‘Štev. 102. ÄwliliS"') Bia. _5*?^rJr^r^nPT-; V Liubliani, v sredo 30. mala 1923. Boitnlna pavlaltfana. - _ ia»y Leto L ««e®*® IMMMStAUn BMEONItt «sä£ doa dtdral imeiasl poodfiQce. Heseäia nare&iltas: vt)ti&l}an} Cfe lo^ », po pošti Dla1Š*~ , feöüöststüo Din 20' Uredsištvo: VoKova alka št ^ — Telefon št 213 Brsolavtd naslov: J^iovosti-LltibilanaM. Opravnlštvo: Marijin trs št & — Telefon Št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. «e. Pismenim vprašanjem naj se prUožl znamka za Baörn prt poštnem Cek. uradu št 13.238. •mm ] Hala antanta in Madžarska. V Srednji Evropi je ni države, M bi so določbam mirovne pogodbe skušala 'feosniti s toliko vztrajnostjo, kakor Madžarska. Avstrija se je sorazmerno bitio znašla v novi situaciji, ker jo pri tem ni ovirala v toliki meri socijalna konstelacija njenega prebivalstva. Avstrijski socijalisti so sicer nekaj Sasa Pitali ljudstvo z nekimi frazami o po-jpolni samoodločbi, katero so si zamišljali brez odgovornosti in brez nađ-aorstva zapadnih velesil, a slednjič so ■se le udaB. Ko je prišel pozneje na krmilo sedanji zvezni kancelar dr. Seipel, se je situacija bistveno izpremenila: Avstrija je stopila lojalno ua platformo senžennenske mirovne pogodbe in zajela je na podlagi žeuevskga dogovora sanirati svoje finance. To je bila spričo kaotičnih razmer njena prva in nujna potreba. Vse drugo je büo za to državico sekundarnega pomena. Samo Živeti! to je bila in je še danes edina želja Avstrije. Na Madžarskem pa temu ni bilo tako. Po padcu Karolyijevega režima so prišli na površje Bela Kun in tovari-51 in takratni madžarski boljševizem ni bil nič drugega, kakor maskiran upor proti trianonski pogodbi, zavlačevalna taktika na nedogleden termin. Ko je po. stala boljševiška komedija v notranjosti države nevarna obstoju madžarske neodvisnosti, kolikor je je še sploh ostalo, so si pa izmisiili madžarski la-tifundisti novo taktiko: skrajno reakci-jonami, navidezno pa krščansko - demokratični režim veleposestnikov, aristokracije in velekapitala naj po možnosti vodi politiko nepomirljivosti na-pram sosednim nasledstvenim državam, na drugi strani pa bi se imela po inozemstvu širiti sistematična propaganda, namreč laž o madžarski revščini, ki ne urnosoča plačevanja reparacij. Le tako ši moremo tolmačiti Bethlenova potovanja v Pariz, Rim in druga središča zavezniških velesil. V Parizu je grof Bethlen milo stokal in prosil pred repa-racijsko komisijo za popust v repara-cijskih dobavah, a v trenotku, ko je ustavil prestolnico ob Seini, je že izjavil nekemu novinarju, da poset v pre-stolicah Male antante odpade, ker je Madžarska baje že dosegla svoje na-atene v reparacijskem vprašanju. Tu se vidi vsa odvratnost madžarske poli. tike. Tuda Bethlea in Kallay sta di račune brez krčmarja. V Parizu sc plomati in državniki zelo vljudni in iazm ljudje. Oni sprejemajo kako d tacijo iz ‘Maroka z isto koncilijantno kakor odposlance iz Finskega ali gentinije. Njim are predvsem za ii macije. To občevanje jim more s koristiti. Ali sedanji prestavnih r žarske oficijelne politike se ljuto \ če misli, da je oficijelna Francija o; jila madžarske želje, ne da bi pc .vprašala za mnenje držav, ki so \ pjene v Mali antanti. Danes lahke dimo, da nista prinesla madžarska žavnika v Budimpešto nič več, ki lepe obljube in neobvezna zagotc zapadnih kabinetov. Mi sicer ne v« kaj je povedal Bethienu g. Müsse sigurno pa je, da je svetoval M a rinn mnogo zmernosti... Vprašanj® madžarskih reparacij na tapetu, vsaj kolikor se svetovnega časopisja, ki ne pozabi kki stvari. Dejstvo je, da se skuša ti žarska vlada otresti plačevanja r racij. Dežela je bila teritorijalno s občutno pristrižena, a treba je ve tia Mala antanta Madžarske ni sili ^kojšnjemu odplačevanju, vendar p j® ta zadeva odložila dotlej, da se -■tične in gospodarske razmere v Se2eli ustalijo. Kakor je razvidno ^ethlenovih izjav, pa Madžarska ?apadnih velesilah ni iskala kal konkretnega posojila, namenjenega ključno poravnanju svojih obvezn .tiotela je dobiti samo potuho, ki t usposobila za nadaljno harangir ^^3 sedanjem položaju v Srednji Praška »Tribuna« je da je načela to vprašanje obširen uvodnik, namenjen iz Problemu razmerja med Madža Malo antanto, je dalo angleško č s svojim ostrim tonom kritiki oje madžarske politike. List pril sledečih zaključkov: Med Malo ia Madžarsko obstoji cel komple 'i Sslle rifÄeS SÄVrT flektanti Morajo imeti fakulteti £brazbo‘ ter najmanj 5 let ukazne službe. — Kino »Ideal«. S prihodnjim četrtkom t. j. 31. t. m. prične se predvajanje Nordisk-drame v dveh delih po znanem romanu kapetana Marry-ata, v kateri Igrata glavno vlogo Carlo Wieth in Inga Nybo. Že imena sama dokazujeta dovolj in ni potreba filmske drame še posebej hvaliti. Prvi del »Jednooki mornar« predvaja se od Četrtka 3L t. m. do vštevši nedelje 3. junija t. I., Program Sskopa En les- «äenbufskiii Irtev 29. maja. Ob 6. zvečer izkop žrtev, v Judenburgu in prepeljava istih na Ju-denbnrški kolodvor. 