OBISK PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA
Stane Kavčič, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije je v spremstvu člana izvršnega sveta inž. Franca Razdevška bil na obisku v naši občini. V sredo, 25. marca so gosta sprejeli v Nazarjah Jože Deberšek, predsednik občinske skupščine Mozirje, in predstavniki GLIN Nazarje.
Pomembna gosta, ki sta ju spremljala tudi predsednik ohčinske skupščine Velenje Nesti Žgank in direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje Ivan Atelšek, sta si v Nazarjah ogledala nekatere obrate lesnoindustrijske proizvodnje. Še posebej sta se zanimala za gradnjo nove tovarne ivernih plošč, ki se v Nazarjah že pripravlja. Direktor GLIN Nazarje ing. Peter Kozic je gostom razložil načrt razvoja gozdarsko-lesne industrije.
V nadaljevanju obiska so si gostje ogledali dve kmečki gospodarstvi, in sicer pri GLOJEKU v Šmartnem ob Dreti in JEZU v Lučah. V obeh primerih so se posebej zanimali za specializirano kmetijsko proizvodnjo, njene rezultate in probleme, s katerimi se srečujejo specializirani kmetijski poizvajalci. Zanimali so se tudi za možnosti nadaljnjega razvoja kmečkega turizma.
Ing. Ernest Ermenc, direktor Gor-njesavinjske KZ Mozirje je goste seznanil z dosedanjo politiko kmetijske zadruge pri programiranju razvoja za-
sebnega kmetijstva, ki je v nekaj zadnjih letih ob uspešni kreditni politiki zadruge doseglo pomemben razmah.
Popoldne so bili gostje na Golteh, kjer jih je sprejel Franc Bajc, direktor podjetja Izletnik Celje.
Na razgovoru s političnim in gospodarskim aktivom mozirske občine je predsednik orisal smer gospodarskega razvoja Slovenije. V razgovoru se je zlasti zadržal pri problemih kmetij-
Kakšen vpliv ima to na produktivnost dela med člani tako velikega kolektiva, je nam vsem dobro znano iz izkušenj. Zavest delovnega človeka
stva, gozdarstva, lesne industrije in turizma. Dejal je, da so rezultati, ki so bili doseženi pri razvoju zasebnega kmetijstva v mozirski občini, zelo vzpodbudni. Kmetijska zadruga naj s takšno politiko razvoja zasebnega kmetijstva nadaljuje, vendar hitreje kot doslej. Izgradnja nove tovarne ivernih plošč v Nazarjah in nadaljnji razvoj turistične dejavnosti ob turističnem centru na Golteh pa obeta gospodarstvu mozirske občine lep napredek.
V popoldanskih urah si je predsednik ogledal še galerijo »JAKI« v Nazarjah.
Hubert H.
danes še ni na takšni ravni, da bi lahko ta vpliv zanemarili. Zato pomanjkanje takšnega pravilnika lahko negativno vpliva na vse zaposlene, to pa povzroči nerazpoloženje in nezainteresiranost za uspehe pri delu in s tem veliko materialno škodo tako za podjetje kot tudi za vsakega posameznika.
Ta pomanjkljiv sistem nagrajevanja je v letu 1970 odpravljen. Nov pravilnik o nagrajevanju bo stimuliral vsakega člana kolektiva tako, da bo vsestransko zainteresiran, da ustvari čim več.
S pomočjo Zavoda za organizacijo poslovanja iz Ljubljane je bil namreč izdelan nov pravilnik o nagrajevanju, ki točno precizira odgovornost vsakega posameznika na delovnem mestu, po drugi strani pa je s pravilnikom določeno, kakšna nagrada sledi za izvršeno delo.
Z letošnjim letom je bil vpeljan obračun, planiranje in kontrola poslovanja po metodi variabilnih stroškov. To metodo s pridom uporabljajo že nekaj let vsa tista podjetja, ki so v zadnjih letih dosegla pomembne uspehe. S pomočjo te metode se lahko pravilno poslovno odločamo in večamo proizvodnjo tistih artiklov, ki nam prinašajo največ denarja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Oh prihodu v Nazarje so Staneta Kavčiča, predsednika Izvršnega sveta in ostale goste pozdravili predstavniki občinske skupščine in GLIN Nazarje
SISTEM VZPODBUDNEGA NAGRAJEVANJA
Pri podjetju GLIN Nazarje se je že nekaj let govorilo o sistemu nagrajevanja, ki bi bil izpopolnjen tako, da bi vse zaposlene vzpodbujal k čim večji proizvodnosti z najnižjimi stroški. Znano je, da po združitvi podjetij Gozdno gospodarstvo Nazarje in Lesne industrije Nazarje leta 1967 podjetje GLIN ni imelo podrobno izdelanega pravilnika o nagrajevanju po delu.
Na obisku pri Petru Ježu v Lučah so si gostje z zanimanjem ogledali moderno
urejeno kmetijo
SISTEM VZPODBUDNEGA NAGRAJEVANJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kot vemo, se proizvodni stroški delijo na dve pomembni vrsti: na variabilne, tj. tiste stroške, ki se vzporedno spreminjajo s količino proizvodnje, in na fiksne, ki so v pretežni meri neodvisni od količine proizvodnje. Vsak član delovnega kolektiva bo odgovoren za tisto vrsto stroškov, na katero lahko pri svojem delu vpliva. V kolikor bo uspel pri svojem delu proizvodne stroške znižati, bo ustrezno temu znižanju tudi nagrajen.
