URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 8 Ljubljana, četrtek 14. aprila 1977 Cena 20 dinarjev Leto XXXIV 389. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem, na seji dne »9. 3. 1977 odločilo: 1) Ugotovi se, da pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem dne 29. 6. 1973, s spremembami in dopolnitvami z dne 29. 8. 1973, 7. 12. 1973, 7. 2. 1974, 27. 2. 1974 ter od 11. 6. do 15. 6. 1974, ni bil v skladu z ustavo in zakonom. t 2) Ta odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije. Obrazložitev 1) Na pobudo delavca delovne organizacije Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je ustavno sodišče s svojim sklepom z dne 8. 7. 1976 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega pravilnika in določilo Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem rok do 31. 12. 1976, v katerem lahko sama odpravi neskladnosti. Navedeni pravilnik ter njegove spremembe in dopolnitve je sprejel delavski svet delovne organizacije oziroma zbori delovnih ljudi, Pravilnik je med drugim določal v 49. členu, da se delavcu, ki ima nižjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot se zahteva na delovnem mestu, na katerem dela, odbije določeno število točk. V januarju 1977 so delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« sklenili samoupravne' sporazume o delitvi osebnih dohodkov delavcev. Z uveljavitvijo teh sporazumov je prenehal veljati v izreku navedeni pravilnik. 2) Z obravnavanim pravilnikom, ki ga je sprejel delavski svet oziroma zbori delovnih ljudi so bile kršene določbe 16., 21., 22. in 23. člena ustave SR Slovenije, določbe 1., 4., 5. in 42. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) ter določbe 1. in 41. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74). Po teh določbah urejajo in uresničujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij, med njimi tudi pravice in obveznosti v zvezi s pridobivanjem in delitvijo dohodka ter osebnih dohodkov s samoupravnim sporazumom v skladu z družbenim dogovorom In zakonom, vsakemu delavcu pa gre po vnaprej določenih osnovah in merilih osebni dohodek ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. Urejanje pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu po delavskem svetu oziroma po zborih delovnih ljudi s pravilnikom, kot tudi v tem pravilniku določeno vnaprejšnje avtomatično odbijanje točk glede na kvalifikacijo delavca, ne da bi bil po vnaprej določnih osnovah in merilih ugotovljen dejanski rezultat delavčevega dela in ustvarjanja ter njegov prispevek k skupnim rezultatom dela, ni bilo v skladu z navedenimi ustavnimi in zakonskimi določbami. Glede na to, da pravilnik ne velja več in ob upoštevanju, da samoupravni sporazumi o delitvi osebnih dohodkov delavcev sami po sebi ne dajejo podlage za odpravo posledic, ki so event. nastale v zvezi z uporabo določb pravilnika, je ustavno sodišče po 422. členu ustave SR Slovenije in na podlagi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl, Franc Simonič in Olga Vrabič. St. U I 8/76-13 Ljubljana, dne 29. marca 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 390. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona, nadalje samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov grupacije srednje šole, ter pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Ekonomsko-administrativnega šolskega centra Koper, na seji dne 31. 3. 1977 odločilo: I. Ugotovi se, da pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Ekonomsko-administrativnega šolskega centra Koper z dne 22. 12. 1971 ni bil v skladu z ustavo in zakonom. Odločba ima pravni učinek po 415. členu ustave SR Slovenije. II. Ustavi se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti : — določbe VIII. točke 6. člena splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona (Uradni list SRS, št. 19/71, 47/72. 27/73), — določbe pod tč. i) v 9. členu samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov grupacije srednjih šol iz leta 1971, — določbe pod tč. 11) v 9. členu samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov grupacije srednje šole iz leta 1973. Obrazložitev: 1) Sodišče združenega dela v Kopru je vložilo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe Vlil. točke ti. člena splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti in organih 30. člena zakona, z določili zakona iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: splošni družbeni dogovor), določbe pod tč. i) v 9. členu samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov grupacije srednjih šol iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum iz leta 1971) in določbe pod tč. 11) v 9. členu samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov grupacije srednjih šol iz leta 1973 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum iz leta 1973) ter določbe 7. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v Ekonomsko-admi-nistrativnem šolskem centra Koper iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o delitvi osebnih dohodkov). Pred tem je že bila vložena tudi pobuda občana za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti istih določb navedenih splošnih aktov, ki po mnenju tako predlagatelja kot tudi pobudnika niso v skladu z ustavnimi načeli o delitvi osebnega dohodka po delu. V VIII. točki 6. člena splošnega družbenega dogovora je bilo določeno, da znaša kalkulativni neto osebni dohodek za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, 3.000 din (indeks 375). V določbi 9. člena samoupravnega sporazuma iz leta 1971 so podpisnice določile povprečno število točk in značilne skupine delovnih mest ter tč. i) istega člena določile po 6. členu splošnega družbenega dogovora za značilno skupino delovnih mest — delavec — doktor znanosti povprečno število točk (375). Tudi s spremembo določbe 9. člena samoupravnega sporazuma iz leta 1973 je v 11) točki tega člena za značilno skupino delovnih mest učitelj in strokovni delavec (doktorat) določena povprečna vrednost s 375, točkami. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov iz leta 1971 sta sprejela delovna skupnost in svet Ekonomsko-administrativnega šolskega centra Koper. Z določbo 7. člena pravilnika je bilo določeno, da se za delavce magistre in delavce doktorje znanosti izračuna osnovna vrednost delovnega mesta na osnovi izobrazbe in vrednosti delovnega mesta v sorazmerju z delovnimi izkušnjami, tako kot za delavec z visoko izobrazbo, upoštevajoč povprečja, ki jih določa samo- , upravni sporazum. Ta pravilnik od sredine leta 1976 več ne velja, ker so delavci Ekonomsko-administrativnega šolskega centra Koper sprejeli samoupravni sporazum o osnovah in merilih' za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebno in skupno porabo. 2) Z obravnavanim pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov, ki sta ga sprejela delovna skupnost in svet centra, so bile kršene določbe 16. in 21. člena ustave SR Slovenije ter določbe 1., 4., 5. in 76. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št’. 22/73), po katerih urejajo in uresničujejo delavci pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij, vključno tudi pravice in obveznosti v zvezi s pridobivanjem in delitvijo dohodka ter osebnih dohodkov, s samoupravrflm sporazumom sprejetim v skladu z zakonom. Prav tako ni bila v skladu z ustavo in zakonom določba 7. člena obravnavanega pravilnika, s katero je bil vnaprej določen del osebnega dohodka samo :-;lede na znanja, ki v sistemizaciji delovnega mesta niso bila zahtevana kot pogoj za opravljanje nalog na delovnem mestu. Takšna avtomatičnost in vnaprejšnje določanje osebnega dohodka sta temeljili na predpostavki o uspešnejšem delu in doseganju boljših delovnih rezuitatov tistih delavcev, ki so si takšno znanje pridobili, ne da bi bilo potrebno ugotavljati stvarni prispevek posameznega delavca s skupnim rezultatom dela. Ker pa je osebni dohodek delavca odvisen od uspešnosti opravljenih nalog, to je od dejanskega rezultata dela in ustvarjanja delavca ter njegovega prispevka k skupnim rezultatom dela, kar mbra biti ugotovljeno po vnaprej določenih osnovah in merilih (22. in 23. člen ustave SR Slovenije in 42. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu), je bila navedena določba pravilnika v neskladju z ustavo in zakonom. 3) Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta določba VIII. tč. v ti. členu splošnega družbenega dogovora in določba pod tč. i) v 9. členu samouprav nega sporazuma iz leta 1971 prenehali veljati že v letu 1973, ter, da glede na določbo 409. člena ustave SR Slovenije niso več podani pogoji za oceno ustavnosti in zakonitosti teh določb, ker jo poteklo od prenehanja njune veljavnosti do vložitve pobude oziroma predloga več kot lete dni. Ob vložitvi predloga je poteklo več kot leto dni tudi že od prenehanja veljavnosti določbe pod tč. 11) v 9. členu samoupravnega sporazuma iz leta 1973, medtem ko je bil ob vložitvi pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti te dqločbe omenjeni enoietni rok iz 4U9. člena ustave SR Slovenije še odprt. Vendar pa ustavno sodišče ugotavlja, da ni utemeljenih razlogov za začetek postopka glede na to, da ta določba ni pomenila že vnaprejšnje določitve osebnega dohodka delavcem. Podpisnice samoupravnega sporazuma iz leta 1973 so bile namreč dolžne s svojimi splošnimi akti določiti konkretne vrednosti delovnih mest in pri tem upoštevati zahtevano znanje, sposobnost, odgovornost, napore in delovne razmere, upoštevajoč povprečja določena s samoupravnim sporazumom grupacije. 4) Zato je ustavno sodišče na podlagi 422. člena ustave SR Slovenije ter določb 3. alinee 2. odstavka in in 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39,74 in 28/70) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko. Riko Kolenc, Tine Remškar, dr. Majda Strobl. Frane Simonič in Olga Vrabič. St. U I 22/76-13 U I 10/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Ustavnega sodišča SK Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 391. Na podlagi 226. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) izdaja 'republiški sekretar za ljudsko obrambo PRAVILNIK / o organizaciji, sestavi in delu častnih sodišč za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Častna sodišča za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence (v nadaljnjem besedilu: častna sodišča) sodijo tem osebam za prestopke storjene izven vojaške službe, s katerim se škoduje ugledu ali hudo zanemarja dolžnost rezervnega vojaškega starešine. 2. člen ■ Častna sodišča so: 1. častno sodišče prve stopnje 2. višje častno sodišče 3. člen Častna sodišča prve stopnje delujejo pri oddelkih občinskih skupščin za ljudsko obrambo, praviloma za območje več občin, in sicer: 1. Častno sodišče prve stopnje pri oddelku za ljudsko obrambo Skupščine občine Celje s sedežem v Celju za območje občin: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec. 2. Častno sodišče prve stopnje pri oddelku za ljudsko obrambo Skupščine občine Koper s sedežem v Kopru za območje občin: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper. Nova Gorica, Piran. Postojna, Sežana in Tolmin. 3. Častno sodišče prve stopnje pri r pravi za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljana s sedežem v Ljubljani za, območje občin: Cerknica. Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija. Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center. Ljubljana Moste-Polje. Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto. Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje. Tržič in Vrhnika. 4. Častno sodišče prve stopnje pri oddelku za ljudsko obrambo Skupščine občine Maribor s sedežem v Mariboru za območje občin: Dravograd. Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer. Maribor. Murska Sobota, Ormož. Ptuj. Radlje ob Dravi. Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica j " 4. člen Višje častno sodišče pri Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo SR Slovenije, s sedežem v Ljubljani. 5. člen Postopek pred častnimi sodišči teče po načelih ka-kazenskega postopka, kolikor v zakonu o službi v oboroženih silah in v tem pravilniku ni drugače določeno. II. PRISTOJNOST IN SESTAVA ČASTNIH SODIŠČ 6. člen > Za sojenje je pristojno častno sodišče prve stopnje, na območju . katerega ima rezervni nižji oficir, oficir oziroma vojaški uslužbenec stalno prebivališče v času, ko je postavljen pred častno sodišče. Ce so v postopku sodelovali kot udeleženci rezervni nižji oficirji, oficirji oziroma vojaški uslužbenci, ki imajo stalno prebivališče na območjih dveh ali več častnih sodišč prve .stopnje, je za sojenje pristojno sodišče, ki prvo začne postopek. 7. člen Višje častno sodišče: 1. odloča o pritožbah zoper odločbe častnih sodišč prve stopnje, o zahtevah za varstvo zakonitosti ter o prošnjah za izredno omilitev kazni; • 2. odloča v sporih o pristojnosti med častnimi šot dišči prve stopnje; 3. opravlja druge zadeve, ki so po zakonu o službi v oboroženih silah in na podlagi zakona izdanih predpisov v pristojnosti višjega častnega sodišča. 8. člen Častna sodišča sodijo v senatih. Častna sodišča izdajajo odločbe v obliki sodbe ali sklepa. 9. člen Častno sodišče ima predsednika, namestnika predsednika in potrebno število sodnikov. 10. člen , Pri častnih sodiščih delujejo tožilci, ki imajo potrebno število namestnikov. 11. člen Funkcija predsednika častnega sodišča, namestni-in blaga (Uradni list SFRJ, št. 12-148/75); — da'včni zavezanci porabijo za nakup oborožitve in opreme enot narodne zaščite (24. člen zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, Uradni list SRS, št. 47/72 in 23/76); — davčni zavezanci porabijo za trajno organizirano varstvd naprav, orodja, surovin, spisov, arhiva ali predmetov znatne vrednosti kadar so dolžni te dobrine ustrezno zavarovati po določbah prvega odstavka 43. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah; — davčni zavezanci porabijo za nakup tehnične opreme posebne službe zavarovanja, ki jo organizirajo v skladu z drugim odstavkom 43. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. 2. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01/1-S-010/18-75 Ljubljana, dne 29. marca 1977. Republiški sekretar ’ za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. 393. Na podlagi, 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39/74) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve za izvrševanje zškona o matičnih knjigah (Uradni list SRS, št. 16/74) NAVODILO o vodenju matičnih knjig I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Matične knjige, ki se vodijo po zakonu o matičnih knjigah morajo biti prešite in vezane, imeti oštevilčene strani in overjene od za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa. Overitev vsebuje naslednje podatke: število strani, ki jih ima knjiga, datum overitve, pečat m podpri uradne osebe, ki knjigo overja. Za drugi izvod matične knjige ni potrebno, da je vezan. 2. Naslovna stran matične knjige ni oštevilčena, vsebuje pa naslednje podatke: — ime matične knjige (rojstna matična knjiga, poročna matična knjiga ali matična knjiga umrlih), — ime naselja, za katero se vodi, — ime občine, — datum prvega in zadnjega vpisa v matično knjigo z označbo njunih zaporednih številk, — pečat in podpis matičarja. 3. Ce se spremeni ime naselja ali občine, se novo ime vpiše v nadaljevanju prej^ navedenega imena. V prazen prostor naslovne strani pa se vpiše predpis, ki je odredil spremembo imena. 4. Rojstna matična knjiga se vodi po obrazcu št. 1, poročna matična knjiga se vodi po obrazcu št. 2, matična knjiga umrlih pa po obrazcu št. 3. Vpisovanje podatkov v matične knjige 5. Podatke v matične knjige je treba vpisovati s posebnim črnilom za pisanje dokumentov. Če je med letom večje število vpisov rojstev, porok ali umrlih v matično knjigo istega naselja, se knj.ga lahko piše s pisalnim strojem na nevezane pole Ko je vpisanih v pole največ 500 vpisov, je treba pole takoj povezati v knjigo, knjigo prešiti overiti in izpolniti naslovno stran, kot je navedeno pod 1. in 2. točko tega navodila. 6. Podatki morajo biti vpisani čitljivo. Brisanje, prečrtovanje ali predrugačenje vpisanih podatkov ni dovoljeno. 7. Temeljni vpisi v rojstno in poročno knjigo ter knjigo umrlih se vpisujejo z zaporednimi številkami. Prvi vpis v letu ima zaporedno številko 1. Nato sledijo zaporedne številke do sklenitve koledarskega leta. Ce 'je matična knjiga med letom izpolnjena, se vpisi nadaljujejo v drugi matični knjigi z zaporednimi številkami, ki sledijo zaporednim številkam iz prejšnje knjige. 