30. maja. Odhod vlaka z žrtvami ob 5. zjutraj z osebnim vlakom. Prihod Gradec ob 9. uri dopoldne. Ob 11. uri dopoldne uvagoniranje pokojnega Ivana Endlicherja v vagon iudenburških žrtev. Odhod vlaka (tovornega) z mrliči iz Gradca proti Mariboru. Prihod v Maribor ponoči, eventuelno proti jutru. (Za slučaj, da vožrija z mrliči s posebnim vlakom ne bi bila dovoljena, odpeljejo se judenburške Žrtve dne 30. maja 1923 ob 6.16 uri s tovornim vlakom iz Judenburga direktno v Maribor, kamor dospo 31. t m. dopoldne. Zemeljski ostanki Ivana Endlicherja se v tem slučaju odpravijo dne 30. maja 1923 popoldne v posebnem vagonu s tovornim vlakom do Maribora, kamor dospo 31. maja zjutraj oziroma dopoldne. V Mariboru se douvagonirajo v voz iudenburških žrtev.) 31. maja. Pa zacarinjenju se vagon primerno okrasi. Ob 4. popoldne svečan sprejem žrtev na kolodvoru. Sprejema se udeleže — poleg zastopnikov odbora iz Ljubljane — mestna občina mariborska, politične in vojaške oblasti, kulturna in prosvetna društva mariborska. 1. junija. Ob 10. dopoldne odpelje vlak s krstami proti Ljubljani, kamor dospe okrog 15. ure. Izkopu v Judenburgu prisostvujejo trije zastopniki glavnega odbora, ter spremljajo krste od Judenburga do Ljubljane. 2. junija. Ob 6. zjutraj se krste na ljubljanskem glavnem kolodvoru izva-gonirajo in prepeljejo v Narodni dom, kjer se polože na mrtvaški oder. Občinstvu je dostop k mrtvaškim odrom dovoljen od 9. do 14. ure. Točno ob 15. uri svečanostni mrtvaški sprevod izpred Narodnega doma pa pokopališče k sv. Križu. Krste prepeljejo na 6. mrtvaških vozovih na pokopališče. Mrtvaški sprevod se bo premikal po nastopnih ulicah: Izpred Narodnega doma po Aleksandrovi, Dunajski, Sodni, Komenskega ulici, po Vtdovdnaski cesti, trgu Tabor, Ahacljevi, Martinovi cesti na pokopališče. Natančen vzpored in razvrstitev sprevoda se objavi pravočasno. 2. junija. Po prihodu na pokopališče se krste preneso v kapelico, kjer se blagoslove, od tam na grobišče. Po izvršenem cerkvenem obredu zapojo pevska društva žalostinko. Nato nastopijo govorniki in sicer: Zastopnik širšega odbora, zastopnik udruženja invalidov, zastopnik Omladine, zastopniki oblasti, končno predsednik glavnega odbora. Ob sklepu govorov se izvrši odkritje spomenika, katerega izroči predstavi-telj odbora zastopr" om mestne občine ljubljanske v last in osltrbo. Vzpored pogrebnih svečanosti judenburških žr-fev in mučenika Ivana Endlicherja v Ljubljani Krste judenburških žrtev in Ivana Endlicherja bodo razstavljene na mrtvaškem odru v Narodn. domu od 9. do 15. ure dne 2. junija 1923. Ob mrtvaškem odru častne straže. Točno ob 3. popoldne se pfično pogrebne svečanosti. Po izvršenem cerkvenem obredu zapoje Zveza pevskih zborov žalostinko. Razvrstitev žalnega sprevoda- Konjenica, križ in žalna zastava, vojaška godba, Oddelek vojaštva. Sokolstvo, akademska društva. Orlovska zveza, Skauti, šolska mladina, kulturna in prosvetna društva, godba jugoslo-venskih železničarjev, Udruženje invalidov, dobrovoljci, častniki in vojaki bivšega 17 pp., Organizacija jugoslo-venskih nacijonalistov, Pevska zveza, voz za duhovščino, odbor za prenos kosti Ivana Endlicherja, tovariši in sodobniki, venec s trakovi, poklonjen spominu Ivana Endlicherja. 1. Zlat steklen mrtvaški voz s krsto Iv. Endlicherja. Ob vozu častna straža. Za vozom venci judenburšlcih žrtev (nosijo uslužbenci Mestnega pogrebnega zavoda). 2. Črn voz z draperijami in vojaškim emblemom s krsto žrtve Alojzija Roglja. 3. Črn steklen voz T. s krsto Žrtve Alojzija Štefaniča. 4. Črn Steklen gala voz s krsto žrtve Antona Hafnerja. 5. Črn steklen voz s krsto žrtve Karola Možine. 6. Zlat angelski voz s krsto žrtve Joso Dautoviča. Ob vsakem vozu judenburških žrtev 12 mož častne straže. in centralnih oblastev. Oficirski zbor. Zastopstvo mestne občine ljubljanske. Zastopstvo trgovske in obrtne zbornice Zastopstva državnih oblasti in uradov. Zastopniki raznih občin. Zastopstva raznih korporacij in zavodov. Narodno ženstvo. Ostalo občinstvo. Oddelek vo-jaštvai Poziv progi Za mrtvaškimi vozovi: Rodbine in sorodstvo judenburških žrtev in Ivana Endlicherja. Vojaki bivšega 17. polka — obsojenci. Odbor za prenos judenburških žrtev. Veliki žu~ komandant Dravske divizijske Pan ‘n ____—- _____—JO.. w drugi d‘4i ?Smrt1 v' osnjuTpa od'ponedeljka oblasti. Predstaviteiji inozemskih držav. 