Tako bodo delavci v neposredni proizvodnji nagrajeni in udeleženi pri znižanju stroškov, ki jim bodo zadani s planskimi nalogami, režijski delavci pa bodo nagrajevani po poprečnem uspehu tiste delovne enote, za katero delajo, vendar pa se njihovega učinka ne da neposredno izmeriti.
Za fiksne stroške bodo odgovorni predvsem vodilni strokovni delavci.
Čeprav so ti stroški takšne narave, da na nje bistveno ne moremo vplivati v skupnem znesku, pa imajo to lastnost, da se ne povečujejo, če obseg proizvodnje večamo do polnega izkoriščanja proizvodnih kapacitet. Prav ta naloga pa se postavlja pred vodilne strokovne delavce, ki morajo zagotoviti, da bo proizvodnja tekla brezhibno in brez zastojev, poleg tega pa se morajo odločati za takšen asortiman proizvodnje, ki prinaša podjetju in s tem celotnemu delovnemu kolektivu največ koristi.
Kaj bo nov sistem nagrajevanja prinesel, je seveda največ odvisno od prizadevnosti vsakega posameznika, gotovo pa bo vzpodbudnejši kot je bil dosedanji, saj si ga je delovni kolektiv želel sam, poleg tega pa je to najprimernejša oblika nagrajevanja za naš družbeni sistem.
Valte F.
Letovanje borcev NOV v Rovinju
V bližini Rovinja' ima ZZB NOV občine Mozirje skupaj z ostalimi občinskimi združenji ZB NOV bivšega celjskega okraja že 10 let lepo urejeno počitniško naselje z vikend hišicami, v katerih letuje vsako leto preko 1000 članov ZB NOV. Naselje je zgrajeno v neposredni bližini morja, v prijetnem stoletnem borovem gozdu in se stalno urejuje in izpopolnjuje tako, da privablja vsako leto številne borce in njihove družinske člane iz občin bivšega celjskega okraja. Za goste je dobro preskrbljeno, predvsem pa slovi letovišče po dobri in izdatni hrani (4 obroki dnevno) in skrbni postrežbi tako, da se kar najbolje počutijo. Zato je to letovišče tudi vedno polno zasedeno. Poleg prijetnih hišic za letovalce, urejene kuhinje in pritiklin je tudi velika jedilnica z bifejem. Manj pa je preskrbljeno za zabavo, saj sta v letovišču le televizijski in radijski sprejemnik. Sicer pa to ni problem, saj za ples in zabavo preskrbijo sosedje — slovenski železničarji, ki imajo v neposredni bližini veliko letovišče. Prijetni pa so tudi sprehodi in izleti v bližnjo ali daljno okolico (Rovinj, Pula).
Naš odbor ZZB NOV ima v naselju 4 svoje hišice, v katerih je prostora za 16 letovalcev. Skupno lahko v celi sezoni letuje 112 članov ZB ali njihovih družinskih članov. Razporeditev bo tudi v letošnji sezoni enaka kot je bila lani, tj. 7 izmen. Vsaka izmena traja po 10 dni s tem, da začne prva 23. 6. 1970, zadnja pa konča 1. 9. 1970. Upravičenci do letovanja v Rovinju si lahko sami izbirajo, v kateri izmed 7 izmen želijo letovati, vendar pa je zaželeno, da se prijavijo za letovanje v vseh izmenah, tj. tudi za prvo in zadnjo izmeno, ker le tako bo občinski odbor ZB NOV lahko zadovoljil vse, ki želijo letovati v Rovinju. Zaradi tega je tudi datum začetka in konca leto valne sezone prilagojen tako, da imajo možnost letovanja tudi šoloobvezni otroci, in tisti, ki jim'prevroče poletje ne ugaja.
Vabimo vse člane ZB NOV, da se pravočasno prijavijo pri svojih krajevnih združenjih ali pa pri Obč. odboru ZZB NOV Mozitje in si tako zagotovijo prijetno in ceneno letovanje v počitniški koloniji v Rovinju.
Kozar J.
j Občani	f
j Gornic	l
I Savinjske9 j I pišite f i v Novice! !
Pridelovanje krompirja je donosno
Gornja Savinjska dolina, še natančneje Zadreška, je pred leti zaslovela zlasti v zasavskih revirjih kot pridelovalec zelo dobrega krompirja. To prednost v kvaliteti in količini pridelka so naši umni kmetovalci izkoristili in osvajali vedno širši trg.
Kupcev je bilo dovolj v revirjih, pa tudi drugje. Zavladala je miselnost: kdor se ne bo založil s krompirjem iz Zadreške doline, je manj vreden. Ob tej agitaciji so imele gospodinje največ zaslug. To je bilo takrat tudi razumljivo, saj je do takrat bilo mogoče kupiti manj kakovosten krmni ali industrijski krompir. S temi sortami krompirja tudi največje kuharske spretnosti niso mogle nadomestiti boljših jedilnih sort, zato so nove sorte dobile svoje mesto in ceno na trgu.
Naši kmetovalci so kmalu spoznali, da je pridelovanje odvisno zlasti od kakovosti semena. To spoznanje je narekovalo, da se Zadrečani usmerijo tudi v pridelovanje semenskega blaga. Semenski kot merkantilni krompir iz doline je imel dovolj potrošnikov, pa tudi cena je bila vzpodbudna. Semenska proizvodnja krompirja je zagotovila skokovit porast pridelka krompirja v dolini. Proizvodnja krompirja je naraščala tudi drugod po Sloveniji. Cena se je začela umirjati in se je leta 1967 ustalila. Sočasno z ustalitvijo cen pa je zanimanje za semensko proizvodnjo upadalo. Danes pa se že kažejo posledice; hektarski pridelek pada. Krompir se izredno hitro izrodi, vsake 3 do 4 leta je potrebno seme menjati, da je proizvodnja še donosna.