8. Ko mgtičar temeljni vpis podpiše, je vpis sklenjen in se pozneje ne sme dopolnjevati, razen v primerih, ko je z zakonom ali s tem navodilom drugače določeno. Iz vsakega poznejšega vpisa oziroma zaznamka mora biti razvidna podlaga vpisa. Poznejši vpis oziroma zaznamek sklene matičar z datumom in s podpisom. v 9. Datum rojstva otroka, sklenitve zakonske zveze in smrti se označuje v temeljnem vpisu tako, da se l zapiše dan z arabsko številko in v oklepaju z besedo, mesec z besedo, leto pa z arabsko številko. V drugih primerih se ti podatki vpisujejo z arabskimi številkami. Ure se štejejo in zapisujejo s številkami od 00 do 24, minute pa od 00 do 60. Podatek o državljanstvu se vpiše v rojstno, poročno in knjigo umrlih tako, da se najprej vpiše državljanstvo socialistične republike, v nadaljevanju pa pripiše: »in SFRJ«. Osebni podatki staršqv novorojenega otroka, osebni podatki zakoncev in osebni podatki umrlih se vpisujejo po podatkih iz matičnih knjig ali drugih javnih listin. , 10. Temeljni vpis v rojstno matično knjigo in v matično knjigo umrlih podpišeta prijavitelj, će je ta fizična oseba, in matičar, vpis poroke pa podpišejo poleg matičarja zakonca, dve priči in uradna oseba. Cc je kdo izmed prijaviteljev, zakoncev ali prič nepismen, ga podpiše kdo drug lako, da za njegovim osebnim imenom vpiše še- svoje in naslov svojega stanovanja. 11. Cc jo rubrika »Poznejši vpisi in zaznamki« izpolnjena, poznejši vpis oziroma zaznamek pa m končan, ali je ireba k vpisu vpisati novo zaznambo, se prostor za to rubriko podaljša z dodatnim listom. Dodatni list mora bili iste ali enake kvaliteto in sc nalepi na notranji neuokvirjeni del stranice tako, da sega tudi preko rubr ike »Poznejši vpisi in zaznamki«. List overi matičar s svojim podpisom, pečat pa odtisne tako, da zajame stran matične knjige in dodatni list. 12. Matične knjige je treba ob koncu leta skleniti z zaznamkom »Sklenjeno z zaporedno številko ........... (vpiše se zadnja zaporedna številka, v oklepaju tudi z besedami) vpisov v letu .......«. Ce med letom ni bilo vpisano v matično knjigo nobeno rojstvo, zakonska zveza ali smrt, se vpiše zaznamek: »V letu ....... v to knjigo ni bilo vpisov«. Zaznamek iz prvega in drugega odstavka te točke overi matičar s svojim podpisom in pečatom ter pristavi datum »31. december .......«. Če več let zaporedoma ni bilo vpisano v matično knjigo nobeno rojstvo, zakonska zveza ali smrt, je treba zaznamke o tem razporediti tako, da jih je mogoče za 4 leta vpihati na isti strani. Prvi vpis v naslednjem koledarskem letu se vpiše na prvo naslednjo stran matične knjige in ima zaporedno številko 1. , Popravki v matičnih knjigah 13. Če matičar napačno vpiše zaporedno številko, popravi to sam tako, da nepravilno zaporedno številko vstavi v oklepaj in pripiše pravilno. Nadaljnje zaporedne številke popravlja le, če se ponavljajo. Pomotoma izpuščeno stran v matični knjig uniči matičar tako, da vpiše čez izpuščeno stran zaznamek: »To pomotoma Izpuščeno stran uničil«. 14. Cc pred sklenitvijo vpisa matičar opazi, da je začel napačno vpisovati, vpis prekine in ga vpiše v ustrezno knjigo. V rubriko »Pripombe« pri napačnem vpisu vpiše: »V to knjigo napačno vpisano, uničeno. Pravilno vpisano.v ... (navede ime knjige naselja, letnik in zaporedno številko). 15. Napake, ki jih opazi matičar pred sklenitvijo vpisa (25. člena zakona o matičnih knjigah), popravi tako, da vpiše v rubriko * Pripombe« zaznamek: ........ (ponovi napačno vpisani podatek) ni pravilno, ampak je pravilno .......« (vpiše pravilni podatek). 16. Če matičar opazi, da je v poznejšem vpisu ali zaznamku napravil napako, jo popravi tako, da nepravilno besedilo da v oklepaj in nadaljuje s pravilnim besedilom. Če na ta način napake ni mogoče popravili, poznejši vpis ali zaznamek pa še ni podpisan, jo popravi tako, da pod vpisano besedilo vpiše zaznamek, kot je navedeno pod točko 15 tega navodila. 17. Po sklenitvi temeljnih ali poznejših vpisov vpiše matičar ustrezni popravek v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki«. Sklene ga takole: »Vpisano na podlagi odločbe ..... (navede organ, ki je izdal odločbo) št...... 7, dne ......«. Drugi izvod matičnih knjig 18. Drugi izvod matičnih knjig sc vodi na obrazcih, ki so istovetni z obrazci, predpisani za prvi izvod knjige (izvirnik). Drugi izvod matičnih knjig je treba izpolnjevali praviloma vzporedno z izvirnikom. Poleg osebnega imena tistih, ki so se lastnoročno podpisali v izvirnik, je treba pristaviti označbo »I. r.«. Na koncu koledarskega uta sklene matičar drugi izvod matičnih knjig z enakim zaznamkom, datumom m podpisom kot v izvirniku. 19. Drugi izvod matične knjige, sklenjen za preteklo leto, je treba poslati Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. O poznejših vpisih in zaznambah obvesti matičar Republiški sekretariat za notranje zadeve takoj s posebnim obvestilom. Poznejši vpis ali zaznamek se vpiše y obvestilo v celoti in dobesedno po izvirniku. 20. Republiški sekretariat za notranje zadeve mora druge izvode matičnih knjig hraniti tako, da so varni pred poškodovanjem ali uničenjem. Če je izvirnik matične knjige uničen ali če je iz-gublj-n, izdaja izpiske in potrdila iz matičnih knjig dokler ni drugi izvod matične knjige prepisan, Republiški sekretariat za notranje zadeve. Registri matičnih knjig 21^, K vsaki matični knjigi sc vodi abecedni register po obrazcu št. 4. K matični knjigi naselja, v katero je bilo med letom vpisanih več kot tisoč rojstev, porok ali umrlih, se lahko vodi kartotečno kazalo. Ob koncu vsakega leta se to kazalo prepiše v abecedni register. 22. Register se vodi po začetnih črkah priimkov. Temeljni vpis neznane umrle osebe.se vpiše v register pod črko »N«. Zakonca se vpišeta v register k poročni matični knjigi s priimkom, ki stq ga imela do sklenitve zakonske zveze. Če se mladoletnemu otroku spremeni ime ali priimek ali ime in priimek, se otrokovo ime vnese v register še enkrat z novim osebnim imenom. 23. Vpise iz 23., 27. in 29. člena zakona o matičnih knjigah je treba vnesti v register za tekoče leto in v register za leto, v katerem je dejstvo nastalo. Registri se ob koncu leta ne zaključijo. V registru je dopustno osebna imena pozneje dopolniti ali popraviti tako, da se prejšnje osebno ime da v oklepaj in pripiše novo. \ II. ROJSTNA MATIČNA KNJIGA 24. Rojstvo se vpisuje na podlagi prijave ali akta pristojnega organa. O ustni prijavi sestavi matičar zapisnik na obrazcu »Prijava rojstva«. t Ce je rojstvo prijavila zdravstvena ali druga organizacija združenega dela, zapiše matičar kot pri ja v-vitelja ime organizacije, v rubriko »Pripombe« pa: »Pismena prijava št......... z dne ......«. Če se vpisuje rojstvo na podlagi odločbe pristojnega občinskega upravnega organa (10., 23., 27. in 29. člen zakona o matičnih knjigah), je treba v rubriko »Pripombe« zapisati zaznamek: »Vpisano na podlagi odločbe ......« (organ, ki je odločbo izdal, ter števil- ka in datum odločbe). Ce je rojstvo vpisano na podlagi izpiska iz matične knjige tujega organa (drugi odstavek 27. člena zakona o matičnih knjigah), je treba h kraju rojstva zapisati še državo, v rubriko »Pripombe« pa zaznamek; »Vpisano na podlagi izpiska —......« (navesti tuj organ, ki je izpisek izdal, njegov sedež in državo ter številko in datum izpiska). 25. Ce mati rodi več otrok hkrati vpiše matičar vsakega otroka posebej. Pri vpisu vsakega otroka zapiše v rubriko »Pripombe«, da je dvojček (trojček itd.) in pri vsakem navede zaporedno številko vpisa brata ali sestre. 26. Rojstvo mrtvorojenega otroka vpiše matičar samo v rojstno knjigo s podatki, ki so določeni za vpis živorojenega otroka. Za mrtvorojenega otroka se šteje otrok, ki se je rodil mrtev, in ki je že dosegel težo 100 dkg, oziroma dolžino 35 cm. Starši lahko določijo tudi mrtvorojenemu otroku priimek in ime. V tem primeru zapiše matičar v rubriko »Pripombe« zaznamek, da se je otrok rodil mrtev. Ce pa osebnega imena ni dobil, vpiše ta zaznamek v rubriko »Priimek in ime«. 27. Ce ob prijavi rojstva otroku še ni določeno osebno ime ali priimek ali. ime, je treba rubriko za njegovo osebno ime izpolniti takrat, ko je določeno oziroma prijavljeno, v rubriko »poznejši vpisi in zaznamki« pa zapisati: »Otrokovo osebno ime (oziroma priimek ali ime) vpisano pozneje«. Ce je otroku določil osebno ime skrbstveni organ z odločbo (tretji odstavek 3. člena zakona o osebnem imenu), je treba v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« zapisati: »Osebno ipe otroku vpisano na podlagi odločbe ......« (organ, ki je izdal odločbo, 'ter števil- ka in datum odločbe). 28. Če je otrok umrl, preden je dobil osebno ime, se vpiše v rubriko »Priimek in ime«: »Priimka (ali imena) oziroma priimka in imena ni dobil«. 29. Ce sta otrokovo ime ali priimek ali ime in priimek sestavljena iz več besed, zapiše matičar pri vpisu rojstva v rubriko -Pripombe«, katero osebno ime bo otrok uporabljal v pravnem prometu. 30. Ce podatki o državljanstvu otroka ob vpisu rojstva niso ugotovljeni, se vpišejo naknadno v ustrezno rubriko, v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« pa matičar zapiše: »Državljanstvo otroka vpisano naknadno«. Ce je otrok tujec, se mu državljanstvo ne vpiše. Za njegova starša se vpiše državljanstvo države, ki ga izkažeta z ustrezno listino. 31. Ce ob vpisu rojstva kateri od staršev ni znan, matičar ne izpolni rubrike, namenjene za vpis podatkov o njem. Ce sta oba od staršev neznana, ostaneta rubriki za oba neizpolnjeni, v rubriko »Pripombe« pa zapiše: »Rojstvo vpisano na podlagi odločbe __________« (navede organ, ki je izdal odločbo, ter številko in datum odločbe). Izjavo o priznanju očetovstva, dano pred 'matičarjem, zapiše matičar v zapisnik. Ce je otrokova mati navzoča, vpiše v isti zapisnik tudi njeno izjavo, da se s priznanjem strinja. Podpis očeta in matere overi matičar s svojim podpisom in pečatom. Na podlagi zapisnika o izjavi o priznanju očetovstva oziroma odločbe o ugotovitvi staršev vpiše matičar podatke za starše v ustrezne rubrike. V rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« zapiše, kdaj in kje je bilo očetovstvo priznano, številko zapisnika oziroma organ, ki je izdal odločbo, ter številko in datum odločbe, 32. Posvojitev vpiše matičar v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« takole: »Vpisanega (vpisano) je (sta) dne ....... ppsvojil-a ..... (za posvojitelja se nave- dejo osebni podatki kot za starše). Posvojitelj-a je (sta) otrokov oče — mati (oče in mati, če je v posvojitveni odločbi tako navedeno). Od tedaj ima osebno ime ......;. Vpisano na podlagi odločbe .......« (organ, ki je izdal odločbo, ter številka in datum odločbe). Ce se posvojitev spremeni po drugem odstavku 229. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, se zaznamba o posvojitvi dopolni z novo zaznambo, ki se glasi »Posvojitelj-a (vpiše se njegovo osebno ime in če niso že vpisani, tudi osebni podatki kot za starše) je (sta) otrokov oče — mati (oče in mati). Vpisano na podlagi .....« (organ, ki je odločbo izdal ter številka in datum odločbe). III. POROČNA MATIČNA KNJIGA 33. V rubriko, ki je namenjena za priimke zakoncev, sc vpiše priimek, ki sta ga imela zakonca do sklenitve zakonske zveze. Rubriko »Izjava zakoncev o njunem priimku« izpolni matičar po sporazumu med zakoncema (6. člena zakona o osebnem imenu). Ce se ob sklenitvi zakonske zveze zakonca sporazumeta za priimek, ki je sestavljen iz več kot dveh besed, vpiše matičar v rubriko »Pripombe« izjavo zakoncev o izbranem priimku za pravni promet (2. člen zakona o osebnem imenu). 34. Ce je pristojni organ občinske skupščine, so- cialnega skrbstva izdal odločbo, s katero je dovolil sklenitev zakonske zveze osebam iz 23. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zapiše matičar v rubriko »Pripombe:« »....-... (osebno ime ženi- na - neveste) sklenitev zakonske zveze dovoljena z odločbo .......« (organ, ki je odločbo izdal ter številka in datum odločbe). Če je zakonska zveza sklenjena po pooblaščencu, zapiše matičar v rubriko »Pripombe« zaznamek: »Sklenitev zakonske zveze po pooblaščencu dovoljena z odločbo ,........« (ime organa, ki je odločbo izdal ter šte- vilka in datum odločbe). 35. Zakonec, ki je pri sklenitvi zakonske zveze spremenil priimek, se podpiše z novim priimkom. Ce gre za priimek iz tretjega odstavka 33. točke tega navodila, se podpiše s priimkom, izbranim za pravni promet. Ce je zakonska zveza sklenjena po pooblaščencu, se na mestu, ki je določeno za podpis zakonca, podpiše pooblaščenec: -Za ženina - nevesto pooblaščenec ------« Ce je bil pri sklenitvi zakonske zveze navzoč tolmač, se ta podpiše v prostoru pod podpisi prič: »Tolmač .......« 36. Za zakonsko zvezo, ki je bila sklenjena v tujini, vpiše pa se v poročno matično knjigo v SR Sloveniji (27. člen zakona o matičnih knjigah), zapiše matičar v rubriko »Pripombe« zaznamek: »Vpisano na /'podlagi izpiska iz poročne matične knjige .......« (tuji organ, ki je izdal izpisek, njegov sedež in država tor številka in datum izpiska), v mbriko »Kraj sklenitve zakonske zveze« pa matičar zapiše poleg kraja tudi državo. Če v izpisku iz poročne matične knjige tujega organa ni vpisana izjava zakoncev o njunem priimku po sklenitvi zakonske zveze, je treba to rubriko izpolniti takrat, ko podata zakonca izjavo, za kateri priimek sta se sporazumela ob poroki. V rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« matičar zapiše: »Izjava zakoncev o priimku vpisana pozneje.« 37. Pri poznejšem vpisu zakonske zveze po 29. členu zakona o matičnih knjigah, in pri vpisu zakonske zveze, katere obstoj je ugotovilo sodišče s sodbo, vpiše matičar v rubriko »Pripombe« zaznamek: »Zakonska zveza vpisana na podlagi odločbe — sodbe ____________« (ime in sedež organa ter številka in datum odločbe — sodbe). IV. MATIČNA KNJIGA UMRLIH 38. Umrlega vpiše matičar na podlagi ustne in pismene prijave ali na podlagi akta pristojnega organa. O ustni prijavi sestavi zapisnik na obrazcu »Prijava smrti«. 39. Če vpisuje matičar umrlega na podlagi izpiska tujega organa (drugi odstavek 27. člena zakona o matičnih knjigah), je treba poleg kraja smrti zapisati še državo, v rubriko »Pripombe« pa zaznamek: »Vpisano na podlagi izpiska in matične knjige umrlih ---------« (ime tujega organa ter njegov sedež in državo). Če v izpisku iz matične knjige umrlih tujega organa ni vseh podatkov, ki 'se vpisujejo v matično knjigo umrlih, umrli pa je bil vpisan v druge matične knjige v Jugoslaviji, je matičar dolžan priskrbeti in vpisati potrebne podatke. 40. Če vpisuje matičar umrlega na podlagi odloč- be za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa (23. in 29. člena zakona o matičnih knjigah), vpiše v rubriko »Pripombe«: »Vpisano na podlagi odločbe ------« (organ, ki je izdal odločbo, ter števil- ka in datum odločbe). 41. Če vpisuje matičar v matično knjigo umrlega na podlagi odločbe, ki jo je izdalo sodišče po zakonu o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti (Uradni list SRS 43/73) vpiše v ustrezne rubrike podatke iz sodne odločbe. V rubriko »Pripombe« vpiše zaznamek: »Vpisano na podlagi odločbe .......« (ime in sedež sodišča ter številka in datum odločbe). če sodišče razveljavi odločbo o razglasitvi pogrešanega za mrtvega, prečrta matičar vpis z diagonalno črto. V rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« vpiše: »Odločba, na podlagi katere je bil vpisani razglašen za mrtvega, je bila razveljavljena z odločbo ........« (ime in sedež sodišča ter številka in datum odločbe). Če je sodišče odločbo o razglasitvi pogrešanega za mrtvega predrugačilo, zapiše matičar v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki,« da je bila odločba o raz-.glasitvi pogrešanega za mrtvega predrugačena, ime in sedež sodišča s številko in datumom od'očbe, ter kako se glasi pravilno podatek, ki je bil predrugačen. Če sodna odločba ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za vpis, pa je dana možnost, da jih matičar dobi, jih je dolžan priskrbeti in vpisati. 