4.. luaija do vštevši srede t. ,J* 6. junija t,. L .1. Načelniki oddelkov pokrajinske uprave narodnim društvom na Ljubljana — Maribor. Odbor za prenos judenubrških žrtev in kosti Ivana Endlicherja naproša vsa naša sokolska in druga narodna društva, da pošljejo v četrtek k jutranjemu vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, na posamezne postaje svoje zastopnike, kjer jim bodo delegati odborov, ki potujejo iz Ljubljane v Maribor izročili razglednice, da jih razprodajajo tekom dneva med občinstvo.. Razglednice s sliko posameznih žrtev bodo vsem v trajen spomin na one, ki so Žrtvovali življenje za našo svobodo. Naš delegat bo na vsaki postaji izstopil iz vlaka in ga bo mogoče spoznati po tem, da bo imel narodno trobojnico. Slike se prodajajo po dinarju. Izpred sodišča. ŽALOSTNA POSLEDICA SIROVEGA PRETEPA. V razpravno vdvorano prišepa mlad, čeden, močan fant J. Povž ob palici, ves polomljen, z vidnimi znaki težkega hiranja. Ze pred dvema in pol leti je prišel fant z 18 tovariši iz Domžalske okolice v Ihan, k]er se je vršila v gostilni J. Mihelčiča, po domače pri »Alfonzetu« veselica požarne brambe. In kot običajno so se fantje sprli ln stepli. Pri tej priliki je dobil Povž usoden ubodljaj z nožem v hrbet. Par korakov je še napravil in se zgrudil nezavesten. In ko je še ležal, stopili so k njemu m ga hoteli vreči nezavestnega v vodo. — Eden pa je to zabranil z besedami: »Izustimo ga pri miru; saj vidiš, da bo kmalu crknil!« Pristopil pa je drugi sirovež, današnji obtoženec France Cajhen in ga udaril s količkom. Izredni sreči, takojšnji zdravniški pomoči in le trdni naravi se ima Povž zahvaliti, da je prebolel rano, vendar pa ostane revež — ki je pa nekoliko tudi sam kriv, ker je izzival — stalno pojiab-Ijen. Zdravniško mnenje pravi: — Težka smrtno nevarna poškodba, prerezana hrbtenica in mozeg, ohromelost celega spod-nejga života in desne roke, nosi v sebi kali smrtne nevarnosti in kaže kali infekcije. Trajna pohabljenost (Auffallende Verstü-melung). Ker se je ugotovilo, da je priza-djal to strahovito rano Polžu Jože Ložar ki pa je sedaj pri vojakih, se bo odigra konec tega žalostnega dogodka pred porotnim sodiščem. — Bolnica zahteva do sedal 1548.75 Din za oskrbnino, o delazmož-nostl ni moči izreči mnenja. Ugotovi pa s« stalna ohromelost. Fant je bil po poklici žagar, ne more pa opravljati sedaj še prav nobenega dela. ČUDNA POTA. Neka stranka v Ljubljani je hotela odstraniti svojo podnajemnico, neko zasebne uradnico. Gosjx>dar jo je nagovarjal najprej z lepo, da bi premenila stanovanje in ji je najel v ta namen celo precej primerno sobo v drugi hiši. Ker pa s tem ni uspel, ji je zvišal stanarino. Toda tudi to se mu ni obneslo. Zato je poskušal doseči na merodajnem mestu, da se ta uradnica premesti, v drug kraj, pa tudi tu ni imel uspeha. Za tem je prejel policijski ravnatelj gosp dr, Guštin od omenjenega gospodarja osebno naslovljeno pismo s sledečo vsebino. — V osebno varstvo Svoje soproge In družine prosi da se preseli dotična uradnica v sobo s posebnim vhodom, da se zapleni pri njej ves veronal In strup, katerega ima po lastni Izjavi toliko, da zastrupi lahko družino In da se ji vzame vse orožje in vsi noži. Umobolna je ta ženska in poskusila ?e ]e J®.,zastrupiti z veronalom. Živi v fiksni ideji, da se mora poročiti, obupna je in melanholična in sovraži blazno mojo ženo. Zvečer sedi ob ognjišču po cele ure in strmi v ogenj in ni izključeno, da v hipni blaznosti natrese veronala v jed vsem. Obsežna preiskava je ugotovila po raznih pričah, ki obtoženko dobro poznajo, da je to poročilo zveriženo ln potvorjeno in deloma neresnično. Negira zastrupljenje in ugotavlja, da je vzela uradnica po odredbi g. dr. Serka, ki ni našel pri njej nikakih znakov duševne bolezni, le malo preveč veronala, ker ni mogla spati. Tudi vsa druga sumničenja o nožih, o strahu pred njo in drugo so priče zanikale. Gospodar je bil obsojen pri prvem sodišču na 150 Din denarne globe, ker je označil v omenjeni vlogi namenoma uradnico za slaboumno. Na njegov priziv je prizivni senat po končni ugotovitvi vseh navedb priziv zavrnil in potrdil sodbo prvega sodnika. Novosti iz Primorske. — Železniška nesreča med Trstom in Porečem. V bližini postale LavSde je na nekem močnem ovinku skočila s öra lokomotiva ter se prevrnila na nasipu ob progi. Pri tem je premog pokopal strojnika in kurjača. Kurjač Anton Požar iz Buj pa je Prišel vsled sunka z glavo in skoro polovico telesa v gorečo peč, v katero so ravno nakladali premog. Pri tem je nesrečnež izgubil živlienje. Tudi strojnika so z veliko težavo izvlekli izpod premoga- Mož je imel razne opekline po obrazu in drugih delih telesa. Pri padcu je namreč počila parna cev, iz katere je buhnila proti njemu para pomešana z vrelo vodo. — Skrivnostni ranjenec. Blizu Trsta le našel neki finančni stražnik na travniku moža, ki je stokajoč prosil pomoči. Stražnik se je sklonil k njemu ln zapazil, da Ima dve globoki rani. Sel je na bližnjo postajo v Rocolu in zahteval zdravniške pomoči Došli zdravnik je ugotovil, da ste rani precej nevarni in odredil, da se ranjenca prepelje v mestno bolnišnico Tam ga je zasnšal policijski agent, ki pa jje zvec|el sa-mo toliko, da gre za 52 letnega sladoledarja Antona Klanjšeka, ki so ga ranili v prepiru