Da ne bi drseli v proizvodnji krompirja navzdol, se je kmetijska zadruga odločila, da ponovno organizira pridelovanje semenskega krompirja. To proizvodnjo bo organizirala na krompirjevih območjih (Bočna, Šmartno ob Dreti, Kokarje, Sp. in Zg. Pobrežje in Radmirje).
Proizvodnja semenskega krompirja ima neposredne in posredne finančne
prednosti. Pridelovalcu semenskega krompirja zadruga jamči približno 25% višjo ceno kot je cena merkan-tilnega krompirja na dan izkopa. Odkup semenske proizvodnje je že v jeseni zagotovljen. Zadruga dobavi potrebno seme za proizvodnjo in zagotovi ustrezno strokovno in drugo pomoč pri tehnologiji proizvodnje.
Zagotovljena je tudi prodaja jedilnega merkantilnega krompirja tako za proizvajalce semenske kot merkantil-ne proizvodnje. Kmetovalci, ne zamudite ugodne priložnosti in se že sedaj pripravite, da boste dosegli obilen pri-
Temeljni in republiški zakon o gozdovih nalagata gozdnogospodarskim organizacijam, da morajo biti za vse gozdove napravljeni gozdnogospodarski načrti, določbe iz teh načrtov pa so obvezne.
Važna določba, ki je obvezni sestavni del načrta, je tudi desetletni plan gojitvenih del, njegova izvršitev pa je strogo obvezna.
Naše podjetje ima v načrtu za leto 1970 izdelavo revizijskega ureditvenega elaborata za vse družbene in zasebne gozdove na območju gozdnega obrata Solčava.
Veljavnost osnovnega ureditvenega načrta poteče namreč v letošnjem le-
delek. Le obilen pridelek pa bo zagotovo poplačal vaš trud.
Pravočasno se prijavite strokovni službi zadruge, če se boste odločili za semensko proizvodnjo. Sedaj je zadnji čas za siljenje krompirja. Ta tehnološki ukrep pa vam zagotavlja 20 do 30 % večji pridelek. Če niste že v jeseni pripravili zemlje za proizvodnjo krompirja, napravite to, ko bo vreme omogočilo. Poslužite se vseh znanstvenih in tehnoloških rešitev, kajti le-te vam zagotavljajo uspeh.
Ne zamudite ugodne priložnosti; pravočasna odločitev in pravočasni proizvodno-tehnološki ukrepi so najbolj zanesljiv garant vašega uspeha in zadovoljstva.
Vsa podrobna pojasnila daje strokovna služba zadruge.
Anton VENEK
tu, zato smo dolžni urediti te gozdove. Površina, na kateri se bodo letos vršila terenska taksacijska dela, je precejšnja, saj je družbenih gozdov kar 3840 ha zasebnih pa 3113 ha ali skupaj 6953 ha.
Gojitvena dela opravlja podjetje iz stroškov biološke amortizacije za zasebni sektor in s sredstvi podjetja za družbeni sektor, iz teh sredstev pa se financira tudi urejanje gozdov, znanstvena raziskovanja, projektiranje cest in gradnja gozdnih cest, v družbenem sektorju pa še gozdarska mehanizacija in ostala dela, ki so vezana na gozdno proizvodnjo.
Ob razpravah o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi so voljeni organi, ki zastopajo zasebne gozdne posestnike v samoupravnih organih podjetja, sprejeli med drugim tudi sklep o višini biološke amortizacije, načrta gradenj gozdnih cest, gojitvi gozdov in urejanju.
Predloge za omenjena dela so morali močno zmanjšati, ker ni bilo na voljo dovolj denarja za vsa dela, predvsem pa se je znižal znesek za gojitev gozdov od predlaganih 640.000.— na 400.000.— din, kar bo v letošnjem letu močno okrnilo gojitvena dela, predvidena po ureditvenih načrtih, obseg del pa je bil v zadnjih ureditvenih načrtih že znižan na potreben najnujnejši obseg.
Nič kaj ugodnejša slika ni v družbenih gozdovih, kjer so bila sredstva za gojitev gozdov zmanjšana od predvidenih 1,180.000.— na komaj 750.000.— din. Večletno zmanjševanje obsega gojitvenih del bi imelo na proizvodno sposobnost teh gozdov neugodne posledice. Letošnje znižanje je utemeljeno samo zaradi tega, ker ima podjetje nesorazmerno velike finančne obveznosti pri izgradnji tovarne ivernih plošč.
Branko Korber, dipl. ing.
Pri spodnji postaji gondolske žičnice na Medvedjaku je goste sprejel direktor Avtoturističnega podjetja »Izletnik« Celje Franc Bajc
Gozdno gojitvena dela
Pri sodobnem gospodarjenju z gozdovi pomenijo tudi gozdnogojitvena in utrjevalna dela pomembno dejavnost, ki omogoča trajno izkoriščanje gozdov. Tega dejstva se je zavedala tudi širša družbena skupnost in je v zakonih, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi, točno opredelila naloge na tem področju.