42. Smrt neznane osebe vpiše matičar na podlagi zapisnika o najdbi trupla (tretji odstavek 16. člena zakona o matičnih knjigah). Rubrik, ki so namenjene za ■ vpisovanje osebnih podatkov, ne Izpolni. V rubriko »Pripombe« matičar zapiše: »Dne ......... leta ------- je bilo najdeno v -------- truplo neznanega moškega (ženske), starega (stare) približno ___ let, oči------, višina......cm. Umrli-a je bil-a pokopan-a v ________ Vpisano na podlagi zapisnika o najdbi trupla ------« (ime in sedež organa, ki je sestavil zapisnik, ter številka in datum zapisnika). Če je pozneje ugotovljena identiteta tistega, čigar truplo je bilo najdeno, vpiše matičar njegove osebne podatke v ustrezne rubrike in sicer na podlagi odločbe pristojnega organa (29. člen zakona o matičnih knjigah). V rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« zapiše: »Podatki umrlega (umrle) vpisani pozneje na podlagi odločbe.....« (organ, ki je izdal odločbo, ter številka in datum odločbe). V. HRAMBA MATIČNIH KNJIG IN SPISOV TER VPOGLED V MATIČNE KNJIGE IN SPISE 43. Ko se matične knjige ne rabijo, morajo biti spravljene v ognja varnih omarah. 44. Spisi, ki so bili uporabljeni pri vpisu v matične knjige, se vlagajo v poseben arhiv k matičnim knjigah: Razvrščeni morajo biti v mape po vrstah matičnih knjig in po letih, v katerih so bili opravljeni temeljni vpisi. Spisi se vložijo v mapo letnika temeljne- 1 ga vpisa po časovnem redu dospelosti. 45. Matičar sme dovoliti vpogled v matične knjige in spise, ki so bili uporabljeni pri vpisu v matične knjige le v skladu z 32. členom zakona o matičnih knjigah. Vpogled sme dovoliti le za določeni vpis ali spis in mora biti pri vpogledu osebno navzoč. VI. IZPISKI IN POTRDILA IZ MATIČNIH KNJIG 46. Izpisek iz rojstne matične knjige se izdaja na obrazcu št. 5, izpisek iz poročne matične knjige na obrazcu št. 6, izpisek iz matične knjige umrlih pa na obrazcu št. 7. Izpiski iz matičnih knjig sc izdajajo tudi na obrazcih, ki so predpisani z mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je SFRJ. Potrdila o posameznih podatkih ali posameznih dejstvih, vpisanih v matične knjige, se izdajajo na obrazcu št. 8. Če je v matični knjigi v rubriki »Pripombe« ali »Poznejši vpisi in zaznamki« vpisan zaznamek o popravku podatkov, ki se nanašajo na vpis, se v ustrezne rubrike izpiska vpišejo pravilni podatki — brez zaznamka o popravku. Neizpolnjene rubrike v izpisku iz matične knjige matičar prečrta. Če sta rubriki »pripombe« in »-Poznejši vpisi in zaznamki« le deloma izpolnjeni, pa prečrta matičar ves neizpolnjeni del te rubrike. 47. V izpisek iz rojstne matične knjige se vpisujejo v rubriko »Podatki o starših« podatki tistih oseb, ki veljajo v trenutku izdaje izpiska za otrokove starše, ne da bi bilo pri tem zaznamovano, na kakšni podlagi so bile vpisane za starše. Za posvojenca, posvojenega po temeljnem zakonu o posvojitvi (Uradni list FLRJ, št. 30/47, 24/52 in Uradni list SFRJ, št. 10/65), se izda izpisek iz rojstne matične knjige na priimek, ki je bil posvojencu določen ob posvojitvi, v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« pa se vpiše zaznamek o posvojitvi, toda brez navedbe priimka otroka po posvojitvi. Če je v rojstni matični knjigi vpisan zaznamek o postaviti osebe pod skrbništvo, se izda izpisek iz rojstne matične knjige z zaznamkom o skrbništvu. Če sta posvojitev ali skrbništvo prenehala, se ne vpisuje v izpisek nikakršen zaznamek o posvojitvi oziroma skrbništvu. Če je v rojstni matični knjigi vpisan zaznamek o spremembi osebnega imena otroka ali staršev, se izda izpisek z novim osebnim imenom brez zaznambe, na kakšni podlagi je bilo osebno ime spremenjeno. Če je v rojstni matični knjigi v rubriki »Poznejši vpisi in zaznamki« vpisan zaznamek o spremembi državljanstva, je treba ta zaznamek vpisati tudi v izpisek. Za osebo, ki je ob izdaji izpiska poročena, se izda izpisek z zaznamkom o sklenjeni zakonski zvezi. Če je zakonska zveza prenehala, se o sklenitvi in prenehanju zakonske zveze ne .piše nikakršeh zaznamek. Za osebo, pri kateri je v rojstni matični knjigi vpisan zaznamek o osebnem imenu za pravni promet, se izda izpisek z osebnim imenom, izbranim za pravni promet. Za osebo, pri kateri je v rojstni matični knjigi zaznamek, da je umrla ali bila razglašena za mrtvo, se izda izpisek s tem zaznamkom. 48. Izpisek iz poročne matične knjige se izda s priimkoma, ki sta ju imela zakonca do sklenitve zakonske zveze. V rubriko »Priimek po sklenitvi zakonske zveze« se vpišeta priimka, ki sta si ju zakonca vzela ob sklenitvi zakonske zveze. Če je v rubriki »Poznejši vpisi in zaznamki« v poročni matični knjigi vpisana zaznamba o spremembi priimka ali imena ali priimka in imena, se ta zaznamba vpiše tudi v izpisek iz poročne matične knjige v rubriki »Poznejši vpisi in zaznamki«. Če je zakonska zveza prenehala ali je bila razveljavljena ali če je bila izrečena za neobstoječo, se izda izpisek z ustreznim zaznamkom o prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze oziroma o razglasitvi zakonske zveze za neobstoječo. 49. Za osebe, vpisane v matično knjigo umrlih po 19., 23., 27. ali 29. členu zakona o matičnih knjigah, se izda izpisek z ustreznim zaznamkom o podlagi vpisa umrlega. VII. OBNOVA MATIČNIH KNJIG 50. Če je en izvod matične knjige uničen ali pogrešan, je treba prepisati drugi izvod. Na prvi notranji strani je treba označiti, da je matična knjiga prepisana, navesti podatke knjige (vrsta knjige, naselje, za katero se vodi, prepisane strani in tekoče številke vpisov); to overi s svojim podpisom in pečatom organa predstojnik za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa. 51. Če sta oba izvoda matične knjige uničena ali pogrešana, odredi pristojni občinski organ z odločbo obnovo uničenih ali pogrešanih knjig, ter postopek in rok, v katerem naj bodo obnovljene. Odločbo iz prejšnjega odstavka objavi pristojni občinski organ na običajni način, po potrebi pa tudi v dnevnem tisku. V oglasu povoze občane, naj v določenem roku vložijo prijave za obnovo vpisov in dajo s tem v zvezi potrebne podatke in dokaze, s katerimi razpolagajo. Za dokazovanje dejstev in podatkov, ki se vpisujejo v obnovljene matične knjige veljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. 52. Na prvo. neoštevilčeno naslovno strank obnovljene matične knjige se vpiše uradni zaznamek: »----- matična knjiga za naselje ...... občine ______ iz leta ....... je bila uničena - pogrešana. Z odločbo ______ (ime in sedež organa, ter številka in datum odločbe), je bila odrejena njena obnova.« Rojstva, sklenitve zakonske zveze in smrti se vpisujejo v matično knjigo praviloma po vrsti vloženih prijav. Obnovljeno matično knjigo v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« se vpisujejo podatki in dejstva, za katera je določeno vpisovanje v to rubriko. Obnovljeno matično knjigo je treba napisati v dveh izvodih in poleg njiju tudi register. Ko se konča obnovitveni postopek, se matične knjige overijo z uradnim zaznamkom: »Vpisi v tej knjigi od zaporedne številke 1 do_______ obnovljeni v postopku za obnovo matične knjige, ki je trajal od.....— do ______ leta......«. Zaznamek overi predstojnik za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa s svojim podpisom in pečatom. 53. Če se po obnovi matičnih knjig ugotovi, da v obnovljeni knjigi ni vpisano kakšno rojstvo, zakonska zveza ali smrt, ki je bila vpisana v uničeni oziroma pogrešani matični knjigi, pa za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ na zahtevo stranke izda odločbo za vpis v obnovljeno matično knjigo (29. člen zakona o matičnih knjigah), matičar v rubriko »Pripombe« zapiše zaznamek: »Vpis obnovljen na podlagi odločbe ......« (ime in sedež organa, ter številka in datum odločbe). Prvi vpis po prejšnjem odstavku se vpiše na naslednjo stran obnovljene matične knjige za zaznamkom o overitvi po četrtem odstavku 52. točke tega navodila, in dobi zaporedno številko, ki je nadaljevanje številke zadnjega predhodnega vpisa. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 54. Odločbe tujih sodišč v zadevah zakonskih zvez in v zadevah iz razmerij med starši in otroki ali posvojitve ter druge odločbe tujih organov, ki se nanašajo na osebno stanje državljana SFRJ, se vpišejo v matične knjige le, če so priznane s sklepom pristojnega sodišča v Jugoslaviji. 55. Če je v rojstno matično knjigo do dneva, ko je začel veljati zakon o matičnih knjigah (Uradni list SFRJ, št. 8/65), vpisano kakšno ime, ki je sestavljeno iz več besed, izda matičar izpisek iz matične knjige na ime, ki ga tista oseba uporablja v pravnem prometu. V primeru iz prejšnjega odstavka te točke poda oseba pismeno izjavo o uporabi imena za pravni promet, matičar pa o tem vpiše v rubriko »Poznejši vpisi in zaznamki« zaznamek: »Za ime v pravnem prometu si je izbral-a ime -------- Pismena izjava stranke z dne ____...... 56. Obrazci matičnih knjig, ki so bili predpisani s prej veljavnimi predpisi, se smejo uporabljati, dokler ne bodo porabljene zaloge, obrazci za izpiske iz matičnih knjig pa najdalj do 31. decembra 1977. Če v matičnih knjigah iz prejšnjega odstavka ni katere izmed rubrik za podatke, ki ih predpisuje zakon o matičnih knjigah, se ti podatki vpisujejo v rubriko »Pripombe«. 57. Obrazci, ki so navedeni v 4., 21. in 46. točki tega navodila so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del. 58. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 11/5-S-010/12-74 Ljubljana, dne 30. marca 1977. Republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. Zapo tedna št. ..... Stran _______________________ Zapo S d O Tl 01 0) N O N H G O M iJ “ V. OJ 01 > S .•5 c £ re V C m C o 5 ra W C lil £.5-S 01 N 01 0) p ^ E§ :S-S > c S « 'sii| .5 -S 5 N £ O ag lisi p, M O.N §3 = £ | = š ' jj a c t; v .§*£ = Ss E ■E ra ra 'ra ES J: s 01 £> E o o. Jh a, ^ n ii i s : E if : O. rH cj 'E > »60 ‘oT s o Ph Zaporedna I Obrazec St. 6 i -8 a I rt £ rt N CO w I 8 at ti I 3* I I a •§ § O Q ti H O ti MISI i 'ff £ ! : >tz 1 ti ! ; i i p. ■ i -i ! i * i ! i u -ti ! i 2 fc d i s roj. ti) .... in-a pod a je i S ! 3 > i ^ !< £ 1 £ .5 TJ ' 3 8 H P N 'Gb _o ■> ča e M s ? rt 3? ), zmanjšana za presežke nad planiranimi zneski 211,414.416,00 2. Združena sredstva za pozavarovanje (0,125 Ve) 6,133.771,25 3. Prispevki občinskih in regionalnih zdravstvenih skupnosti za delovanje skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, njenih organov in strokovne službe 6,204.916,50 4. Obresti od sredstev na vpogled 1,902.008,45 5. Drugi dohodki 9.942,29 Dohodki skupaj 225,665.054,49 Prenesena sredstva iz leta 1975 9,900.940,04 Vse skupaj 235,565.994,53 II Na temelju odločitev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, njenih organov in po nalogih odredbodajalca so bili v skladu s finančnim načrtom v letu 1976 doseženi naslednji izdatki Zdravstvene skupnosti Slovenije: din 1. Solidarnostne in skupne naloge na področju zdravstvenega varstva 1.1. za prednostne zdravstvene naložbe iz programa zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za solidarnostne in skupne naloge 1.2. za solidarnostno sofinanciranje funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva v regionalnih skupnostih z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva in udeležencev NOB 1.3. za soudeležbo pri naložbah v osnovno zdravstveno dejavnost na manj razvitih območjih 1.4. za sofinanciranje dogovorjenih in iz splošne porabe prenešenih nalog s področja zdravstvenega varstva, ki so splošnega in skupnega pomena za SR Slovenijo 2. Izdatki iz sredstev pozavarovanja 2.1. za elementarne nesreče 2.2. za epidemije 211,499.468,35 137,181.000,00 38,819.406,00 19,971.636,00 15,527.426,35 10,662.039,00 6.045.601.00 4.616.438.00 3. Izdatki za delovanje skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in njenih organov 1,279.877,70 3.1. gradiva za seje in drugi funkcionalni izdatki v zvezi s sejami 257.693,40 3.2. potni stroški delegatov in drugih udeležencev sej 3.3. osebni dohodki s prispevki za funkcionarje in druga nadomestila za delo v organih skupščine 4. Izdatki za delovanje strokovne službe Zdravstvene skupnosti Slovenije 4.1. materialni stroški 4.2. amortizacija 4.3. zakonske obveznosti in druge obveznosti iz dohodka (vštevši) prispevke za skupno porabo 4.4. pogodbene obveznosti 4.5. izplačani čisti osebni dohodki delavcev 4.6. izdatki za skupno porabo delavcev 4.7. drugi izdatki Vsi izdatki skupaj din 437.104,30 585.080,00 4,174.967,95 417.659,15 87.681,80 768.780,45 676.194,55 1,359.901,65 683.539,60 181.210,75 227,616.353,09 III Upoštevajoč dohodke iz I. točke in izdatke iz II. točke tega sklepnega računa ter prenos ostanka sredstev iz leta 1975, je stanje sredstev Zdravstvene skupnosti Slovenije na dan 31. 12. 1976 leta naslednje: 1. Združena sredstva za solidarnostne in skupne naloge 2. Združena sredstva za pozavarovanje 2.1. v tem so terjatve po končnem obračunu 3. Sklad skupne porabe delovne skupnosti strokovne službe 4. Poslovni sklad delovne skupnosti strokovne službe 5. Rezervni sklad delovne skupnosti strokovne službe ' Skupaj din 1,667.184,73 2,841.334,66 1,616.580,52 1,562.476,70 1,229.346,54 360.265,25 7,660.607,88 IV Sredstva za solidarnostne in skupne naloge na področju zdravstvenega varstva, ki so bila zbrana v Zdravstveni skupnosti Slovenije po stopnji 0,46 “/o nad planiranim zneskom, se na zahtevo regionalne zdravstvene skupnosti vrnejo ali pa poračunajo pri dogovorjeni obveznosti za leto 1977. V Ta sklepni račun velja po objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-6/1-77-So Ljubljana, dne 21. marca 1977. Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije Predsednik dr. Srečko Koren 1. r. 395. Na podlagi 12. člena statuta skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/76) in 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je sprejela skupščina skup-hOsti socialnega skrbstva Slovenije na seji dne 7. februarja 1977 SKLEP o odstotku povišanja preživnin I Za ugotovitev realne vrednosti v letu 1977 se upošteva povečanje življenjskih stroškov v letu 1976, ki je znašalo 13,1 °/e. II Zaradi ohranitve realne vrednosti preživnin sc dosojene preživnine valorizirajo na realno vrednost v letu 1977, to je za 13,1 »/o. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 401-3/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana Predsednik Predsednik zbora izvajalcev zbora uporabnikov dr. Heda Škerbič 1. r. Ferdo Majdič 1. r. Predsednik skupščine Francka Strmole 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 397. Po 12. točki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Maribor (Uradni list SRS, št. 22-1079/75) sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor na skupni seji dne 28. marca 1977 St. 06-1/77 Ljubljana, dne 7. aprila 1977. Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Predsednik Franc Dolenc L r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 396. Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 2/77) je sprejela skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana na sejah obeh zborov dne 31. marca 1977 SKLEP o. zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 1 Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za leto 1976, izkazuje: din — skupnih dohodkov — izločitve v obvezno rezervo — izločitve za razvoj zdravstvene službe — solidarnostno združevanje sredstev v republiki — izdatkov po izločitvah — izdatkov — presežek 1,911,302.063,04 27,970.000,00 44,044.585,12 75,851.806,10 1,763,435.671,82 1,734,231.960,45 29,203.711,37 2 Presežek iz 1. točke tega sklepa se nameni za pokrivanje izgub zdravstvenim delovnim organizacijam za 1976. leto. SKLEP o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1976 I »prejme in potrdi se zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1976, ki izkazuje: » din — skupnih dohodkov — izločenih presežnih sredstev nad dogovorjeno porabo 1976 — dohodkov za leto 1976 — izločitev za pokrivanje potreb, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo — izločitev za investicije v regiji — sredstev rezervnega sklada — čistih dohodkov — skupnih izdatkov — presežka izdatkov nad dohodki v 880,038.958,14 26,603.654,54 853,435.303,60 31,481.000,00 63,847.738,75 15,155.300,10 742,951.264,75 784,670.272,00 5,719.007,25 II Presežna sredstva nad dogovorjeno porabo za leto 1976 v višini 26,603.654,54 din se prenesejo v dohodke regionalne zdravstvene skupnosti za leto 1977. III Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 5,719.007,25 din se v celoti pokrije iz sredstev rezervnega sklada Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-203/77 Maribor, dne 28. marca 1977. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor Predsednik Leo Čepič 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA 398. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in sklepov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Murska Sobota z dne 23. marca 1977, Lendava z dne 25. marca 1977, Ljutomer z dne 24. marca 1977 in Gornja Radgona z dne 23. marca 1977, je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. marca 1977 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1976 I Sprejme se zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1976, ki izkazuje: din — skupnih dohodkov x 245,724.962,61 — izločitev v obvezno rezerVb 2,358.000,00 — izločitev za skupne potrebe v SRS 7,989.000,00 — izločitev za investicije v zdravstvu 5,605.000,00 — izločitev za pokritje primanjkljaja 6,787.555,56 Čisti dohodek 222,985.407,05 — skupnih izdatkov 246,101.164,29 Presežek izdatkov nad dohodki 23,115.757,24 II Presežek izdatkov nad dohodki bo pokrit po sanacijskem programu in sklepu o uvedbi sanacijskega postopka po določbah 24. člena zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ, št. 58/76). III Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu. IV Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 06/1-137/76 Murska Sobota, dne 29. marca 1977. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik • Tine Ošlaj 1. r. 399. Na podlagi 9. člena statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 5/77),, ter 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in- v soglasju s skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti Murska Sobota. Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. marca 1977 sprejela SKLEP o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za prvo polletje 1977 I Finančni načrt začasnega financiranja regionalne zdravstvene skupnosti za prvo polletje 1977 združuje sredstva občinskih zdravstvenih skupnosti: Občinske zdravstvene skupnosti din M. Sobota Občinske zdravstvene skupnosti 74,841.000 Lendava Občinske zdravstvene skupnosti 24,216.000 Ljutomer Občinske zdravstvene skupnosti 19,298.000 G. Radgona 22,514.000 Skupni dohodki 140,869.000 Izločitev v obvezno rezervo 1,407.000 Izločitev za skupne potrebe v SRS 4,553.000 Izločitev za investicije v zdravstvu 3,294.000 Čistih dohodkov 131,615,000 Skupnih izdatkov 131,615.000 II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. Št. 06/1-276/77 Murska Sobota, dne 29. marca 1977. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota Predsednik Tine Ošlaj 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVA GORICA 400. Na podlagi 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin ter 18. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica, so skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina, na svoji seji dne 24. februarja 1977. Nova Gorica na svoji seji dne 25. februarja 1977 in Tolmin na svoji seji dne 25. februarja 1977 ter skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica na svoji seji dne 28. februarja 1977 sprejele SKLEP o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene x skupnosti Nova Gorica za leto 1976 1 Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica za leto 1976 izkazuje: din 1. dohodkov pred izločitvijo 323,976.522,10 2. izločitev presežka dohodkov nad družbenim dogovorom o skupni porabi 21,113.000,00 3. izločitev za naložbe v zdravstvene objekte 43,560.423,65 4. izločitev v solidarnostni sklad Zdravstvene skupnosti SRS 5. izločitev v rezervni sklad 6. izločitev neporabljenih sredstev iz pozavarovalnega sklada Zdravstvene skupnosti SRS za odpis prispevkov prizadetim ob potresu v Posočju v 1. 1977 7. Dohodki po izločitvah 8. Skupni izdatki za zdravstveno varstvo, denarne dajatve in ostale izdatke din 10,349.000,00 2,910.000,00 674.637,00 245,369.461,45 245,369.461,45 2 Presežek dohodkov nad družbenim dogovorom o razporejanju dohodka v letu 1976 v višini 21,113.000 din se na podlagi sklepov republiškega odbora podpisnikov družbenega dogovora, ki sta bila sprejeta na 6. seji dne 11. 6. in 11. seji dne 21. 9. 1976 ter sklepov skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin z dne 23. in 24. 12. IĐ'Je v celoti nameni za financiranje zdravstvenih objektov, ki so bili uničeni ali poškodovani ob potresu v Posočju. Ta sredstva se izloči na poseben račun pri SDK — podružnica Nova Gorica. / 3 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ajdovščina St. 06-107/77-13/A Ajdovščina, dne 24. februarja 1977. Predsednik Franc Batagelj 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Nova Gorica St. 06-107/77-13/NG Nova Gorica, dne 25. februarja 1977. Predsednik dr. Peter Tomanovič 1. r. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Tolmin St. 06-107/77-14/T Tolmin, dne 25. februarja 1977. Predsednik Janez Gabršček 1. r. Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Nova Gorica St. 06-108/77-11/R Nova Gorica, dne 28. februarja 1977. Predsednik dr. Edmond Kovačič L r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO 401. Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 11. in 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske je Skupščina Območne vodne skupnosti na svoji V. redni seji dne 18. februarja 1977 ob sklepčnosti na glasovanju v obeh zborih sprejela SKLEP za povišanje tarif vodnega prispevka za leto 1977 v višini 15 °lo na enotne tarife sprejete v letu 1976 s samoupravnim sporazumom o osnovah plana razvoja vodnega gospodarstva Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1976—1980 I Tarife za leto 1977 so po tem sklepu naslednje: •/i od davč. osnove Splošni vodni prispevek 1,0 Vodni prispevek od uporabljene in onesnažene vode din/KV — električna energija 0,0035 — uporabljena in izkoriščena voda , , dln/m3 a) polna tarifa 0,80 b) popustniki — Salonit Anhovo, TOZD Rudnik din Globoko (za mokro separacijo 116-10) 0,29 — Rudnik Senovo (za mokro separacijo 112-12) o,08 — Kremen Novo mesto (za mokro separacijo 116-10) 0,29 — Papirnica Radeče (123-10) 0,28 — Duro Salaj Krško za celulozo (123-10) o,08 za papir in lesovino (123-10) 0,29 — »Novoteks« Novo mesto za predilnico Metlika (124-10) 0,40 — »Novoles« proizvodnja vezanih plošč (122-12) 1 0,50 — onesnažena voda din/E a) polna tarifa 27,60 b) popustniki — Salonit Anhovo TOZD Rudnik din Globoko (za mokro separacijo) (116-10) 13,50 — Rudnik Senovo (za mokro separacijo 116-12) 3,40 — Kremen Novo mesto (za mokro separacijo 116-10) 13,50 — Papirnica Radeče (123-10) 8,10 — Duro Salaj Krško za celulozo (123-10) 3,40 za papir in lesovino (123-10) 6,75 — »Novoles« proizvodnja vezanih plošč (122-12) 10,00 dln/m1 Vodni prispevek od potrošene pitne vode 0^5 •/• od davč. osnove Vodni prispevek od obrtne dejavnosti 1*15 V« od k. e. Vodni prispevek od katastrskega dohodka 2,30 Pripomba: pri popustnikih je poleg povišanja za 15®/# še 20®/# letnega avtomatičnega povišanja med popustniško in polno tarifo za onesnaženo vodo (člen 10 samoupravnega sporazuma). H Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan, uporablja pa se od 1. januarja 1977. Območna vodna skupnost Dolenjske Novo mesto ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 402. Na predlog območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava in na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 16/74), 24. m 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju ljubljanskih občin 1. člen S tem odlokom se določijo meje pribrežnih zemljišč, način gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov in jarkov na območju ljubljanskih občin. I. MEJE PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČ IN DOLOČITEV RAZMEJITVE MED POTOKI IN JARKI TER OSTALIMI VODOTOKI 2. člen Za pribrežno zemljišče se štejejo vsa zemljišča med višino srednje letne vode v širini poplavne površine oziroma 10 metrov od zgornjega roba struge obojestransko. 3. člen Za potok in jarek se štejejo vsi vodotoki na območju ljubljanskih občin razen Save, Kamniške Bistrice, Pšate, Gameljščice, Crnušnice, Malega grabna, Grada-ščice, Glinščice, Ljubljanice, Iščice, Grubarjevega kanala, Iške, Cornovca, Sore, Ločnice, Dobrunjščice, Besnice, Mlinščice, Šujice in vsi glavni odvodniki na Barju. Pržanec in Mostec sta glavna odvodnika v režimu Barja in kot taka v oskrbi območne vodne skupnosti. II. NAČIN GOSPODARJENJA NA PRIBREŽNIH ZEMLJIŠČIH 4. člen Lastnik, oziroma uporabnik pribrežnega zeipljišda je dolžan: L gojiti na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varnost zemljišča, 2. sproti odstranjevati naplavljene predmete, neprimerno zarast, oziroma vse, kar vpliva na normalni odtok vode. Lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov in žag) je dolžan na lastne stroške vzdrževati celotno korito mlinščice svoje vodne naprave tako, da ta ne povzroča škode obrežnim lastnikom. Lastnik oziroma uporabnik vodne naprave je prav tako dolžan upravljati z zapornicami na jezoyni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode. Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ni dolžan odstranjevati s svojega zemljišča od druge osebe odvržen odpadni material. 5. člen Lastnik, oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ne sme: 1. zasajati drevja, postavljati ograje, plotov ali drugih objektov, če to ovira normalen odtok vode ali prost prehod ob vodotokih, 2. odlagati ali zlagati materiala, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan, 3. odvzemati peska, kamna ali proda brez Ustreznega dovoljenja območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava, 4. odlagati odpadnega ali odkopanega materiglp, spuščati odplak ter drugih podobnih snovi in 5. obdelovati pribrežnega zemljišča, če takšna obdelava povzroča erozijo. III. ČIŠČENJE POTOKOV IN JARKOV 6. člen Lastnik, oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča ob potoku ali jarku je dolžan: — redno čistiti potok ali jarek neprimerne zarasti in — odstranjevati naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita. 7. člen Lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljiška je dolžan dela iz 6. člena tega odloku opravljati sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra. IV. IZVAJANJE DEL, KI JIH LASTNIK, OZIROMA UPORABNIK PRIBREŽNEGA ZEMLJIŠČA NE OPRAVI 8. člen Ce lastnik ali uporabnik pribrežnega zemljišča ne opravi del, ki bi jih moral opraviti po tem odloku, odda inšpekcijska služba Skupščine mesta Ljubljape ta dela v izvršitev drugemu izvajalcu, stroški pa bremene lastnika, oziroma uporabnika pribrežnega zemljišča. V. KAZENSKE DOLOČBE 9. člen Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek lastnik oziroma uporabnik pribrežnega zemljišča: 1. če ne goji na pribrežnem zemljišču primerno zarast za varnost zemljišča (}. točka 4. člena), 'ž. če sproti ne odstranjuje naplavljene predmete, neprimerno zarast oziroma vse, kar spreminja normalni odtok vod (2. točka 4. člena), 3. če lastnik oziroma uporabnik vodnih naprav (mlinov, žag) na lastne stroške ne vzdržuje celotno korito mlinščice svoje vodne naprave in ne upravlja z zapornicami na jezpvni napravi tako, da ob visokih vodah zapornice ne povzroče dodatne škode (2. odstavek 4. člena), 4. če zasaja drevje, postavlja ograje, plotove in druge objekte, če to ovira normalen odtok vod ali prost prehod ob vodotokih (1. točka 5. člena), 5. če odlaga ali zlaga material, ki bi ga voda lahko odplavila, če ni primerno zavarovan (2. točka 5. člena), 6. C e odvzame pesek, kamenje ali prod brez ustreznega dovoljenja območne vodne skupnptti (3. točka 5. člena), 7. če odlaga odpadni ali odkopni material, spušča odplake ter druge podobne snovi (4. točka 5. člena), 8. če obdeluje pribrežno zemljišče, če takšna obdelava povzroča erozijo (5. točka 5. člena), 9. če ne opravi dela, določena v 6. členu tega odloka, sproti in po potrebi, najkasneje pa vsako leto do 30. novembra (7. člen). Z denarno kaznijo se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena pravna oseba v višini od 200 do 30.000 dinarjev in odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 2.000 dinarjev. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-1/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 403. Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. polletju 1977 1. člen Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1977 se naloge, ki so skupnega pomena za mesto začasno financirajo v I polletju 1977 v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1976 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo razhod-ki proračuna mesta iz 1. člena tega odloka izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine proračuna mesta Ljubljane za leto 1976, povečanih za 10,8 “/o. Začasno financiranje posebnega računa proračuna je sestavni del proračuna mesta Ljubljane. Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov mesta Ljubljane. 3. člen Začasno financiranje proračuna se izvaja po trimesečnih načrtih, ki ju sprejme Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Bilančni preglea prihodkov in razhodkov na podlagi tega odloka je sestavni del proračuna mesta Ljubljane za leto 1977. 5. člen Skupščina mesta Ljubljane bo iz sredstev zbranih v letu 1977 poravnala obveznost za vzajemno prelivanje, ki izhaja iz dogovora o splošni porabi med občinami v letu 1976 (Uradni list SRS, št. 13 76) v višini 7,057.000 din. 6. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega mesečnega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna mesta Ljubljane, V primeru, da razpoložljiva sredstva proračuna mesta v obdobju začasnega financiranja ne bi zadostovala za pokritje nalog, pooblašča skupščina izvršni svet, da začasno omeji porabo za 5 °/o. 7. člen Odlok se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1.'januarja 1977 dalje. Z dnem objave tega odloka preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1977 (Uradni list SRS, Št. 2/77). St. 400-4/77 Ljubljana, dne 31. marca 1877. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. Pregled in razpored prihodkov \ Vrsta pri- Prih od Id hodkpv 7 Prispevki iz proračunov drugih družbenopolitičnih skupnosti občina Ljubljana Bežigrad 22,273.600 občina Ljubljana Center 65,341.520 občina Ljubljana Moste-Polje 9,192.600 občina Ljubljana Šiška 19,484.000 občina Ljubljana Vič-Rudnik 15,287.700 Skupaj 131.579 420 Prenesena sredstva 337.768 131.917.188 Skupaj prihodki Glavni namen Razpored prihodkov Skupaj din 01 Dejavnost družbenopolitičnih skupnosti 54,221.700 02 Ljudska obramba 12,029.550 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 4,363.000 04 Negospodarske investicije 31,488.000 05 Zdravstveno varstvo * 78.000 06 Znanstvena dejavnost 1,810.000 10 Komunalna dejavnost 19.475.000 14 Odstopljeni dohodki 7,057.000 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 194.038 18 Sredstva rezerve 1,200.000 Skupaj razpored prihodkov 131,917.188 proračuna mesta Ljubljane za začasno financiranje v I. polletju 1977 Skupaj din 404. Na podlagi 4. člena zakona o petdnevnem delovnem času v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69, 28/71, 43/73), odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 36/68 in 51/71) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o razporeditvi delovnega časa in uradnih urah za stranke v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane 1. člen Delovni čas in uradne ure za stranke v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane so: A. Zimski čas, ki traja od 1. 10. do 31. 3, 1. delovni čas: — v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure — v sredo od 7. do 17. ure 2. uradne ure za stranke: — v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure in v sredo še od 14. do 16. ure B. Letni čas, ki traja od 1. 4. do 30. 9. 1. delovni čas: — v ponedeljek, torek, četrtek in petelj od 6.30 do 14.30 ure — v sredo od 6.30 do 16.30 ure 2. uradne ure za stranke: — v ponedeljek, sredo in petek od 7.30 do 11.30 ure in v sredo še od 14. do 16. ure. 2. člen Ne glede na določbe 1. člena se zaradi potrebe in narave dela razporeja delovni čas in uradne ure za stranke: — v Upravi za notranje zadeve in Upravi za ljudsko obrambo, v oddelkih za prometne zadeve, potne liste, matične zadeve, javni red in mir ter prijavno-od-javno službo in v prljavno-odjavni službi oddelka za vojaške zadeve, od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure, z uradnimi urami za stranke od 6.30 do 19.30 ure, — v Upravi inšpekcijskih služb je delovni čas enak določbam iz 1. člena, dežurna služba za stranke pa je vsak delovni dan od 7. do 20. ure; v letnem delovnem času od 6.30 do 20. ure, ob sobotah pa od 8.'do 20. ure; — v organih za kaznovanje prekrškov v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v soboto (1/4 delavcev) od 7. do 11. ure. 3. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 6-240/75). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 14-1/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 405. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju ljubljanskih občin 1. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin oz lastniki stanovanj oblikujejo v letu 1977 višino stanarine za stanovanja, s katerimi upravljajo, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 2. člen Osnova za določitev višine stanarine v letu 1977 je stanarina, določena z odlokom o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 13/76) in odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 24/76) ter na podlagi določil odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 16/76). 3. člen Stanarina, ugotovljena po 2. členu tega odloka, se ‘ poveča s 1. majem 1977 za 30 "/o. 4. člen ' Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 39/76). 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. maja 1977. St. 38-2/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. 406. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/ 72), 24. in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-198/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 m na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin 1. člen V odloku o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin se spremeni »tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine v %> od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev za leto 1975« (Uradni list SRS, št. 25-1231/75) tako, da se nova tabela glasi: (tabela je na koncu odloka) Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove letne dohodke za leto 1977: 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-3/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. Število članov v gospodinjstvu Dohodkovni razred 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Letni DDG din' 1 od do 8.499 0,4 8.500 16.999 4,5 17.000 25.499 6,2 25.500 33.999 8,2 34.000 42.499 9,7 42.500 50.999 10,9 51.000 59.499 12,0 59.500 67.999 12,9 68.000 76.499 13,7 76.500 84.999 14,4 85.000 93.499 15,0 93.500 101.999 15,6 102.000 110.499 16,2 110.500 118.999 16,7 119.000 127.499 174 127.500 135.999 17,5 136.000 144.499 18,0 144.500 152.999 18,4 153.000 161.499 18,7 161.500 169.999 19,1 2 3 4 5 6 7 8 Znosni izdatki za stanarino v »/o od letnih DDG 1,8 3,7 0,4 5,2 . 2,9 0,3 6,5 3,1 1,5 0,8 0,3 7,5 4,1 2,6 1,9 1,4 8,4 5,0 3,5 2,8 2,3 9,2 5,8 4,3 3,6 3,1 9,9 6,6 5,0 4,3 3,8 10,6 7,2 5,6 4,9 4,4 11,2 7,8 6,2 5,5 5,0 11,7 8,3 6,8 6,1 5,5 12,2 . 8,8 7,3 6,6 6,0 12,7 9,3 7,7 7,0 6,5 13,0 9,6 8,1 7,4 6,9 13,5 10,1 8,6 7,9 7,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7,8 14,3 10,9 9,3 8,6 8,1 14,6 11,2 9,7 9,0 8,5 0,8 1.7 2.5 2.9 3.9 4.5 5.0 5.5 6.0 6,3 6.8 7,2 7.6 7.9 0,' 1, 2,: 2, 3.1 4, : 4; 5, : 5, - 6, : e,e 7,< 7,5 7.1 407. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 17., 24. in 124, člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK šifro projekta 2022/76 v aprilu 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je sestavni del tega odloka. 2. člen Dokumentacija iz drugega odstavka 1. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in pri Republiškem sekretariatu za urbanizem. o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane — za potek magistralnega plinovoda 1. člen 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe. 4. člen Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28-628/72) se v 20. členu spremeni in dopolni tako, da sc doda nov odstavek, ki se glasi: »Potek trase magistralnega plinovoda od GRP Poljane proti Horjulu do občinske meje z SOb Vrhnika ponazarja urbanistična dokumentacija s pravilnikom za gradnjo v zaščitnem pasu plinovoda, ki jo je pod Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-2/77 Ljubljana, dne 31. marca urn. 408. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 17., 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek magistralnega plinovoda 1. člen Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-3/66) se v 4. členu spremeni in dopolni z naslednjim besedilom: »Potek trase magistralnega plinovoda od GRP Poljane proti Horjulu do občinske meje s SOb Vrhnika ponazarja urbanistična dokumentacija s pravilnikom, za gradnjo v zaščitnem pasu plinovoda, ki jo je pod šifro projekta 2022/76 v aprilu 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in je sestavni del tega odloka. 2. člen Dokumentacija iz drugega odstavka 1. člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in pri Republiškem sekretariatu za urbanizem. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-3/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 409. Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72) ter 124. člena statuta mesta Ljubljane /Uradni list SRS, št. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane — za potek magistralnega plinovoda 1. člen Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-411/74) se v 1. členu dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: »Za potrebe magistralnega plinovoda od GRP — Poljane proti Horjulu do občinske meje z SOb Vrhnika se iz prepovedi iz prvega odstavka tega člena izvzame trasa, ki je opredeljena z dokumentacijo »Magistralnega plinovoda« (izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v aprilu 1976 pod št. projekta 2022/76)«. 2. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-4/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 410. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na svoji 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela - ODLOK o dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek primarnega plinskega omrežja zemeljskega plina 1. člen Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/65) se dopolni tako, da se 4. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi: »Za potrebe primarnega plinovoda od GRP Poljane do plinarne Murgle, do Pivovarne Union, do Plinarne Zalog in papirnice Vevče, ter proti Medvodam, se plan komunalnih naprav uskladi z dokumentacijo, ki opredeljuje trase plinovoda. Tako dopolnjen plan komunalnih naprav je upoštevati pri točkah 1, 2 in 3 tega člena.« 2. člen Dokumentacija s pravilnikom, ki opredeljuje potek in ureditev trase primarnega plinovoda iz drugega odstavka prvega člena tega odloka je pod naslovom »Primarno plinsko omrežje v Ljubljani« izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v septembru 1976 pod št. projekta 2067/75. 3. člen Dokumentacija iz drugega člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane. pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in pri Republiškem sekretariatu za urbanizem. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšnekcijske službe. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uraa- nem listu SRS. St. 352-5/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič. dini. inž. 1. r. 411. Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 27-255/72) ter v skladu z 21. in 124. členom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/ 74) je Skupščina mesta Ljubljane na svhji 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zentljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane — za potrebe primarne mestne mreže zemeljskega plina 1. člen Odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih cest na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 17-411/74) se v 1. členu dopolni z novim odstavkom, ki se glasi: »Za potrebe primarnega plinovoda od GRP Poljane do Plinarne Murgle, do Pivovarne Union, do Plinarne Zalog in papirnice Vevče, ter proti Medvodam, se iz prepovedi iz prvega odstavka tega člena izvzamejo trase, ki so opredeljene z dokumentacijo »Primarno plinsko omrežje v Ljubljani« »izdelal Ljubljanski ur-bartistični zavod v septembru 1976 pod št. projekta 2067/75).« 2. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan pti objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-6/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 412. Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter v skladu z 21. in 124. člčnom statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na svoji 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977 in na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o sprejetju generičnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek primarnega vodovoda 0 500 mm ob Šmartinski cesti 1. člen Odlok o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) sc dopolni tako, da se v 4. točki 3. člena doda nov odstavek, ki se glasi: »Za potrebe primarnega vodovoda 0 500 mm ob Šmartinski cesti (na trasi od Vodarne Hrastje II do obvozne ceste), se plan komunalnih naprav uskladi z do-. kumentacijo, ki opredeljuje traso vodovoda«. 2. člen Dokumentacijo s pravilnikom, ki opredeljuje potek in ureditev trase primarnega vodovoda iz drugega odstavka prvega člena tega odloka je pod naslovom »Trasa primarnega vodovoda 0 500 mm na območju občine Ljubljana Moste-Polje, odsek: Vodarna Hrastje— MS 12/2 — Nove Jarše« izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta 2001 v novembru 1976. . 3. člen Dokumentacija iz drugega člena tega odloka je na vpogled pri upravnih organih skupščin občin in mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, pri Upravi za inšpekcijske službe, pri Geodetski upravi mesta Ljubljane in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urban>=*i*"'» mšnekcila pri Upravi za inšpekcijske službe. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nm listu SRS. St. 352-7/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 413. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Šole za oblikovanje v Ljubljani Za ravnatelja šole za oblikovanje se imenuje Mire Cetin St. 111-23/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 414. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju ravnateljice Doma tehniških šol v Ljubljani Za ravnateljico Doma tehniških šol v Ljubljani se imenuje Vera D o m a j n k o St. 111-24/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 415. Na podlagi 57. člena pravilnika o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju direktorja Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani Za direktorja Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani se imenuje Matija Terčelj St. 111-25/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 416. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora 'združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja šole za medicinske sestre — babice v Ljubljani Za vršilca dolžnosti ravnateljice Sole za medicinske sestre — babice v Ljubljani se imenuje Hermina Klun St. 111-26/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. ' Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r. 417. Na podlagi 19. člena statuta Doma srednjih šol in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet Doma srednjih šol v Ljubljani Za delegata v svet doma srednjih šol v Ljubljani se imenuje Jovo Labanac St. 111-22/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 418. Na podlagi 40. člena statuta Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo v Ljubljani in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31, seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo v Ljubljani Za delegata v svet Zavoda SR Slovenijo za zdravstveno varstvo v Ljubljani se imenuje Andrej Pucihar Št. 111-29/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. 419. Na podlagi 50. člena statuta VII. Gimnazije Vič v Ljubljani in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet VII. Gimnazije Vič v Ljubljani Za delegata v svet VII. Gimnazije Vič v Ljubljani se imenuje IVjtira Golob St. 111-27/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 420. Na podlagi 125. in 144. člena statuta mesta Ljubljane (Uradpi list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju in razrešitvi člana komisije za verska vprašanja 1 A/ komisijo za verska vprašanja se imenuje Branko Bračko 2 Dolžnosti člana komisije za verska vprašanja se razreši dr. Ladislav Lenart St. 111-30/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. L r. 421. Na podlagi 15. člena družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki (Uradni list SRS, št. 6/77) in 122. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju delegata v zbor uporabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane Za delegata v zbor uporabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane se imenuje Lojze J a m n i k St. 111-4/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 422. Na podlagi 20. člena družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki (Uradni list SRS, št. 6/77) in 122. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/ 74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora 'dne 30. marca 1977 sprejela Nskle P o imenovanju člana v koordinacijski odbor družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki V koordinacijski odbor družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki se imenuje Stane Vrhovec St. 111-21/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r. 423. Na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradna list SRS, št. 18/67, 20/70 in 31/71) ter na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 31. seji zbora združenega dela dne 31. marca 1977, na 32. seji zbora občin dne 31. marca 1977 in na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1977 sprejela SKLEP o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko v Ljubljani Za ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko v Ljubljani se imenuje Ernest Sajovic St. 111-5/77 Ljubljana, dne 31. marca 1977. z CELJE 424. Občinska skupščina Celje je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. členu statuta občine Celje na sejah zborov dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Celje v prvem trimesečju 1977 1. člen V odloku p začasnem financiranju potreb občine Celje v prvem trimesečju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) se v naslovu odloka besedilo »v prvem trimesečju« nadomesti z besedilom »v prvem polletju.« - 2. člen Prvi člen se spremeni tako, da se glasi: »Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1977, se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem polletju 1977 začasno financirale na podlagi občinskega proračuna za leto 1976.« 3. člen Za prvim členom se doda nov la člen, ki se glasi: »V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 %>. Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Celje.« 4. člen V tretjem členu se beseda »marca« nadomesti z besedo »junija.« 5. člen Ta odlok velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. St. 402-35/76-2 , Celje, dne 29. marca 1977. Predsednik občinske skupščine Celje z Jože Marolt 1. r. 425. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Občinske skupščine Celje sta po drugem odstavku 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo 'l. člen V odloku o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradni list SRS, št. 11-256/74, 27-1358/75 in 6-249/76) se drugi odstavek 2. člena spremeni in se glasi: Višina prispevka se določi po kvadratnem metru kmetijskega zfcmljišča in znaša: — 12 plinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda, — 7,20 dinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda, — 2,40 dinarjev od njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov od V. do VIII. katastrskega razreda ter vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda. Ce se na kmetijskem zemljišču V. do VIII. kat. razreda gradijo šole, vrtci, zdravstvene ustanove, stanovanjski bloid in kmetijski ali gozdni proizvodni objekti, znaša prispevek 0,60 dinarjev po kvadratnem metru. 2. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/77-2 Dolje, dne 29. marca 1977. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 426. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Občinske skupščine Celje sta po 1., 3. in 5. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje 1. člen V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. lo-159/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka tako, da se: 1. doda nova točka f), ki se glasi: , »f) kotlovnica s kotli in toplovodna napeljava do hišnih podpostaj 18 točk«. Dosedanja črka f) postane črka g). 2. Opomba k točki 17 se spremeni tako, da glasi: »pod d) in e) se računa grelna telesa, razvodna hišna instalacija, radiatorji in toplotna podpostaja, pod f) pa kotlovnica, kotli z" opremo in zunanje razvodno omrežje od toplotnega vira do stanovanjske hiše (podpostaje).« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 36-10/76-2 Celje, dne 29. marca 1977. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 427. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po drugem odstavku 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov 1. člen Predpiše se prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov na območju občine Celje. Prispevek znaša 0,40 dinarjev na m3 porabljene “pitne vode iz javnega vodovoda in se obračunava in plačuje ob ceni vode. Prispevek se ne plačuje od vode iz javnih vodovodov, ki so bili v celoti grajeni s sredstvi delovnih ljudi in občanov. 2. člen Upravljale! javnih vodovodov poberejo prispevek od uporabnikov ob plačilu cene za pitno vodo in ga nakažejo občinski komunalni skupnosti. Sredstva pri-X spevka se uporabijaj'o po sprejetem programu izgradnje vodovodnih naprav in objektov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-5/1977-2 Celje, dne 29. marca 1977. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 428. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta po 3. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in po 146. členu statuta občine Celje na sejah dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka kaj se šteje za Investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje 1. člen V odloku kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje (Uradni list SRS, št. 33-808/73) se v 1. členu doda nova, predzadnja alinea, ki se glasi: »— zamenjava in obnova kotlov in pripadajočih naprav kotlarne ter zunanjega toplovodnega omrežja od toplotnega vira do stanovanjske hiše.« nosno manjših posegov na zunanjem toplovodnem omrežju.« 3. člen 9. člen se spremeni in se glasi: »Stroški obratovanja stanovanjske hiše, ki gredo v breme imetnika stanovanjske pravice, so tudi stroški za vodo, kanalščino, elektriko, PTT, plin, smeti, fekalije, dimnikarske storitve in centralno ogrevanje stanovanj, ter obračun obratovalnih stroškov, ki so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-8/76-2 Celje, dne 29. marca 1977. Predsednik občinske skupščine Celje Jože Marolt 1. r. 429. Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 11. členu zakona o urbanističnem planiranju 'Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 22. marca 1977 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni .1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Osnutek zazidalnega načrta je praktično ponazorjen v projektu št. 199/77, ki ga je izdelal Razvojni center Celje. 2 Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za pospeševanje gospodarskega razvoja in družbeno planiranje občine Celje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Dobrna. 3 Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa St. 350-5/77-2 Celje, dne 22. marca 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1, r. 2. člen V 4. členu se doda npva točka 23, ki se glasi: »— stroški rednih servisov kotlov, gorilcev, avtomatike toplotnih podpostaj ter stroški zatesnltev od- / ) 430. Na podlagi Iti. in 35. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, St. 39/74) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na seji dne 24. marca 1977 sprejela SKLEP o ustanoviteljstvu doma upokojencev v Celju 1 Ugotovi se, da nastopa kot ustanovitelj doma upokojencev v Celju (v nadaljnjem besedilu: doma upokojencev) Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje. Dom upokojencev je delovna organizacija za opravljanje določenih oblik socialnega skrbstva, s katerimi zagotavlja oskrbo osebam, ki zaradi starosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v’družini. Sedež doma upokojencev je v Celju, Jurčičeva ti. Dom upokojencev opravlja naslednjo dejavnost: — zagotavlja oskrbo starejšim ljudem s tem, da jim 'daje nastanitev in primerno prehrano, — zagotavlja posebno nego in zdravstveno nego v primeru bolezni, — organizira različne aktivnosti za starejše ljudi, primerno njihovim zmožnostim in interesom, — izvaja službo domače nege za starejše ljudi, ki ne živijo v domu upokojencev, — daje prehrano starejšim ljudem, ki ne živijo v domu upokojencev, — organizira klubske aktivnosti za starejše ljudi, ki ne živijo v domu upokojencev. 3 Dom upokojencev ne more spremeniti ali opustiti dejavnosti navedene v 2. točki tega sklepa, brez poprejšnjega soglasja skupnosti socialnega skrbstva. 4 Dom upokojencev pridobiva dohodke s svobodno menjavo dela v okviru skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje storitev za tiste oskrbovance, ki nimajo lastnih ali zadostnih sredstev za plačilo oskrbe ali neposredno z uporabniki, s katerimi dom sklepa pogodbe. 5 K ceni oskrbnega dne v domu upokojencev daje soglasje izvršni svbt skupščine občine, na območju katerega ima dom svoj sedež, po predhodnem mnenju skupnosti socialnega skrbstva Celje. 6 Sredstva za razširitev materialne osnove, kadar gre za pridobitev novih prostorov ali za bistvene izboljšave obstoječih prostorov v domu, sredstva pa za to niso zagotovljena v ceni oskrbnega dne, zagotavlja skupnost socialnega skrbstva po sporazumu. 7 Dom upokojencev upravljajo delavci zaposleni v domu. V svetu doma sodelujejo v zadevah posebnega družbenega pomena poleg delavcev doma tudi delegati, ki jih imenujejo: — 1 delegata oskrbovanci doma — 1 delegata organizacija upokojencev — 1 delegata krajevna skupnost,-na območju katere je sedež doma — 2 delegata organizacija združenega dela s področja materialne proizvodnje — 2 delegata skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja — 1 delegata občinska konferenca SZDL 8 Zadeve posebnega družbenega pomena so zlasti: razvojni programi doma, izgradnja in sanacija doma, cene storitev, finančni načrt in zaključni račun, statusne spremembe, kadrovska politika, imenovanje in razreševanje direktorja in drugih vodilnih delavcev, obravnavanje stanja in dela doma ter oskrba oskrbovancev. 9 Delegati iz 7. točke tega sklepa zastopajo v svetu doma stališče organizacij in skupnosti, ki so jih delegirate v svet. Kadar so njihova stališča v zvezi s 'sprejmanjem sklepov iz 8. točke tega sklepa v nasprotju s stališči delegatov doma, sc mora izpeljati usklajevalni postopek. i Podrobnejša določila o usklajevalnem postopku vsebuje statut doma. 10 K statutu doma upokojencev daje soglasje skupnost socialnega skrbstva. 11 K imenovanju ali razrešitvi direktorja doma daje soglasje skupščina skupnosti socialnega skrbstva. 12 I. Zakonitost dela doma upokojencev nadzoruje pristojni občinski organ. 13 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-2/77 Celje, dne 28. marca 1977. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje Fanika Jugovič, Inž. 1. r. 431. Na podlagi 16. in 35. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje na seji dne 24. marca 1977 sprejela SKLEP o ustanoviteljstvu doma oskrbovancev Novo Celje 1 Ugotovi se, da nastopa kot ustanovitelj Doma oskrbovancev Novo Celje (v nadaljnjem besedilu: dom / oskrbovancev) Občinska skupnost socialnega skrbstva Celje. Dom oskrbovancev je delovna organizacija za opravljanje določenih oblik socialnega skrbstva, s katerimi zagotavlja oskrbo osebam, ki zaradi starosti ali drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ali v družini. Sedež doma oskrbovancev je v Novem Celju. 2 Dom oskrbovancev opravlja naslednjo dejavnost: — zagotavlja oskrbo starejšim ljudem s tem, da jim daje nastanitev in primemo prehrano, — zagotavlja posebno nego in zdravstveno nego v primeru bolezni, — organizira različne oblike aktivnosti za starejše ljudi, primerno njihovim zmožnostim in interesom, — daje prehrano starejšim občanom, ki ne živijo v domu.- 3 Dom oskrbovancev ne more spremeniti ali opustiti dejavnosti, navedene v 2. točki tega sklepa, brez pot prejšnjega soglasja skupnosti socialnega skrbstva. * 4 Dom oskrbovancev pridobiva dohodke s svobodno menjavo dela v okviru skupnosti socialnega skrbstva za opravljanje storitev za tiste oskrbovance, ki nimajo lastnih ali zadostnih sredstev za plačilo oskrbe ali neposredno z uporabniki storitev, s katerimi dom sklepa pogodbe. 5 K ceni oskrbnega dne v domu oskrbovancev daje soglasje izvršni svet skupščine občine, na območju katerega ima dom svoj sedež, po predhodnem mnenju skupnosti socialnega skrbstva. 6 Sredstva za razširitev materialne ospovg, kadar gre za pridobitve novih prostorov ali za bistvene izboljšave obstoječih prostorov v domu. sredstva pa za to niso zagotovljena v ceni oskrbnega dne, zagotavlja skupnost socialnega skrbstva po sporazumu. 7 Dom oskrbovancev upravljajo delavci zaposleni v domu. V svetu doma sodelujejo v zadevah posebnega družbenega pomena poleg delavcev tudi delegati, ki jih imenujejo: — 1 delegata oskrbovanci doma — 1 delegata organizacija upokojencev — 1 delegata krajevna skupnost, na oVmočju katere je sedež doma — 2 delegata organizacija združenega dela s področja materialne proizvodnje — 2 delegata skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja — 1 delegata občinska konferenca SZDL. 8 Zadeve posebnega družbenega pomena so zlasti: razvojni program doma, izgradnja in sanacija doma, cene storitev, finančni načrt in zaključni račun, statusne spremembe, kadrovska politika, imenovanje in razreševanje direktorja in drugih vodilnih delavcev, obravnavanje stanja in dela doma ter oskrbe oskrbovancev. 9 Delegati iz 7. točke tega sklepa zastopajo v svetu doma stališče organizacij in skupnosti, ki so jih delegirale v svet. Kadar so njihova stališča v zvezi s sprejemanjem sklepov iz 8. točke tega sklepa v nasprotju s stališči delegatov doma, se mora izpeljati usklajevalni postopek. Podrobnejša določila o usklajevalnem postopku vse* buje statut doma. 10 K statutu doma oskrbovancev daje soglasje skupščina skupnosti socialnega skrbstva. 11 K imenovanju ali razrešitvi direktorja doma daje soglasje skupščina skupnosti socialnega skrbstva. 12 Zakonitost dela doma oskrbovancev nadzoruje pristojni občinski organ. 13 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/77 Celje, dne 28. marca 1977. Predsednik skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje Fanika Jugovič, inž. 1. r. CERKNICA 432. Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Urradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Cerknica na 20. redni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica 1. člen x Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica, Uradni list SRS, št. 48/71 z dne 22. 12. 1971 preneha veljati. 2. člen Sredstva, pravice in obveznosti sklada se prenesejo na Kmetijsko razvojno skupnost občine Cerknica. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-62/71-2/5 Ljubljana, dne 31. marca 1977. / / 433. Skupščina občine Cerknica je na podlagi 2., 3., 8. in 185. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73, 16/74), zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74) ter na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74| na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK o javnem redu in miru v občini Cerknica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, zavarovanje javnega reda in miru v občini Cerknica. 2. člen Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ah ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za lep in dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana. Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike. II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Zaradi varstva miru in družbene discipline je pre-povedario: 1. izzivati k' pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane, 2. pijanim osebam kljub opominu zadrževati se v gostinskih lokalih in na prireditvenih prostorih kjer točijo alkoholne pijače, 3. točiti in prodajati alkoholne pijače pred 7. uro zjutraj, 4. točiti alkoholne pijače v prostorih, kjer se prodajajo tudi prehrambeni artikli, 5. mladini izpod 16. leta starosti zadrževati se brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskih lokalih in prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, 6. točiti in prodajati alkoholne 'pijače na športnih prireditvah ali jih tja prinašati, 7. zadrževati se v gostiskih lokalih in na prireditvenih prostorih kjer točijo alkoholne pijače izven obratovalnega časa, 8. kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, v prostorih kjer strežejo ali prodajajo slaščice in kruh in so prvenstveno temu namenjeni, v prostorih, kjer je kajenje izrecno prepovedano, na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih pa, čp se prisotni o tem ne sporazumejo, 9. prenočevati na tržnicah, senikih, kozolcih, v parkih, na avtobusnih postajališčih, železniški postaji in podobnih objektih, 10. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drugi podobni način trošiti vodo iz vodovodnih omrežji v času izrecnega opozorila na to, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena, 11. na javnem prostoru ob cestah postavljati mlaje, razen ob proslavah in drugih slovesnostih, ki jih prirejajo družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, delovne organizacije, družbenopolitične organizacije in društva ter samoupravne interesne skupnosti, 12. poškodovati ali odstraniti oglase in druga obvestila v času, ko imajo še pomen, 13. motiti ali ovirati organizirane sprevode in vznemirjati udeležence teh sprevodov, 14. dovoljevati, da psi čuvaji ponoči daljči čas lajajo, * 15. mladini do 16. leta starosti obiskovati kinopred-stave in druge prireditve, ki so za mladino neprimerne, 16. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in podobnih naprav; vse omenjene naprave se morajo v nočnem času od 22. do 6. ure prilagoditi na sobno slišnost, 17. s preglasnim govorjenjem, petjem ali na kak drug način motjti počitek med 22. in 6. uro 18. povzročati hrup ali ropot v bližini šol in drugih javnih ustanov, 19. brez dovoljenja namerno povzročati detonacijo z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami, 20. namerno povzročati od 22. do 6. ure hrup z motornimi vozili. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 4. člen Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano: 1. v javnih lokalih nositi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad, 2. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in premoženja ali zadimljuje okolico; odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer bi se lahko zanetil požar, 3. dražiti, plašiti in mučiti živali, 4. z metanjem kamenja in drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja, 5. opustiti popravilo ali odstranitev objektov in\ naprav, ki ogrožajo varnosti ljudi in premoženja, 6. poškodovati ali uničiti objekte, opremo, naprave ali oznake, 7. streljati z zračno puško in drugim orožjem zunaj urejenih ali organiziranih strelišč, 8. voditi ali puščati domače živali v javne lokale, na tržnice, otroška igrišča in na pokopališča. IV. IZOBEŠANJE TER NOŠENJE ZASTAV IN PRAPOROV 5. člen Lastniki in uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb oz. hišni sveti so dolžni na dan državnih, republiških, občinskih in krajevnih praznikov, ob posebnih priložnostih pa na poziv družbenopolitičnih skupnosti ali družbenopolitičnih organizacij, izobesiti zastave. V dneh javnega žalovanja je treba izobesiti žalne oz. druge zastave na pol droga. Zastave, ki so izobešene ne smejo biti raztrgane, zamazane, obledele ali kako drugače neprimerne. Zastave je treba odstraniti, ko mine razlog zaradi katerega so bile izobešene, najkasneje pa v roku 24 ur, ko preneha razlog. 6. člen Zastave družbenopolitičnih sKupnosti in prapore družbenopolitičnih organizacij in društev je dovoljeno izobešati ali nositi ob jubilejih in praznikih ter skupnosti in društev ter ob drugih priložnostih, pomembnih za te skupnosti in društva. Zastave družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter prapore društev se mora nositi v organiziranih sprevodih na čelu teh sprevodov. Zastav in praporov ni dovoljeno nositi v sprevodih • zabavnega značaja. V. KAZENSKE DOLOČBE 7. člen Z denarno kaznijo 100 do 200 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor sc izven obratovalnega časa zadržuje v prostorih, kjer točijo alkoholne pijače (3. člen, 7. točka), 2. kdor se pijan kljub opominu zadržuje v oziroma na prostorih, kjer točijo alkoholne pijače (3. člen, 2. točka), 3. kdor kadi v gledališčih in drugih prostorih v nasprotju s 3. členom 8. točke tega odloka, 4. kdor vodi ali pušča domače živali v javne lokale, tržnice, otroška igrišča in na pokopališča (4. člen, 8. točka), 5. kdor povzroča hrup z uporabo" zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in podobnih naprav (3. člen, 16. točka), 6. kdor s preglasnim govorjenjem, petjem ali na kak drug način moti počitek med 22. in 6. uro (3. člen, 17. točka), 7. kdor povzroča hrup ali ropot v bližini šol ali drugih javnih ustanov (3. člen, 18. točka). 