neki njegovi tovariši katerih pa ranjenec nikakor noče Izdati. . . T, ^Prejem vojnih pohabljencev v Go-ricl V soboto so prišli v Gorico vojni po-habljenci Iz Italije, ki so obiskali soška bojišča. Goriško meščanstvo Jim je, priredilo Lkw-jep sprejem, Sport tn furistlka. NEKAJ O GOSTOVANJU DUNAJSKIH AMATEURJEV V SLOVENIJI Dunajski »Sport-Tagblatt«, eden najodličnejših srednjeevropskih športnih iistov, prinaša lep Članek o Binkoštnem gostovanju dunajskih Amateurjev v Sloveniji ter izvaja med drugim: V Mariboru so nastopili Amateurji proti teamu, ki je bil sestavljen iz najboljših igralcev S. V. Rapida in S. K- Maribora. Domače moštvo je bilo za Dunajčane zelo trd orfeh; posrečijo se jim je celo, da so prevzeli dvakrat vodstvo, a so slednjič le podlegli s 6 : 3 silnim napadom Dunajčanov. Gostje, ki so zapustili v vsakem oziru najlepši vtis, so bili najprisrčnejše sprejeti. V ponedeljek zgodaj v jutro so Amateurji nadaljevali potovanje v Ljubljano. Ob najlepšem vremenu je minila vožnja skozi krasne pokrajine kakor sen. V Ljubljani je sprejel Amateurje podpredsednik S. K. Primorje g. dr. Birsa v spremstvu mnogoštevilnih članov- Gostitelji so kar tekmovali med seboj v ljubeznivosti napram Dunajčanom, ki so bili sijajno pogoščeni predmet največje pozornost! Ljubljančanov. Amateurji utrujeni vsled naporne vožnje in v nedeljo v Mariboru odigrane tekme so napravili nekoliko izmučen vtis. Kljub temu so s 3 : 1 dosegli sigurno zmago, ki jo je publika simpatično sprejela. Od S. K- Primorje se je posebno odlikoval vratar, ki bi delal čast vsakemu dunajskemu prvorazrednemu moštvu. Poleg njega je omembe vreden centerhalf Birsa, ki je delal Ama-teurjem precej preglavic. Dunajčane je jako prijetno iznenadilo igrišče, katerega travnik je naravnost idealen. V restavraciji »Zvezda« je zvečer združil banket zmagovalce ln poražence. Dr. Birsa je goste zelo prisrčno pozdravil in Izrazil svoje veselje nad tem, da je prišlo do prijateljskega stika med Primorjem in Amateurji ter izrekel željo, da bi mogel pozdraviti prvo moštvo v Ljubljani. Deležno bi bilo sprejema, ki si ga boljšega in lepšega ne more misliti. — Mladinski dom — Kodeljevo. V Četrtek, dne 31. t. m. ob 6. uri zvečer nogometna tekma S. K. Primorje rez: S. K. Slovan rez. Med odmori godba. HAŠK—JUGOSLAVIJA. Beograd, 29. maja. (Z) Na revanžni tekmi med Haškom (Zagreb) in Jugoslavijo (Beograd) se je dosegel rezultat 8 : 2 v korist Hašku. V prvi polovici igre je bik) razmerje 3 : 2. Uspeh Haška je ogromen. Obramba Jugoslavije je zelo popustila. Hašk je pokazal Izvanredno igro in je vsled tega navdušenja Beograjčanov jx> tekmi bik) zek> veliko. Iz društvenega življenja. — Zveza delovodij in Industrijskih uradnikov priredi v nedeljo 3. junija z vsemi okrajnimi društvi skupen izlet v Kranj. Namen tega izleta je, ogledati si tamošnja industrijska podjetja in stopiti v stik s tovariši, ki še niso včlanjeni. Opozarjamo vse naše člane, njih rodbine in prijatelje na to prireditev in vabimo na čimvečjo udeležbo. Odhod iz glavnega kolodvora ob tričetrt na 7. uro zjutraj. ,— V soboto dne 3. Junija Ima okr. društvo Ljubljana zborovanje ob 7. uri zvečer v Rok. domu. Zanesljivo naj se udeležijo vsi člani zaradi razgovora o važnih stanovskih zadevah, posebno pa vabimo tovariše, ki so zaostali na članarini. — Odbor. Borzna poročila. Beograjska borza ni poslovala radi pravoslavnih Duhovih praznikov. Zagreb, 29. maja. (Z) Devize. Dunaj 0.13225—0.13335, Berlin 0.145—0.1575, Budimpešta 1.75—1.77, Bukarešta 49—50, Italija 447.50—453, London 433.50—435, New York ček 93.25—93.75, Pariz 612.50— 617.50, Praga 279.75—287, Švica 1690— 1702.50, Varšava 0.16—0.164. — Valute. Dolarji 91.50—92.25, avstrijske krone 0.132 —0.1325, češke krone 274—276, bolgarski leji 87.50—90, 20 kron v zlatu 350—0, angleški funti 0—420, napoleondori 345—349, nemške marke 0.17—0, romunski leji 0—48, švicarski franki 0—1700, italijanske lire 0—443. Zagreb, 29. maja. (Priv.) Devize. New York 93.50—93.75, Švica 16.90—17.02, Pariz 612.50—617.50, London 433.50—435, Dunaj 13.225—13.35, Praga 279.75—283, Budimpešta 1.75—1.77, Italija 447.50—453, Berlin 14.50—14.75. — Valute, Dolarji 91.25—91.50, češke krone 2.74—2.76, italijanske lire 0—445. Curih, 29. maja. Otvoritev. Berlin 89, Holandija 217, New York 554.75, London 25.66, Pariz 36.75, Milan 26.55, Praga 16.56, Budimpešta 10.25, Zagreb 5.925, Sofija 5.70, Varšava 98, Dunaj 78.25, avstrijske krone 78.25. Curih, 29. mala. Zaključek. Berlin 89, Holandija 217, New York 554.75, London 25.65, Pariz 36.75, Milan 26.55, Praga 16.56, Budimpešta 10.25, Zagreb 6» Sofija 5.70, Varšava 98, Dunaj 78.25, avstrijske krone 78.25. Praga, 29. mala. Dunaj 4.38, Berlin 5.15, Rim 15925, avstrijske krone 4.59, italijanske lire 163.25, Budimpešta 163, Pariz 224.50, London 154.75, New York 33-80, Curih 602.75, Beograd 36.25. D u n