Urbanistični načrt Mozirja
Za naselje Mozirje je bil v letu 1963 izdelan urbanistični načrt. Z ozirom na potrebne spremembe in dopolnitve prvotnega načrta so bile v letu 1968 izdelane dopolnitve. Vzroki, ki so vplivali na spremembe, so bili:
a)	Izgradnja žičnice oziroma turi-stično-smučarskega centra na Golteh;
b)	zmanjšanje gostote naselitve, na gostoto z enodružinsko zazidavo, je narekovalo odpiranje novih površin za stanovanjsko izgradnjo;
c)	za zadostitev potrebnih turističnih kapacitet predvideni hotelski co-ningi.
Vsa ta nova dogajanja so narekovala to prostorsko razdelitev ob naselju. Na podlagi tega je prišlo do ureditvenega območja naselja Mozirje, ki sedaj obsega površine okoli 125 ha. Meje tega območja se raztezajo do vznožja strmejših področij Brezja in Brd, Ločke struge in Ljubije.
Medsebojni odnosi površin na ureditvenem oziroma regulacijskem območju so naslednji:
izgradnje obsegajo cone I do VI. Pomanjkanje površin za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo zahteva popolno izkoriščenost zemljišč v območju naselja.
V naselju, katerega porast prebivalstva bo znašala v tridesetih letih skupaj 1.700 prebivalcev, ni predvidenih površin za nadaljnje širjenje naselja v sklopu meje ureditvenega območja.
Zunaj meje ureditvenega območja ni možna gradnja v prvi fazi, ker vsako širjenje naselja zunaj obravnavanega območja podraži komunikacijske in komunalne naprave. Tako je na območju Ljubije, Lok in zaselkih severno od Mozirja ter ob cesti v Šmihel dovoljena le nadomestna gradnja stanovanjskih objektov.
Z izgradnjo gondolske žičnice na Golte in ureditvijo organiziranih smučišč v sistemu sedežnic in vlečnic je območje Gornje Savinjske doline dobilo izredno močno turistično kapaciteto. Zaradi tega sta se predvideli hotelski coni I in II ter rezervat hotelske cone.
(Nadaljevanje na 5. strani)
—	površine centralne cone 5,20 ha
—	stanovanjske cone in
proizvodne obrti	26,20	ha
—	hotelske cone	9,00	ha
—	rezervata hotelske cone	9,25 ha
—	komplekse osnovne šole	5,30 ha
—	športno-rekreacijske
površine	16,75	ha
—	površine vikend naselja	10,30 ha
—	površine zelenic ob prometnicah ali zaščita vedut posameznih predelov 14,50 ha
—	zavarovane površine dalj-
novodov, čistilne naprave, pokopališča	5,90	ha
—	parkirne površine	6,50	ha
—	ceste obvoznice z varnostnim pasom	4,80	ha
—	površina vodotoka Savinje
na ureditvenem območju 11,20 ha
LEG1UDA
E3B' OftSTOJECA STAU.COUA - MOZME ZAPOLNITVI. d3 PREDVIDENA STANOVANJSKA CONA O 1 - \/l ■ STARO JEDRO NASELJA - CENTRALNA CONA
1	WEEKEND »N CAMPING NASELJE
2	SPO^tHO REKREACIJSKE POVRSIHE S kopališče plavalni &AZE.M
A KOPALIŠČE ODPRTI &AE.EN «A ROKAVU SAVINJE 5 KOPALIŠČE Oft SAVINJI
124,90 ha
Centralna cona obsega predel starega trškega jedra, upravni, kulturni, družbeni in zdravstveni center. Predvideni kompleksi stanovanjske
Urbanistični načrt
(Nadaljevanje s 4. strani)
Hotelska cona I, ki je predvidena za gradnjo v prvi fazi, leži severno od obstoječe ceste Letuš—Logarska dolina.
Površina hotelske cone II se razteza od ceste II. reda do Savinje. Rezervat hotelske cone je predviden na višji terasi, na severni strani naselja.
Južno od ceste na Brdce je predviden šolski kompleks z novo šolo in potrebnimi igrišči.
V neposredni bližini obstoječega bazena v rokavu Savinje je predviden večji plavalni bazen z vsemi pomožnimi objekti. Na desnem bregu Savinje je predvideno kopališče ob Savinji. V neposredni bližini kopaliških objektov je na desnem bregu Savinje predviden športni stadion z vsemi pomožnimi objekti in igrišči.
Na levem in desnem bregu Savinje so predvidene površine za camping in vikend naselja.
Istočasno s prej navedeno prostorsko razdelitvijo zemljiškega kompleksa ob Mozirju so idejno rešene tudi vse potrebne komunalne naprave, od cestnih povezav do elektrike, vodovoda, kanalizacije. Vsako izmed navedenih komunikalnih naprav bom sedaj nakazal v kratkih smernicah predvidenega razvoja.
Cestno omrežje
Z modernizacijo ceste v Logarsko dolino in na Černivce, z razširitvijo turistično-rekreacijskih področij v Gornji Savinjski dolini ter večanjem motorizacije je pogojen porast prometa. Da pa bo ta varen, hiter in udoben, je potrebno cestno mrežo dopolniti tako, da bo služila danim zahtevam.
Ker poteka obstoječa cesta skozi strnjeno zazidavo centra naselja, kjer je ni možno razširiti ter korigirati njeno vijugasto traso, ko postane promet skozi naselje nevzdržen in nevaren, poiskati nove možnosti speljave dela prometa izven naselja. S tem se sprosti obstoječe cestno omrežje, ki lahko prenese preostali del prometa.