8. člen Z denarno kaznijo od 100 do 500 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor v javnih lokalih nosi orožje ali predmete, ki so prirejeni za napad (4. člen, 1. točka), 2. kdor izziva k pretepu, neredu ali prepiru, smeši, nadleguje ali kako drugače ogroža občane (3. člen, 1. točka), 3. kdor toči in prodaja alkoholne pijače pred 7. uro zjutraj (3. člen, 3. točka), 4. kdor toči in prodaja alkoholne-pijače v prostorih, kjer se prodajajo tudi prehrambeni artikli (3. člen, 4. točka), 5. kdor dovoljuje zadrževanje mladoletnikov v gostinskih lokalih in prireditvah, kjer točijo alkoholne pijače (3. člen, 5. točka), 6. kdor toči in prodaja alkoholne pijače ali jih prinaša na športne prireditve (3. člen, 6. točka), 7. kdor prenočuje v objektih v nasprotju z 9. točko 3. člena tega odloka, 8. kdor troši vodo iz vodovodnih omrežij v nasprotju z 10. točko 3. člena tega odloka, 9. kdor v nasprotju z 11. točko 3. člena postavlja mlaje, 10. kdor poškoduje ali odstrani oglase in druga obvestila v času njihovega pomena (3. člen, 12. točka), 11. kdor moti ali ovira organizirane sprevode ali vznemirja udeležence takih sprevodov (3. člen, 13. točka), 12. kdor dovoli ali omogoči mladini izpod 16. leta starosti obiske prireditev v nasprotju s 15. točko 3. člena tega odloka, 13. kdor z metanjem predmetov ogroža varnost ljudi in premoženja (4. člen, 4. točka), 14. kdor strelja z zračno puško ali drugim orožjem zunaj urejenih ali organiziranih strelišč (4. člen, 7. točka). Pravna oseba, ki stori prekršek iz 5. člena, 6. člena in iz točke 3., 4., 5., 6. in 12. tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din. 9. člen Z denarno kaznijo 200 do 500 din se kaznujejo za prekršek starši oz. skrbniki; če se mladoletnik, ki še ni dopolnil 16 let starosti zadržuje v gostinskih in drugih podobnih lokalih in na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, brez spremstva staršev ali skrbnika oz. druge polnoletne" osebe. 10. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1.000 din se kaznuje za prekršek: 1. poslovodja ali druga odgovorna oseba v družbenem gostinskem obratu, samostojen gostinec ali oseba, ki ji je zaupano vodenje gostišča samostojnega gostinca in odgovorna oseba, ki je odgovorna za red in mir na prireditvi, če ne stori vse potrebno, da se iz gostinskih ali prireditvenih prostorov odstrani oseba, ki ogroža red in mir ali vzbuja zgražanje, 2. kdor neti ali kakorkoli prenaša ogenj ali odmetava prižgane cigaretne ogorke, ki lahko ogrožajo varnost ljudi in premoženja (4. člen, 2. točka), 3. kdor poškoduje ali uniči objekte, opremo, naprave ali oznake H člen, 6. točka), 4. kdor brez dovoljenja namerno povzroča detonacije z razstrelilnimi in drugimi podobno delujočimi sredstvi in napravami (3. člen, 19. točka). Pravna oseba se za prekršek iz 1., 2. in 4. točke tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din, odgovorna oseba iz 2. točke in 4. točke tega člena pa- tudi z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din. VI. KONČNE DOLOČBE 11. člen Pooblaščene uradne osebe organov javne varnosti so pooblaščene, da neposredno predlagajo uvedbo postopka o prekršku za prekrške po tem odloku. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o redu in miru v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 5/66) in odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač ha območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 42/73). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22-6/66-9 Cerknica, dne 31. marca 1977. 434. Na podlagi 1., 3., 5. in 12. člena . akona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. maja 1973 sprejela Število točk b) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 10—30 m2 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m2 2 č) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m5 3 ODLOK o dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj 1. člen Za besedilom 2. odstavka 4. člena se doda besedilo, ki se glasi: »in je sestavni del tega odloka«. 2. člen Za 11. členom odloka se doda nov lla člen, ki se glasi: 7. Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m2 2 b) balkon nad 5 m2 3 c) terasa do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m2 6 d) loža do 5 m2 6 e) loža nad 5 m* 8 8. Višina sobe a) do 2,20 m 0 b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m 2 č) nad 3,20 m 1 TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA A. Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke 1. Gradivo in konstrukcija Število točk a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 d) kvalitetne stavbe 46 e) izredno kvalitetne stavbe 50 f) pot-^sno varno grajene stavbe 55 2. Klet in drvarnica a) ni kleti ne drvarnice 0 b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet in drvarnica v stavbi, velikost do 5 m2 2 č) klet in drvarnica v stavbi, velikost 5 do 10 m2 4 d) klet in drvarnica v stavbi, velikost 10 do 20 m2 5 e) solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke 3. Pralnica a) ni pralnice 0 b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe 3 4. Sušilnica a) ni sušilnice 0 b) sušilnica v stavbi 1 c) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe 2 5. Skupni prostor v kleti ali na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču 0 b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6. Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih do 10m2 0 9. Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2 b) vrata z gladkimi krili — iz mehkega lesa- 4 — furnirana ali obložena s plastiko 5 — iz trdega lesa 6 c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 0 — iz trdega lesa 7 10. Okna glede na izvedbo a) okna slabe izvedbe b) enojna okna — lesene izvedbe — kovinske izvedbe c) vezana okna — lesene izvedbe — kovinske izvedbe č) dvojna okna — lesene izvedbe — izvedba v kombinaciji s kovino d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla) e) zasenčitev — platnene zavese ali drvonitke — plastične ali lesene rolete ter vetrnice — luxaflex rolete 2 4 6 6 8 7 9 2 2 4 5 11. Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobro ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 12. Obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m2 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m2 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13. Tla v sobah a) zemlja 0 b) opeka ali beton 1 c) navadna (lesena) 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 Število točk d) ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podelit ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 ' f) modemi podi (tapison ali podobno) 6 14. Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, beton ali navadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod) ali teraco 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 15. Plinske napeljave v stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16. Tovorno dvigalo in jašek za smeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 17. Naprave za ogrevanje stanovanja a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno stanovanje 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 Opomba: pod d) in e) se računa grelna telesna in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave 18. Električne napeljave a) ni električnih napeljav 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje 6 d) če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec 1 19. Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 c) za stanovanja v kleti in pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 20. Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 č) vodovod v stanovanju 4 21. Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) 1 Število točk c) kanalizacija v stavbi č) kanalizacija v stanovanju 22. Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: — do 15 m2 — nad 15 do 25 m2 — nad 25 m2 b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m2 — nad 8 do 15 m2 — nad 15 do 22 m2 — nad 22 m2 c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaikom: — do 10 m2 — nad 10 do 20 m2 — nad 20 m2 23. Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambi) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m2 — nad 8—15 m2 — nad 15—22 m2 — nad 22 m2 b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m2 — nad 3—6 m2 — nad 6—9 m2 — nad 9—12 m2 — nad 12 m2 c) iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa: — do 2 m2 — nad 2—4 m2 — nad 4—6 m2 — nad 6—8 m2 — nad 8 m2 24. Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano: — do 3 m2 — nad 3—6 m* — nad 6—9 m2 — nad 9—12 m* — nad 12 m2 b) vgrajeno pohištvo iz trdega ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: — do 3 m2 — nad 3 do 6 m* — nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m* c) navadna vodovodna školjka č) štedilnik zidan ali navaden emajliran d) štedilnik električni ali plinski e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje f) kombiniran električni in plinski štedilnik g) pomivalno korito emajlirano h) bojler v kuhinji i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine S * M M 00 -a Ul it>HOSVl*tOM Ol W to H Ol M M l-» » W M C0(ji0O Olt^OOtO 00 M h* MtO li Število točk j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3 k) plinski ali električni rešo na dve plošči 1 l) nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali acro filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 n) priključek za pralni stroj v stanovanju 1 o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju 1 25. Ločeno stranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26. Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojlerjem ali pri- ključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in boj-ferjem 7 č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide . 2 f) straniščna školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 1) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za predpozicije a), b), c) in č) — banja 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler 3 — prha 1 27. Električni radiatorji a) za vsak radiator 2 28 Dodatna oprema in instalacije a) vgrajen hladilnik do 1001 8 b) vgrajen hladilnik nad 100 1 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV antena ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 c) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m*) 1 20 Ureditev dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvajalnim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran 2 č) „tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 B. Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih po tabeli A. Velikost stanovanja do 70 70,3—80 80,3—90 90,3—100 100,5—110 do 30 m2 — +4 4- 5 4- 8 4- 10 4- 12 nad 30—45 m2 — +3 4- 3 + 4 4- 4 4- 5 nad 45—60 m2 — 4- 1 4- 1 4- 2 4- 2 4- 3 nad 60—75 m2 — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 nad 75—100 m2 ' — —3 — 3 — 4 — 4 — 5 nad 100 m2 — —4 — 6 — 8 — 10 — 12 C. Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugo- tavljajo negativne točke Število toCk 1. Obrabljeno stanovanje a) kolibe — stare do 5 let 0 — nad 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 4 — nad 15 let 5 b) hiše iz slabega gradiva 6 — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 let 4 — nad 16 do 24 let 6 — nad 24 let 8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let 10 — nad 42 let 12 č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 4,0 let 10 — nad 40 do 60 let 15 — nad 60 let 20 . d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 11 — nad 40 do 60 let 17 — nad 60 let 22 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 18 — nad 60 let 24 2. Vlažnost stanovanja a) popolna koliba 5 hiša iz slabega gradiva 8 hiša iz mešanega gradiva 11 stavba iz trdega gradiva 17 kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 2 hiša iz slabega gradiva 4 hiša iz mešanega gradiva 6 hiša iz trdega gradiva 8 kvalitetna stavba 10 30 Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj n) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šest stanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabeja A ne vključuje, jih je točkovati po sličnih elementih v tej tabeli. 3. Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanjc na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 m GO GO Število točk 4. Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 2 5. Sončnost stanovanja a) slaba sončnost stanovanja 2 6. Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7. Ropot a) močan ropot — trušč 2 b) izreden ropot 3 8. Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično koliba 0 hiša iz slabega gradiva ' 1 hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba 4 Č. Tabela za popravek stanovanjske površine Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 Vo ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek površine se iz- vrši po naslednji tabeli: norm at. normat. Velikost uporabne maksimalne stanovanjske povečane stanovanja površine površine m* + 20 »/• garsonjera enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 50 dvosobno stanovanje 55 66 dvoinpolsobno stanovanje 62 74,5 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 . 96 štiriinpolsobno stanovanje 110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanjc 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in več sobno stanovanjc 180 210 Pripomba: Popravek točk se upošteva samo pri stanovanj ih, ki so stara nad 50 let. D. Površina garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev se prišteva k stanovanjski površini. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. POJASNILA K TABELAM ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA TABELA A 1. Gradivo in konstrukcije a) za kolibe se štejejo hiše iz prot j a ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti; b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja. zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše; c) med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nožgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno) ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tako imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali polobli c brez posebne toplotne izolacije; č) za stavbe iz trdega gradiva sc štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva podobne kakovosti z lesenimi stropovi; d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropove; e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betbna in skeletne stavbe z masivnimi stropovi; t) za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti. 2. Klet in drvarnica b) za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, prot j e ipd.); e) za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton, ipd.). Pripomba: Če posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic se točkuje z ustreznim številom točk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. 3. Pralnica č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. Tl prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 4. Sušilnica za perilo c) za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 5. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču b) v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motoma kolesa, otroške vozičke, priročna 'drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 6. Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih sc štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 7. Balkoni,1 terase in lože a) in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste. c) in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite. Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju. d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije). Pripomba: površino elementov, naštetih v točkah 2—7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanjo le število točk, ki se prištejejo k seštevku točk stanovanja po tabeli A. 8. Višina sob — višino sob merimo od površine poda do stropa; — pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8 B) tabele. Ce je maksimalna višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8a) tabele. — pri obokanih stropih se-meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka. 9. Vrata a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave, ponavadi pri starih hišah; b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. 