a J, 29. maja. Devize. Beograd 769—771, Berlin 1.17—1.23, Budimpešta 12.75—12.85, Bukarešta 371—373. London 327.700—328.300, Milan 3396—3404, New York 70.985—71.135, Pariz 4699—4711, Praga 2119—2125, Sofija 729—731, Curih 12.785—12.815. Valute. Dolarji 70,650— 70.950, levi 708—712, nemške marke 1.18— L30, angleški funti 326.000—327.000, francoski franki 4640—4670, italijanske lire 3362.50—3377.50, jugoslov,enskt dinarji 760 —764, romunski leji 374—376, švicarski franki 12.690—12.750, češkoslovaške krone 2102—2112, madžarske krone 10.70—10.90. Berlin, 29. maja. Dunaj 85.03, Budimpešta 11.42, Milan 2857.83, Praga 1792.50, ' Pariz 3976.55, London 276.806.2, New York 59.825.06, Curih 10.822.87. Beograd 641.39. Nekaj za vse. PRAVDA ZA RAJ. Kmet je prišel pred- nebeška vrata. Ko ga sveti Peter odžene, se mu odreže: »Jaz nisem Boga trikrat zatajil kakor si ga tl.« — Ko ga zapodi sveti Tomaž, mu reče: »Jaz nisem bil tako nejeveren kakor ti, ki sl se moral dotakniti Odrešenikovih ran.« — Ko mu še svoti Pavel pokaže vrata; mu seljak zabrusi: »Jaz nisem kakor ti kamenjal svetega Stefana.« — Trije svetniki so se pritožili Gospodu: narinaru kmet pa se je začel pošteno pričkati in pravdati dokler ga niso spustili v paradiž. t (Po starofrancoskem fabiio-Ju.) Gospodarstvo INDUSTRIJA. ■' . X Itit/ustrijsita in obrtna razstava v Moravski Ostravi. V dobi od 1&. Junija do 31 .Julija priredi mesto Moravska Ostrava vCeSkoslovaški republiki industrjsko In «tetno razstavo v večjem stilu. Največ}» del razstavnega prostora bodeta zavzemali zelo izpopolnjeni panogi, rudarstvo in železarstvo, kajti razstava se prireja v sredlJču velikih podjetij te stroke. (Vitkovjca, Mor, Ostrava, Olomuc, Opava itd. Razstave se lahko udeleže tudi razstavljale! iz tujine, v katero svrho izdaja razstavni odbor posab-m dovoljenja. X Znižane vozne cene za sejm v Padovi, Italijanske državne železnice so pooblastile vse obmejne postaje, da smejo na zahtevo tudi brez vsake legitimacije izdajati vozne listke za Padovo in nazaj s 30 od-žtdtnim popustom običajnih cen in to od 25. t. m. do M junija 1923. Listki so veljavni 3Ö dni in je potnikom dovoljeno, da smejo prekiniti vožnjo dvakrat, enkrat na poti v Padovo, drugikrat pri povratku. Voznina iz Postojne do Padove in nazaj znaša za 1. razred 164.65 lir, za II. razred 110.05 lir in *& III. razred 65.85 lir. Tudi imajo imetniki predmetnih voznih listkov pri obüku jreiesejma še druge ugodnosti, , , ‘•--v,;. >-,• 1 TRGOVINA. , " X Izvoz iz Češkoslovaške v aprilu je , znašal, 1055 milijonov čK, v prvih štirih mesecih 3607 CK. X Zabraaa izvoza ječmena iz Poljske. Ministrski komite za gospodarska vprašanja v Poljski je sklenil razširiti zabrano iz-tpza krušnih žitaric tud! na ječmen za varjenje piva. X Cene železa v Nemčiji so se rudi po-Üraäätve premoga zopet precej dvignile. X Madžarska trgovinska bilanca. Madžarski statistični urad izkazuje pasivnost trgovinske bilance za leto 1922 z 75 milijard papirnatih kron, kar bi odgovarjalo 214 milijona zlatih kron. Za leto 1921 je znašala pasivnost madžarske trgovinske bilance 306 milijonov zlatih kron. X španska trgovinska bilanca. Pasivnost španske trgovinske bilance za 1. 1922, ki Jo izkazuje španska oficijelnu, trgovska statistika, znaša 2.833.000.000 peset. Leta 1921 je znašala pasivnost 1.584,000.000 peset Deficit je zakrivila po mnenju strokev-njakov nesposobnost domače španske industrije za mednarodno konkurenco, DAVKI-CARINE. " ,; X Zvišanje carine «a Poljskem. Z 18. majem je stopilo v veljavo zvišanje carin na Poljskem. Dosedanja pomnoževalna koeficijenta 4000 in 6000 sta se zvišala na 6000 do 9000. Znižani koeficijenti 100, 500 In 1200 ostanejo neizpremenjenL Poleg tega se bosta odslej uporabljala za nekatero blago koeficijenta 6000 ali 9000. namesto dosedanjega 4000. X Zvišanje carinskega nadavka na Madžarskem. Madžarska namerava ponovno zvišati carinski nadavek. Za surovine ostane ta neizpremenjen, za polfabrikaie in nekatere surovine se zviša na dvestokratno izmero( dosedaj stokratna). Za gotove ia-brikante se zviša carinski nadavek na tri-stokratno izmero, za luksuzne predmete pa od dosedanje sedemstokratne na devetsto-kratno izmero, X Carinski agio v Avstriji znaša od 28. maja do 3. junija 14.400 avstrijskih kros. X Carinski agio v Nemčiji m Italiji. V Nemčiji je bil povišan carinski agio za čas od 23. do 28. maja na 850.000 odstotkov proti 740.900 odstotkov v prošlem tednu. V Italiji se mora pri plačevanju carine plačati od 14. maja za 100 zlatih lir 398 papirnatih lir, proti 394 v prošlem tednu. X Neplačevanje Izvozne carine v Ru» maniji- Ker trajna nestabilnost romunske valute zelo ovira plačevanje izvozne carine, je odredil romunski finančni minister, da se mora odslej plačevati izvozna carina v valuti one države, v katero se Izvdža, ako je ta valuta višja od romunske, v vseh dragih