Da se izloči iz naselja tranzitni promet, ki pri manjših mestih predstavlja velik del in ki ovira življenje znotraj naselja, se je predvidela cesta obvoznica. Ta rabi le tranzitnemu motornemu prometu. Ostale ceste so krajevnega značaja in rabijo prometu v naselju ter njihovi povezavi z zaledjem. Predvidena trasa ceste obvoznice poteka ob robu naselja. Obstoječa cesta pa ostane kot glavna prometnica naselja, po kateri se odvija ves osebni in avtobusni promet.
Parkirne površine so locirane v centru, ob hotelskih in športno-rekreacij-skih conah. Parkirni prostori predvsem turističnega značaja so locirani ob cesti v Šmihel.
Kanalizacijsko
omrežje
Za Mozirje je bil leta 1958 izdelan načrt kanalizacije, po katerem se je v glavnem gradila obstoječa kanalizacija. Čeprav je naselje pričelo z izgrajevanjem kanalizacije že leta 1928, je širši razmah gradnje opazen po letu 1960. Na kanalizacijsko omrežje je priključenih komaj 30% celotnega števila zgradb v naselju oz. približno 50 % celotnega prostora.
Sistem obstoječe in bodoče kanalizacije bo mešan, atmosferske in fekalne odpadne vode se odvajajo po skupnem kanalu. Kanalizacija ima začasen izliv v Savinjo brez čistilne naprave.
S povečanjem števila prebivalcev naselja in razširitev zazidalnega območja ima za posledico večanje prispevnega območja kanalizacije, večjega števila zbirnih kanalov ter premaknitev lokacije čistilne naprave.
Po prikazani zasnovi kanalizacije se ob upoštevanuju obstoječe kanalizacije ter sedaj predvidene dodatne razširitve ureditvene meje naselja, podane trase potrebnih zbirnih in prečnih kanalov. Celotno naselje bo imelo skupno kanalizacijsko omrežje s centralno čistilno napravo.
Vodovodno
omrežje
Vodovod je bil zgrajen leta 1958 in je črpalni. Vodnjak je izkopan na desnem bregu Savinje y bližini Ločke struge. Smer in dotok talne vode nista točno znana, ker v tej smeri še ni bilo raziskav.
Iz poročila predsednika krajevne organizacije SZDL Gracija Robnika je bilo razvidno, da je organizacija v zadnjih letih mnogo naredila za vsestranski napredek kraja. S sodelovanjem turističnega društva je zgradila TV pretvornik za območje Solčave in Logarske doline, vsako leto je organizirala obdaritev otrok ob novem letu, pogostitev žena za njihov praznik, razna predavanja itd.
Po volitvah novega izvršnega odbora je predstavnik SO Mozirje tovariš Hinko Čop navzočim razložil predlog proračuna SO Mozirje. Vsi so s tako razlago in možnostjo lastnih predlogov zadovoljni, saj je to najboljši način neposrednega samouprav-Ij anja.
V splošni razpravi je tekla beseda predvsem o problemih Solčave. Prvi in največji je še vedno cesta. Vsi volivci so bili mnenja, da modernizacija ceste od Luč do Logarske doline vse
Mozirja
Iz primerjave zmogljivosti vodnjaka in bodoče potrošnje je razvidno, da v bližnji prihodnosti ne bo problem pitne vode, potrebno bo le razširiti vodovodno omrežje. Ker pa je sistem oskrbe z vodo črpalni, bo potrebno misliti na izgradnjo gravitacijskega vodovoda.
Električno omrežje
Za preskrbo z električno energijo celotnega ureditvenega območja Mozirja bo potrebno v končni fazi zgraditi še 4 zidane trafopostaje in 2 TP na jamboru.
Telefonsko omrežje
Po programu avtomatizacije telefonskega prometa je v Mozirju predvidena avtomatska telefonska centrala. V ta namen je potrebno predvsem zgraditi novo razširjeno telefonsko omrežje v skladu z izgradnjo poedi-nih coningov, kot jih predvideva urbanistični načrt. Po programu naj bi se v prihodnjih desetih letih dosegla gostota telefonskih priključkov vsaj 15 telefonov na 100 prebivalcev. V ta namen je izgradnja razdeljena časovno na več etap.
Prva etapa — gradnja avtomatske telefonske centrale v Mozirju in ka-bliranje do Nazarij — se je že pričela uresničevati.
V naselju, katerega porast prebivalstva se predvideva na 1.700 ljudi, velike turistične kapacitete in dejavnost, bo potrebno v bodoče večjega reda pri izpolnjevanju sprejetega urbanističnega načrta naselja Mozirje.
Bogomir Vidmar
prepočasi napreduje, saj asfaltirajo letno poprečno le 3 km ceste, do Logarske doline pa je še 15 km. Sedanje stanje ceste zelo ovira razvoj turizma, ki ima zaradi naravnih lepot idealne možnosti za razvoj. Volivci so sklenili, da pošljejo delegacijo na republiški cestni sklad in zahtevajo čim prejšnjo modernizacijo ceste. Kot drugi in vedno bolj pereč problem se je pokazala težava z zaposlitvijo. Mladina vedno bolj odhaja v industrijsko razvite kraje, saj se v Solčavi praktično ne more zaposliti. Prebivalci si želijo tudi nov trgovski lokal, ker je sedanji že precej zastarel in premajhen. Razpravljali so še o drugih večjih in manjših problemih, ki jih imajo skoraj vsi manjši kraji.
Zbor volivcev je v splošnem zelo uspel in ljudje si želijo še več takih neposrednih stikov s predstavniki občine.
T. Cigala
mmmzi s
Zbor volivcev v Solčavi
V nedeljo, dne 15. marca 1970 je bil v Solčavi zbor volivcev, združen s konferenco SZDL. Kljub slabemu vremenu je bla udeležba še kar zadovoljiva.
