morje in zemljo in je dejal: — Poglej, vse je tvoje! —■ Kaj meniš, učitelj? . kam, da pride smrt. Glej, slaboten seffl in bolehav .» — Solnce, — bog Mitra ti je posadil krono iz škrlatn. To jo Cezarjev škrlat. \ sr * n — tvo ■*! Podi posjumen! muzeju. Ob stenah so stale bakrene po- ni> da gleda zvezdnato nebo, katero ju eode, ognjišča, Eolipilovi in Arhimedovi ubogalo hirofantovo povelje. Napravi to matematični instrumenti in takozvani x7‘ kože in voska mrtvaško glavo in jo »ognjeni stroji«, iznajdba Kterija in Ge- pritrdite na dolgi vrat; potlej se skrijete rona. V tišini sosedno knjižnice so žveu- Eod pod in govorite v votle kosti svoja 1 kljale kaplje Apolonove vodene ure; tam je bilo videti globuse in v bakor zarezane zemljevide, hkrati s slikami zvezdnih sfer ml Hipparha in Eratosthena. Oba prijatelja sta parala živo žival po predpisih velikega anatoma Hcrofila. V enolični svetlobi, ki jo medlo padala skoz odprtino na stropu, jo Maksim, oblečen v preprosti filozofski plašč, stal pred mra-; mornato mizo in zvedavo opazoval še : topli drob. Njegove majhne oči so bistro prerokovanja — gloj, učence misli, da mu lobanja razkriva skrivnost smrti. Kadar pa naj mrtvaška lobanja izgine, pristavite k nji posodo z žerjavico — "rosok se raztopi in o lobanji ni niti sledu več. Iz svetilke s pobarvanim stekloirf vržote skoz bele pramene dima odsev ka-kove slike in učenec si domišlja, da je uzrl bogove. V vodnjaku, ki ima kartie-n i ti rob in stekleno dno, mu kažete živega Apolona, ki ni nihče drugi ko preoble- Vsak daTT ca- in porogljivo švigale somintja in blosča- ^cni suženj, in živo Afrodito, ki je na- le izpod gostih obrvi. Oribazij so- je pravkar sklonil nad mizo, da bi promotril živnlina joira. — Kako more filozof Maksim verovati v čudeže? !U" mvbiiiK. »tudoif Tista. vadna pocestna punčara. In temu pravite: sveti misterij! . . Na tankih hirofantovih ustali se jd pojavil dvoumen smehljaj. (Dalje prihodnjič.) ■a ae i d.