slučajih pa v francoskih frankih, PROMET. X Odobritev konvencije o Južni želez-ieznici. Občni zbor delničarjev družbe južne železnice, ki se je vršil 17. maja na Dunaju, je v celoti odobril sporazum o administrativni ta tehnični ureditvi družbe Južne železnice, ki je bil zaključen 29. marca v Rimu med Italijo, Madžarsko, Avstrijo ta našo kraljevino. Ta sporazum morajo prizadete države ratificirati najkasneje da septembra t 1. X Primanjkljaj madžarskih državnih železnic. Iz Budimpešte poročajo: Poslovanje državne železnice izkazuje v prvih desetih mesecih proračunskega leta 1922-23 primanjkljaja okrog pet milijard kron. X Zaooslevanje angleških brezposelnih železničarjev v Poruhiju. Te dni je odpotoval oddelek angleških železničarjev v Francijo. Porabili jih bodo v Poruhrju. Ce se bo poskus obnesel, bodo namestili v Po-nihrju še večje število brezposelnih angleških delavcev. DENARSTVO. X Doslej še ne oddane obveznice predvojnih posojil bivše Avstro-Ogrske naj se pošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. V zmlslu razpisa generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D. br. 9167 z dne 18. maja 1923 se pozivajo vsi, ki svojih obveznic negaži-ranlh predvojnih posojil bivše Avsmi-Ogr-ske niso pravočasno oddali svojemu davčnemu uradu, da Hh naknadno pošljejo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. X Znižanje obrestne mere v Ceškoslo- J vaški. Bančni odbor pri finančnem ministrstvu je sklenil znižati tedenski diskont od 5 na 4 in pol odstotkov in obrestno mero za lombard tudi za polovico odstotka. Na Češkoslovaškem upajo, da bo ta pocenitev kredita mnogo pripomogla k odstranitvi gospodarske krize na Češkoslovaškem. X Obrok barkoveev na Madžarskem je znašal 23. mala 111.6 milijard madžarskih kron, to je za 32 milijarde več, kakor y prejšnjem tednu. X Avstrijsko državno gospodarstvo v prvem četrtletju. V' času od 1. januarja do 31. marca so znašali izdatki avstrijskega državnega gospodarstva 2152.7 milijard avstrijskih kron. Proračun je predvideval 2237.7 milijard. Dohodki so bili po proračunu proračunjeni na 969.8 milijard, znašali pa so v resnici 1132.9 milijarde. Nai večjo postavko nori tobak (41 milijard več, kakor je bilo proračunano). Carine In državne pristojbine so prinesle nekaj manj, kakor je bilo predvideno, nasprotno pa so doprinesli direktni ia indirekni davki precej več, kakor pa je izkazal proračun. Primanjkljaj je znašal za prvo četrtletje 1019 milijard, za 142 milijard mani, pa je bilo proračunano. X Avstrijsko posolilo. «Times« poročajo, da so razprave o naložitvi velikega avstrijskega posojila že jako napredovale. Angleški delež bo, kakor je pričakovati, izdan v začetku prihodnjega meseca v 6 odstotnih zadolžnicah po emisijskem kurzu 80, X Morganova udeležba pri avstrijskem posojilu. Iz New Yorka poročajo: Pierpont j Morgan je obvestil komisijo za avstrijsko j posojilo, da je njegov zavod pripravljen -ustanoviti sindikat za podpis 25 milijonov j dolarjev kot del avstrijskega vzpostavitve- f nega posojila v znesku 130 milijonov dolar- j jev. Morgan utemeljuje to odločitev s svo- j jim prepričanjem, da se za posojilo nudi za- , dostno varstvo in da pomeni posojilo ko- j rak na poti k zboljšanju svetovnega gospo. { darstva. £ KMETIJSTVO. X Državno posetvo Belje. Bivši vrhovni poveljnik avstrijske vojske Friedrich se je pritožil pri reparacijsk: komisiji v Parizu radi konfiskacije njegovega posestva Belle, ki Je sedaj last naše države. Repa-, racijska komisija mu je sporočila, naj se obrne na sodišča ter naj tam skuša uveljaviti svoje zahteve. ,;..vv DOBAVE. X Dobava črne pločevine. Pri ravna.-; teljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 12. junija t. !. ofertalna licitacija glade dobave 200.000 kg črne pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom. M vpogled. X Dobava kartona za potniške karta Pri ravnateljstva državnih železnic v Subotici se bo vrška dne 13. junija r. L ofef-talna licitacija glede dobave kartona z» potniške karte. Predmetni ogjas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljuta Ijani interesentom na vpogled. X Dobava grafita. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 9. junija t. 1. oiertaina licitacija glede dobave 30.000 kg grafita. Predmetni oglas je. v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Oddaja barvanja mosiu. Dne 9. junija t. 1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija slede oddaje barvanja železne konstrukcije mostu preko Donave pri Nove» Sadu površina okoli 24.291 kvadratnih metrov. Predmetni oglas le v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Ođgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. SaMCM Nadloga: Andre) Ternouc, reltjefna karikatura Iz (Nadaljevanje.) minulosti. »Sedaj je čas in ura odločitev,« je zakričal tnojster Carcharius. Groza, ki se je že preje nisem bü mogel popolnoma otresti, me je sedaj docela premagala. Lasje so se mi ježili in kolena so se ftd Šibila, ko me je peljal gospod Carcharius k postelji, ko jo je odgrnil, se je pokazalo mojim očem lepo žensko telo, pokrito s tankim pajčolanom. Oči so bile zaprte, čez levo dlan so kipeli bogati valovi črnih las, desna pa je mirno počivala na betih grudih. Gospod Carcharius je vsul na ognjišče, ki je jjilo najbliže postelji, nekega prahu. Plamen je za trenotek pogasnil, potem pa so pianih skozi vijoličasti dim zeleni zublji. »Kaj govorijo zvezde?