APRIL
1	9	7
0
I. zimske pionirske igre Jugoslavije so za nami. Pionirji iz vseh naših republik so se 29. 2. 1970 potegovali za najvišje naslove v sankanju v Šmihelu ter v veleslalomu in orientacijskem teku na Golteh. Za nas Mozirjane je bila ta zvezna prireditev velika delovna preizkušnja.
Pred poseben odbor, sestavljen iz članov društva prijateljev mladine, TVD Partizan in turističnih delavcev je bila postavljena naloga, preskrbeti prenočišča in hrano za 180 pionirjev in njihovih spremljevalcev. Odboru je bila poleg tega zaupana tudi priprava sankaške proge v Šmihelu ter postavitev tehnične ekipe za izvedbo sankaškega tekmovanja.
Ob izredno prizadevnem sodelovanju vseh članov odbora zlasti pa še ob iskreni gostoljubnosti mozirskih pionirjev in njihovih staršev, ki so svojim gostom-pionirjem iz vse Jugoslavije odprli svoje domove, nam je uspelo postavljene naloge rešiti v splošno zadovoljstvo naših gostov in tudi gostiteljev. Še več! I. zimske pionirske igre so se v Mozirju razcvetele v pravo manifestacijo bratstva in enotnosti naših narodov, kar je gotovo eden izmed pomembnih ciljev takih športnih srečanj.
Izmnogih krajev Jugoslavije smo prejeli vrsto zahvalnih pisem, od zastopnikov republike Hrvatske pa smo prejeli tudi bronasto plaketo. Ker je zahvala v teh pismih namenjena zlasti družinam-gostiteljem, naj dobesedno v prevodu povzamem pismo, ki smo ga prejeli od Zveze za telesno kulturo Hrvatske:
»Dovolite, da vam ob izredno prijetnem bivanju pionirjev naše republike v vašem kraju ob sodelovanju na I. zimskih igrah pionirjev Jugoslavije izrazimo prisrčno zahvalo.
Smatramo, da je sprejem, pogostitev in slovo od naših pionirjev najpomembnejši uspeh izvedenih iger in povsem konkreten prispevek k medsebojnemu spoznavanju in razvijanju prijateljstva pionirjev vseh naših narodov.
Prosimo vas, da prenesete našo zahvalo vsem pionirjem domačinom, ki so s svojimi starši storili vse, da bo nam vsem ostalo bivanje v Mozirju v najlepšem spominu.
Z željo, da igre postanejo tradicija in eden od stalno prisotnih naporov za razvijanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije in z
željo, da nam bi bilo čim preje mogoče organizirati tako srečanje pionirjev tudi pri nas, vas prijateljsko pozdravljamo!«
Ker je pismena zahvala, ki smo jo prejeli od Sankaške zveze Slovenije, namenjena zlasti še pionirjem v Šmihelu, ki so pripravili tako prisrčno pogostitev vsem udeležencem sankaških tekmovanj, naj povzamem še vsebino tega pisma:
»Ob I. zimskih pionirskih igrah Jugoslavije v Celju, Šmihelu in Mozirju v dneh od 28. 2. do 1. 3. 1970 se Sankaška zveza Slovenije v imenu vseh pionirjev in pionirk iz raznih krajev Slovenije najtopleje zahvaljuje vsem organizatorjem tekmovanja v sankanju za uspešno izvedbo, nadalje občanom Mozirja za tako prisrčen in
30. marca se je sestala občinska skupščina na tretjo sejo v tem letu in obravnavala ter sklepala:
1.	o proračunu občine Mozirje za leto 1970;
2.	o predlogu odloka o določitvi višine prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka;
3.	o predlogu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča;
4.	o predlogu odloka o ustanovitvi sklada prispevka za uporabo mestnega zemljišča;
5.	o poročilu o delu postaje milice za leto 1969;
6.	o potrditvi statuta sklada za komunalno urejanje stavbnega . zemljišča;
7.	o soglasju k sklepom o pripojitvi osnovne šole Rečica ob Savinji k osnovni šoli Mozirje.
Poleg naštetih zadev je skupščina razpravljala še o nekaterih imenovanjih, odbornikom pa so bili posredovani odgovori na nekatera prej postavljena odborniška vprašanja.
gostoljuben sprejem in skrb za dobro počutje in pogostitev ter nasta-stanitev pionirjev in pionirk po privatnih domovih.
Zahvaljujemo se tudi upraviteljici šole in pionirjem v Šmihelu za tako prisrčen sprejem in pogostitev.
Pionirjem in pionirkam vašega kraja ter njihovim staršem še enkrat iskrena hvala!
Potrudili se bomo, v kolikor nam bodo dane možnosti, da se bomo še videli in tekmovali na belih poljanah z željo, da bodo tudi vaši pionirji in pionirke tekmovali med nami v naših vrstah.
Do takrat pa nasvidenje!«
Nesporno je torej, da nam je ob pomoči širokega kroga občanov uspelo opraviti odgovorno nalogo in s tem dvigniti ugled našega kraja, ki bi se naj čim hitreje razvil v dobro organizirano in gostoljubno turistično postojanko.
Miklavc V.
V mesecu marcu so se sestali na svoje seje Svet za splošne in notranje zadeve, Svet za prosveto in kulturo, Svet za urbanizem in komunal-^ ne zadeve in Svet za finance.
Svet za splošne in notranje zadeve je razpravljal o poročilu o delu milice v letu 1969, o predlogu za preimenovanje nekaterih naselij na območju občine in o politiki izdajanja dovoljenj za zbiranje prostovoljnih prispevkov.