« se je nato sklonil mojster k ženski in ji odprl oči. O, te oči, kako sem se tedaj potopil vanje! Da me ni gospod Carcharius držal tako krepko za roko, M ga bil sunil od sebe in planil k njej, ki je ležala na postelji Zenska pa se ni ganila in tudi oči so se počasi zaklopile, toda samo napol. »Spiritus vitalis!« je zarjul gospod Carcharius in me je pahnil k ženskL Ko sem se hotel dotakniti njenega telesa, pa je ženska nenadoma kriknila in sunkoma zagrnila črno zagrinjalo. Gospod Carcharius je kriknil in se sesedel kraj mene. Tedaj me je obšel tak strah, kakršnega nisem bil še nikoli občutil v življenju in tudi ne bi bil nikoli mislil, da ga more človek prenesti. Divje sem začel begati po širnem prostoru in obupno klicati Boga na pomoč. Nenadoma se je zganilo na po- stelji, zagrinjalo je vzvalovilo, in pred menoj je stala ženska, ki mi jo je bil pred nekaj hipš v taki lepoti pokazal gospod Carcharius. Strogo je položila kazalec na. usta in mi z drugo roko velela iti. Ponižno sem stopal za njo, ki je bila sedaj oblečena v črno obleko ia je hodila tiho kakor duh. Zunaj je zapahnila vrata in me potem odvedla v malo, prijetno sobico. »Zahvalite Boga, gospod,« je dejala tara, »da se je vse tako srečno izteklo! Kje vas Se dobil moj brat?« »Gospod Carcharius?« sem vprašal zmedeno. »Ako si je nadel tako ime, naj bo,« je odvrnila lepotica in ponovila vprašanje. »Tam blizu Vrhnike,« sem dejal in potem povedal vso zgodbo. Lepotica je ves čas mojega pripovedovanja sklepala roke In hvalila Boga za njegovo dobroto. Ko sem končal, mi je dejala: »Moj brat je obseden in Satan mu je zasenčil um. Pred kratkim nam je pobegnil in se je potlei vrnil z vami. Imel je nevesto, ki ji je vgasnila življenja luč prav malo pred poroko. V obupni žalosti je moj nesrečni brat takrat preklel Boga, ki mu j« potlej naložil tako strašno kazen. Da bi mu olajšala življenje .sem se preselila ž njim semkaj. Ho-, tela sem vas opozoriti in rešiti že precej prvi čas, toda brat. vas je stražil noč in dan in nisem mosi* govoriti z vami« r" Ob tej novici sem bil kakor ves okamenel, »Kje sem vendar?« *Ne vprašajte, ker nočem, da bi se nesreča naše družine razvedela po svetu! Brat bo zd*J spal, spi namreč vselej po takem napadu. Ko 9* znoči, lahko in varno odpotujete. Meni stori** uslugo^ sebe rešite na ta način.« »A kam naj grem, ko ne poznam kraja?« Novi vozni red juž. železnice Odhodi Orzih, potniških in , Uležanih vlakov iz Ljubljane glavni kolodvor: vlak ek 0. uri 32 aua, j» »» potniški s. 6. & jueiani potniški brzi vtak potniški mešani potniški bris vlak ** im potniški mtiMUi potniški S. O. E. mešani potniški do Dunaja (Zagrebs, Beograda, Budimpešte), h 5. „ 24 „ „ Trsta (Opatije, Benetk), n b- „ 23 „ „ Maribora (Zagreba, Kotoribe), m 5. „ 50 „ „ Trsta, „ 6- „ 15 „ „ Zagreba, Beograda, Bukarešte, Carigrada, 45 „ „ Vrhnike, — „ „ Maribora, 02 „ „ Dunaja, Prage, 05 „ „ Trsta, 10 „ „ Dunaja, Zagreba, Kotoribe, 25 „ „ Vrhnike, 15 „ „ Zidanega mosta, SO „ „ Trata, 55 „ Trsta, —- „ „ Zagreba, Beograda, 55 „ „ Zagreba, Maribora, Čakovca, 40 „ „ Vrhnike, SO „ „ Rakeka, 20 „ „ Trsta, Pariza, SO „ „ Vrhnike; vozi samo ob ne- deljah in praznikih. Od l. VI. do 30. XI. 1»2S, 52 „ „ Dunaja, Zagreba. t* 7. » 8. . IZ. „ 12. „ 12. - is. „ 14. - M, „ 16. „ 17. „ 17. - 18. „ 19. .. 22. 22- 23. Prihodi brzih, potniških In mešanih vlakov v Ljubljano glavni kolodvor: ■ a Brzi vlak ob 0. uri 17 min. iz potniški M 4. tt 04 n brzi vlak a» 6. H 12 m S: O. R M 5, M 40 M ii SMŠaai m 6. 40 !• potniška M 7. •» 28 M . M ‘ „■ M 7. «• 32 M M »• N 10. M 13 M M iMŠaoi M 10. 30 brzi vlak M 10. tt 42 ” potniški M 10. M 56 brzi vlak , H 11. tt 50 potniški n 14. M — t» tt brzi vlak H 16. *» 16 tt M •J mešani M M 16 17. M •t 41 40 *9 m potniški - N 18. H 21 mešani n 21. M 15 tt r potniški M 2L 99 87 S. O. E. «* 21. tt 58 t» N »s 22 »» 36 M M Stenski vozni proti ptaäüu za Ust Dunaja. Kotoribe, Zagreba, Dunaja, Budimpešte, Pariza, Trsta, Vrhnike, Rakeka, Zidanega mosta. Zagreba, Zidan, mosta, (Maribora, Čakovca), Trsta, Dunaja, (Maribora, Kotoribe, Zagreb«!), Trsta, Dunaja, Prage, Zagreba, Vrhnike, iz Maribora, Zagreba, Vrhnike; vozi samo ob nedeljah in praznikih ođ 1. VI. do 30. XI. 1923, redi se dobivajo pri potniških blagajnah L Din 8'—, in za Ust II. Din 4 —. 