Svet za prosveto in kulturo je razpravljal o poročilu in problematiki dela občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, o oddaljenosti učencev od šol in potrebah po prevozih, o programu dela sveta za leto 1970 in o pripojitvi osnovne šole Rečica ob Savinji k osnovni šoli Mozirje.
Svet za urbanizem in komunalne zadeve je razpravljal o predlogu odloka o prispevku za mestno zemljišče in ustanovitvi sklada.
Svet za' finance je razpravljal o predlogu proračuna občine in predlogih ter pripombah, ki so jih dali volivci na zborih volivcev na predlog proračuna za leto 1970.
R. Zager
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-037-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji GP »CELJSKI TISK« Celje
Na pobočjih Medvedjaka so pionirji tekmovali v slalomu in veleslalomu
SKUPŠČINSKE NOVICE
BLAŽ ARNIČ-ZALESKI
S TEM KRATKIM ZAPISOM SE SKROMNO POSLAVLJAMO OD NAŠEGA ROJAKA, VELIKEGA SKLADATELJA IN GLASBENIKA
Pred nekaj tedni je neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu rojaku, Gornjesavinjčanu Blažu Arniču. Z bolečino v srcu smo vsi, ki smo ga poznali, sprejeli vest, da nič več ne bomo srečali toplega človeka, ki je vedno nasmejan, poln optimizma, poln velikih načrtov ustvarjal z neomajno vztrajnostjo in ljubeznijo veliko umetnino — glasbeno zakladnico.
Rodil se je 31. 1. 1901 v Lučah pod mogočno Raduho iz družine malega človeka — a v zibelko mu je bila položena velika sila — neusahljiv vir glasbenega talenta.
Kot prolesor za kompozicijo na akademiji za glasbo v Ljubljani in kot skladatelj je iskai svojo življenjsko silo in ustvarjalno moč v lepoti svoje rodne zemlje, ki jo je neizmerno ljubil in se vedno vračal v njeno okrilje. — Bil je del tega romantičnega gorskega sveta in njegovega ljudstva, iz katerega je zrastel kot samorastnik, ki je kot človek in umetnik ob enkratnem srečanju zapustil najgloblji vtis.
Šil j ar O.
DELA PRI GRADNJI NOVE TOVARNE SO SE ŽE PRIČELA
V drugi številki letošnjih »Savinjskih novic« smo objavili prispevek NAVODNIKA inž. Janeza, ki je bralce seznanil s pripravami na gradnjo nove tovarne v Nazarjah. V teh dneh smo lahko opazili, da so se dela pri gradnji tovarne že pričela.
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE
Od 13. 4. 1970 od 7. ure zjutraj do 20.. 4. 1970 do 7. ure zjutraj
Od 20. 4. 1970 od 7. ure zjutraj do 27. 4. 1970 do 7. ure zjutraj
Od 27. 4. 1970 od 7. ure zjutraj do 4. 5. 1970 do 7. ure zjutraj
Od 4. 5. 1970 od 7. ure zjutraj do 11. 5. 1970 do 7. ure zjutraj
— Dr. Ivan BUT
— Dr. Franc URLEP
— Dr. Franc KOCUTER
— Dr. Franc SIRKO
Popis nekdanjih aktivistov osvobodilne fronte
Vabimo vse tiste, ki so med NOB aktivno in organizirano delali za OF, pa so ali niso uveljavili oziroma niso imeli pogojev za uveljavitev posebne dobe v enkratnem ali dvojnem štetju, da se prijavijo krajevnim uradom, kjer bodo izpolnili ustrezne prijavnice. Izpolnjevanje prijavnic spada v ureditev popolnih in dokončnih seznamov vseh nekdanjih aktivistov OF, zlasti pa tistih, ki so v času osvobodilnega gibana v letih 1941 do 1945 prispevali k razvoju in dokončni izgraditvi ljudske oblasti. Nekateri so se selili iz kraja v kraj, ostali so pozabljeni, tihi in požrtvovalni sodelavci OF in pozneje SZDL in po osvoboditvi niso prišli do političnih in drugih funkcij.
V poštev pride vsak, ki je organizirano delal za OF, KP, SKOJ ali mladino, bodisi da je skrival ilegalce, oddajal svoje stanovanje na razpolago za ilegalne sestanke, zbiral material ali dajal stanovanje za zbiranje materiala za potrebe ljudske oblasti ali NOV.
® Starejši partizani z aktivistično preteklostjo, partizanski učitelji in podobno.
® Aktivni udeleženci NOV, ki so po nalogih OF, ljudske oblasti ali KP zapustili enote NOV in odšli v organiziranje odborov OF, organizacij SKOJ, KP in ZMS.
O Članice odborov AFŽ.
@ Člani poveljstev narodne zaščite od leta 1941 do 1943, ki so v tej polvojaški frontovski organizaciji zbirali orožje in opremo za partizane ali obveščali partizane o sovražnikovih premikih ter se udeleževali akcij Nž na zasedenem ozemlju.
® Vsi tisti, ki so trajno aktivno sodelovali pri zbiranju sredstev za ljudsko pomoč, materiala za partizane ali aktivno sodelovali pri skrivanju in oddajanju take pomoči partizanom.
® Terenski zaupniki in obveščevalci zunaj organiziranih enot NOV.
® Kurirji in kurirke, ki so vzdržfe-vali zveze med posameznimi ilegalci v okupiranem kraju.
% Družine, ki so skrbele za otroke ilegalcev in partizanov.