2 Sijeno, slamu, zob S svaku količinu, uz nalpovoljnile kon- ® • dloje nudja najveća eksportna it ® 5 Mit ESHCVSB, Zagreb, Palmotta V. t TELEFON 2503. ® ■ ■■ MU OGLASI: Cen« oslaiou do 20 besed Din S*—; vsak« nadaljne beseda 25 para. t davščino vred. ki meri okoli 2 orala s vili podobno hišo z obokano kletjo. 3 sobami in kuhinjo, naprodaj. Poleg presno poslopje z možno prešo in presno pripravo, gospodarsko poslopje, hlev za dvoje govedi, svinjak, poleg hiše vrt, lep vinograd, sadonosnik in pašnik. Nahaja se na lepi legi, 3 minute od kolodvora Poljžane, 10 minut od cerkve in šole. Cena po dogovoru. Vprašati je pri g. Ambrož, kmečki koasusn. Pekel pri Polj Janah. hljebovi 1 do 1-50 kg — kg Din SO-— postom od 5 kg gore šaije Mljekarna Sunja. Sltoi za loii Ham rabljeni, ali v dobrem stanju, ki proizvaja 1 — 2 m5 na uro, potrebni pogon 1 l/> — 2 l(a HP kupimo. Ponudbe je poslati na naslov: „Samoborka“ d. d. industrija umetnega kamna, Sa-mObor pri Zagrebu.___________ Pia ir ve3 dobro ohranjenih moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni oeni. Istotam se proda tudi en umivalnik. Dvomi trg št 1/11 nadstr.levo od 10—14ure. D na dobri vodi se išče v naje n z nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnlci 6 p. Ormož.___________ Otta iz boljše hiše * boljšo šolsko naobrazbo se sprejme kot vajenka v trgovsko hišo, kjer bi posečala gremijalno šolo in bi imela prüiko se temeljito v pisarniških poslih izveibati. Znanje jezikov prednost. Ponudbe pod: „Če dobro porabljiva, cela oskrba v hiši brezplačna“. morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrose na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgaraitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike I iü! Letoviščni pension BUtthei v sv. Lovrencu pri Mariboru s krasno lego na Pohorju. Voda za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tennis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižane cene. Prospekti proti pošiljatvi znamk za 2‘- Din. lotila sii. angleške provenijence, 98-99%, brezkonkurenčne kakovosti ta po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Vah Jurman Celje, Breg 25, Slovenija. v sredini mesta v zelo prometni ulici se odda v najem z novembrom. Ponudbe pod „Dobra trgovina“ na upravo lista. enonadstropna, za vsako obit pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč ta luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago Frana Marinič, trgovec, Maribor, Kadjanaije-va ulica št 17. smiliti ia v dobrem stanju s 4 sobami, nad 13 oralov zemlje, 15 minut od Maribora se proda. Za kupca stanovanje na razpolago-Ceaa 270.000 K. Dopisi Studenci pri Mariboru, Zrinjskega ulica št 1. ■ Sfi zanesljivo dekle želi primernega mesta. Cenj. ponudb» pod šifro „Brez doma“, na upravo lista. M Tlio. dobro vpeljano z mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podružnico »Jutranje Novosti“ Maribor. Ulili! sil 4 đuceta postom franco ducet Din SO"- šalje mljekarna Sunja. vešč špecerijske, galanterijske in manufakturne stroke želi službe. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na upravo Usta pod „Agilen“. 1 Bili i se radi odpotovanja ceno pro-da. Naslov v upravi Usta, ia trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se: Križovniška ul. št. 7/fi, Leti se izdaja vsaki dan 7** zjutraj v Hotelu „Sion“, Dunajska c. 2 lepo. v sredini mesta oddam 8 1. junijem. Kje, pove upr, lista. Pmesotie vsakovrstne, dobro ohranjene pretrolejske, oljske, kupim. Sprejmem vsako množino. Ponudbe pod „Sodi“ na upravo Usta. 20 vagonov po ceni 550" — K za 100 kg, fcaaeo Sladojevci, proda Gjuro Jelič, Sladojevci, p. Slatina. Zaloga klavirjev In pianinov! najboljših tovarn: Bösendorter, Czop*4»» Etorbar, : : Sclnvelghofer, Original, Stlnfll !• t. d. : s imiCA HUBAD. roj. Dolenc, LJBBUMfl, Mevaiil5J[ Nositel pete! ^ Bolj še In cenejše H so kri osuje. potplate! j Elastična Loja, Vazstvo jsofi vlasi. = „MOUMIR“ iiedltea io stavbena o&igi Maribor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materija! in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. za parno žago in tovaflto pohištva, vešč korespoit* dence in knjigovodstva« le prv’o vrstna, lesno-stro-, kovno izvežbana in SÄ* mostojna moč, se sprij* me. Spričevala, referenc« in pogoje na naslov: iaiiUa lesna UiB-sti. Mol. Sv. Petra cesta št. 3 nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za šivilje in krojače. Domsko, moško, otroško perilo. Najnovejše bluze v etaminu. Površne jopice, volnene in modne jum-oerje. Nogavice, rokavice, majce krat-nogavice. Svilene in pletene! veznice itd. po priznano namizjih nah. Na debelo in na drobno l če- ti ••• ••• ••• ••• ••• DIVADENT antiseptična zobna krema je najbolje čistilno = in osvežilno sredstvo ia zobe in usta. = Glavna zaloga: I. C. KOTAR, Ljubljana Woifova uiica št. 3. Telefon št. 402, t t izdaja m tiska »Zvem tiskam til tofipna« s.