#	Tisti, ki so dajali prostor za ilegalne tehnike.
® Člani gospodarskih komisij, ki so zbirali hrano in material za partizansko vojsko.
® Člani NOO, izvoljeni na osvobojenih ozemljih.
#	Slovenski pregnanci v Srbiji ali na Hrvaškem, ki so organizirano kot aktivisti sodelovali v osvobodilnem gibanju.
% Posebej zdravniki in zdravstveno osebje, ki so zdravili ranjence in ilegalce.
® Zdravstveno osebje, ki je zbiralo in pošiljalo sanitetni material za zdravljenje borcev.
Občinski odbor ZZB NOV in občinska konferenca SZDL Mozirje
MOZIRSKI PLANINCI SO ZBOROVALI
Občni zbor PD Mozirje je bil konec februarja v veliki sejni dvorani občinske skupščine Mozirje. Dal je oceno dela v pretekli mandatni dobi.
Celotno delo društva se je odvijalo po delovnem načrtu, ki je bil sprejet na lanski letni konferenci in je bil tudi v celoti izvršen. Člani društva so bili tudi v tem letu prvi nosilci medobčinske štafete mladosti na relaciji Okrešelj—Logarska dolina—Mozirje, Slovensko planinsko transverzalo je opravilo pet članov, eden od njih je to pot uspešno končal že drugič, ena od članic pa to pot opravlja že drugič. Sodelovali smo tudi pri razstavi cvetja v Mozirju, postavili smo planinsko kočo in improvizirali gozd okoli nje. Pričeli smo z markiranjem partizanske poti »Po poteh 14. divizije«, od Belih vod do Smrekovca. V tem letu bomo začeto delo tudi končali. Skupinskih izletov je bilo 6, udeležilo se jih je okoli 190 mladincev in članov našega društva.
V načrtu za letošnje leto stoji pred upravnim odborom vrsta nalog, ki jih bo moral izvesti: sodelovanje pri štafeti mladosti, sedem skupinskih izletov v razne kraje in vrhove; obiskali bomo Boč, Mrzlico, Kal, Dom na Kof-cah, Korošico, Ojstrico in se preko grebena Konja spustili na Veliko planino ter na Mangart. Za dan planincev je planiran izlet v neznano. Odsek gorske straže bo spomladi in poleti uvedel redne obhode svojih članov po Mozirski planini. V zimskem času bomo organizirali, planinsko šolo na novi mozirski šoli. Za to šolo nam je že obljubljena pomoč učiteljev v Mozirju.
Na koncu občnega zbora je predstavnik PZS in član njenega upravnega odbora prof. Tine Orel podelil častni bronasti znak PZS, dvema članoma našega društva.
Po izvolitvi članov novega upravnega odbora na občnem zboru smo na prvi seji za novega predsednika izvolili planinskega delavca tov. Mir-
ka KOVAČIČA, ki bo vodil delo društva v naslednji dveletni mandatni dobi.
Aubreht M.
Mladi člani PD Mozirje pri planinski koči pod vrhom Pece
Obvestilo zadružnim kooperantom!
Povečano povpraševanje po uslugah in nekatere kadrovske spremembe v vrstah strokovne službe nam narekujejo potrebo, da dosedanji način dela smotrneje organiziramo.
—	Za splošne informacije ali urejanje administrativnih zadev so predvideni uradni devi ob PONEDELJKIH in PETKIH.
—	Vsi ostali dnevi v tednu so rezervirani za terensko delo.
—	Če potrebujete kakršen-
koli strokovni nasvet, ki zahteva obisk strokovnja-na domu, nam, vljudno prosimo, to sporočite pismeno z dopisnico ali ustmeno.
Z upoštevanjem navedenih sprememb v organizaciji pospeševalnega dela si boste prihranili nepotrebno iskanje, nam pa omogočili učinkovitejši izkoristek delovnega časa!
DE KOOPERACIJA
Strokovno-pospeševalna
služba
Dežurni živinozdravnik
Za primere, kadar ob nedeljah in praznikih nujno potrebujete veterinarsko pomoč, objavljamo razpored dežurne službe:
Nedelja, 12. 4.: LUKAN Drago, dipl. vet., GORNJI GRAD Nedelja, 19. 4.: RESNIK Tone, dipl. vet., MOZIRJE Nedelja, 26. 4.: MERMAL Jože, dipl. vet., LJUBNO OB SAVINJI Nedelja, 3. 5.: LUKAN Drago, dipl. vet. GORNJI GRAD Nedelja, 10i 5. RESNIK Tone, dipl. vet., MOZIRJE
Veterinarska postaja Mozirje
Vprašanja in odgovori občanov
Uredništvo je v zadnji številki »Savinjskih novic« odprlo rubriko »Vprašanja in odgovori občanov«. Smatramo, da je takšna rubrika potrebna zaradi tega, da občani zastavijo svoja vprašanja o problemih, ki jih zanimajo. Pričakujemo, da bodo občani v tej rubriki postavljali takšna vprašanja, ki izvirajo iz odnosov, ki jih poraja življenje, in dela občanov na našem območju.
Vsem občanom, ki se želijo obrniti na naš naslov s prošnjami za razne pravne nasvete, kakor je to primer P. T. iz Bočne, svetujemo, da se s svojimi vprašanji obrnejo direktno na pravno posvetovalnico, ki je organizirana pri Skupščini občine Mozirje in posluje vsak ponedeljek od 15. do 18. ure v prostorih občinske skupščine. Vsi ustmeni pravni nasveti so brezplačni.
Uredništvo