10. Okna a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah; od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11. Obdelava sten v sobah b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo; c) za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvane z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče); d) tapete — pretežni del. 12. Obdelava sten v kuhinji in kopalnici — mišljeno je barvanje že ometanih sten y kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22). 13. Tla v sobah c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položena tako, da se dotikajo (niso med seboj vžljeblje-na); č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana. 14. Tla v kuhinji in kopalnici — če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice) vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja. 15. Plinska napeljava v stanovanju — plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje; — če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo. 16. Tovorno dvigalo in jašek za smeti — posebno pojasnilo ni potrebno. 17. Naprave za ogrevanje stanovanja — za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči; — za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s Samotno opeko. Pripomba: element pod tč. b) točkujemo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta. 18. Električna napeljava b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest. c) napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za na-dometna svetlobna telesa. Napeljava je speljana pod omet. č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sevalnik, pralni stroj itd. 19. Osebno dvigalo — če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami. 20. Vodovod c) po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih); č) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest. 21. Kanalizacija c) in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20. 22. Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču — po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov. 23. Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) — meri se čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare. 24. Kuhinjska oprema a) meri se čelna površina vgrajepe omare. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nadomestuje shrambo; j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme. 25. Ločeno stranišče — če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje sc ne točkuje; — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranje se upošteva v kvadraturi stanovanja; — površina WC se v primeru, kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj. 26. Kopalnica i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih. 27. Električni radiatorji in plinske peči — ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči. 28. Dodatna oprema in inštalacije c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne; — če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo; č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to. če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata: d) za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja. 29. Ureditev dovoza — dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa do hiše, v kateri se stanovanje točkuje. 30. Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj — točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let. TABELA B Namen tabele je. da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A. Razlog za ta po- pravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. opremo in drugo). To nesorazmerje je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva. Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 m8, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100—4 = 96 točk. Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C. TABELA C ! i 1. Obrabljenost stanovanja — število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja. Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija. — S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja. ■* — Če gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi. 2. Vlažnost stanovanja a) za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. b) stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik sttmovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva 3. Lega stanovanja v stavbi a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolne ga terena. b) suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja. č) za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo stanovanja: pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena. 4. Toplotna izolacija Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm. iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna. 5. Sončnost stanovanja a) stanovanje je slabo osončeno, ce so vse sope obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh. 6. Onesnaženost zraka a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak. 7. Ropot a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer 'so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči; d) velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto. 8. Praktičnost stanovanja — stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore. TABELA C Stanovanji!, grajena pred I. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane površine. TABELA D Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže se, šteje v skupno površino stanovanja). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi.v Uradnem listu SRS. St. 36-12/73 Cerknica, dne 9. maja 1973. Predsednik Skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r. GROSUPLJE 435. Na podlagi 1. in 2. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je SOb Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem polletju 1977 1. člen Do sprejetja proračuna občine Grosuplje za leto 1977 se bodo začasno, financirale splošne družbene po- trebe v občini Grosuplje, vendar najdlje do 30. junija 1977 na podlagi proračuna zg leto 1976. 2. člen V obdobju začasnega financiranja sc smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 %>. j 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v zaključnem računu za leto 1977. 4. člen Določila odloka o proračunu občine Grosuplje za leto 1976 se smiselno uporabljajo tudi v I. polletju 1977. ! 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da v primeru nenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo za nemoteno financiranje proračunskih potreb iz sredstev rezervnega sklada. 6. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1977 (Uradni list SRS, št. 2/77). 7. člen Ta odlok začne veljati 1. aprila 1977, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje. St. 400-4/76 Grosuplje, dne 24. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 436. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1977 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje 1. člen Stanarina izračunana v skladu z odlokom o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 14/76) na dan 31. XII. 1976 se poveča za 30 °/». 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje oz. lastnik stanovanja določi višino stanarine / za vsako stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 1. člena tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje. St. 36-6/76 gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 20/75) tako, da se glasi: Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva, glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli določenih izdatkov za stanarine: (tabela je na koncu odloka) Grosuplje, dne 30. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 437. Na podlagi 1., 2. in 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72 in 15/76) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu 2. člen Dopolni se 10. člen odloka s tem, da se doda nova 5, alinea 1. odstavka, ki se glasi: — Če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila. Doda se 2. odstavek 10. člena odloka, ki se glasi: — Določilo o avtomobilih ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje. St. 36-10/75. Grosuplje, dne 30. marca 1977. 1. člen Spremeni se 8. člen odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem x Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. Dohodkovni razred št. Letni DDG din Število članov v gospodinjstvu 1 2 8456 78 znosni izdatek za stanarine v V« od letnih DDG 1 8.499 2 8.500—16.999 2,4 3 17.000—25.499 5,1 0,7 4 25.500—33.999 7,1 2,6 5 34.000—42.499 8,6 4,1 8 42.500—50.999 9,8 5,4 7 51.0p0—59.499 10,9 6,4 8 59.500—67.999 11,8 7,3 9 68.000—76.499 12,6 8,1 10 76.500—84.999 13,3 8,8 11 85.000—93.499 13,9 9,5 12 93.500—101.999 14,5 10,1 13 102.000—110.499 15,1 10,6 14 110.500—118.999 15,6 11,1 15 119.000—127.499 16,0 11,6 16 127.500—135.999 16,4 11,9 17 136.000—144.499 16,9 12,4 18 144.500—152.999 17,3 12,8 19 153.000—161.499 17,6 13,2 20 161.500—169.999 18,0 13,5 438. Na podlagi 1. in 3. točke zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1977 sprejela 0,9 2,1 0,6 3,1 1.7 1,0 0,5 4,0 2,6 1,9 1,4 0,9 0,7 4,8 3,4 2,7 2,2 1,7 1,5 5,6 4,1 3,4 2,9 2,4 2,2 6,2 4,7 4,0 3,5 3,1 2,8 6,8 5,3 4,6 4,1 3,7 3,4 7,3 5,9 5,2 4,6 4,2 4,0 7,8 6,4 5,7 5,1 4,7 4,5 8,3 6,8 6,1 5,6 5,2 4,9 8,6 7,2 6,5 6,0 5,5 5,3 9,1 7,7 7,0 6,5 6,0 5,8 9,5 8,1 7,4 6,9 6,4 6,2 9,9 8,4 7,7 7,2 6,8 6,5 10,2 8,8 8,1 7,6 7,1 6,9 ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in Stanovanj na območju občine Grosuplje 1. člen V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni Ust SRS, št. 24/73) sc spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A Priročnika za ugotavljanje vre.dnosti stanovanja, ki je sestavni del tega odloka (Uradni list SRS, št. 1/74), tako da se doda nova točka f, ki se glasi: f) Kotlovnica s kotli — 20 točk Dosedanja črka i) postane črka g), črka g) postane h) in se njeno besedilo spremeni lako, da sc glasi: »Pod d) in e) se računa grelna telesa in hišno instalacijo, pod i) pa kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim omrežjem.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje, kot podlaga za obdavčitev stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se uporablja od 1. januarja 1978 dalje. St. 36-3/76 Grosuplje, dne 30. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 439. Na podlagi 18. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), 6. člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74) in 182. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1977 sprejela ODLOK o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Grosuplje za obdobje 197G—1980 1. člen S tem srednjeročnim programom geodetskih del se zagotavlja izvedba najnujnejših geodetskih del potrebnih za občino Grosuplje za namene prostorskega in urbanističnega planiranja, smotrnega gospodarjenja s prostorom, varstva človekovega okolja, ljudske obrambe, urejanja premoženjskopravnih in davčnih razmerij in za druge namene. 2. člen Ta odlok ureja programiranje in financiranje naslednjih vrst geodetskih del: — izdelavo topografsko-katastrskih načrtov v večjih merilih; — izdelavo temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih; — revizijo katastrske klasifikacije zemljišč; — reprodukcijo katastrsko-evidenčnih načrtov; — avtomatsko obdelavo zemljiško-katastrskih podatkov; — vzdrževanje mreže temeljnih geodetskih točk nižjih redov; — izdelavo temeljne karte občine v merilu 1:50.000. 3. člen V obdobju 1976—1980 bodo na območju občine Grosuplje opravljene od posameznih vrst geodetskih del iz 2. člena naslednje naloge: 1. temeljni topografsko-katastrski načrti v merilu 1:1000 bodo izdelani za naselje Smarjc-Sap v skupni površini 70 ha, v skladu z družbenim dogovorom o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980; 2. temeljni topografski načrti v manjših merilih (1:5000) bodo izdelani za območje cele občine, reambu-lacija načrtov v manjšem merilu bo opravljena za 8 listov. Dela bodo izvršena po planu Geodetske uprave SR Slovenije s sredstvi, predvidenimi v odloku o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1J76 do 1980; 3. revizija katastrske klasifikacije se bo izvedla še v preostalih 10 katastrskih občinah na območju občine Grosuplje; 4. reprodukcija katastrsko-evidenčnih načrtov (ca. 39 listov); 5. vsakoletna avtomatska obdelava zemljiško-katastrskih podatkov; 6. vzdrževanje mreže temeljnih geodetskih točk nižjih redov; obnovilo oziroma dopolnilo se bo 150 točk temeljne mreže nižjih redov, na območju cele občine; 7. izdelava temeljne karte občine v merilu 1:50.000; izdelana bo temeljna karta občine Grosuplje, ki je osnovni pogoj za nastavitev geodetske prostorske dokumentacije. 4. člen Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena bodo v letih 1976 do 1980 zagotovljena sredstva v višini 1.150.000 dinarjev 5. člen V posameznih letih izvajanja srednjeročnega programa bo zagotovljena 1/5 sredstev iz prejšnjega člena. Zneski, predvideni za posamezno leto, se po letu 1976 valorizirajo v višini, kot to določi Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje. 6. člen Sredstva iz prejšnjega člena se bodo uporabljala po letnih programih geodetskih del, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na predlog Geodetske uprave Grosuplje. Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, bodo prenešena v naslednje leto. 7. člen Za izvajanje tega srednjeročnega programa neposredno skrbita občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve in občinski upravni organ, pristojen za proračun. 8. člen Na podlagi 11. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-141/74) se pooblasti Geodetski zavod SR Slovenije v Ljubljani, za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka na izmeritvenem območju naselja Šmarje-Sap. Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976—1980 se pooblasti Geodetski zavod SR Slovenije v Ljubljani, za izdelavo temeljnih topografskih načrtov na območju občine Grosuplje. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 45-1/77 Grosuplje, dne 24. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 440. Na podlagi 180. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. marca 1077 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih priznavalninah 1. člen Spremeni in dopolni se odlok o občinskih priznavalninah (Uradni list SRS, št. 5/72 in 7/75) 2. člen V 1. členu odloka se doda za tretjim odstavkom nov četrti odstavek, ki se glasi: »Za družinske člane umrlih oseb iz 3. odstavka 1. člena se po tem odloku štejejo: zakonec ter otroci, posvojenci, pastorki in rejenci do dopolnjenega 15. leta oziroma, če se šolajo do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta, če so nezmožni za pridobitno delo, pa tudi ves čas, dokler traja nezmožnost, vendar samo, če je nezmožnost nastala pred 15. oziroma 26. letom starosti.« Dosedanji 4. odstavek postane 5. odstavek 1. člena. 3. člen V 3. členu odloka in 2. Členu spremembe odloka sc v drugi, tretji in četrti alinei črta: »ki jih preživlja«. 4. člen Člen 5 se spremeni in glasi: »Stalna ali začasna občinska priznavalnina se podeljuje upravičencem glede na stopnjo materialne ogroženosti in njegovih zaslug do 1400 din mesečno. Višina enkratne priznavalnine je odvisna od gmotnega stanja upravičenca in njegovih potreb ter praviloma ne sme presegati 2000 din.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-4/74 Grosuplje, dne 30. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. LENART 441. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) ter 162. in 163. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart na svoji seji dne 28. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart 1. člen Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-473/72, 31-924/74, 13-622/75 in 11-481/76) se v 2. členu spremeni tako, da se številka »1976« ih »3.000« zamenja s številko »1977« in »3.450«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-3/72-14 Lenart, dne 28. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. 442. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22-310/73) in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73, 16-145/74) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delovnem čas* v trgovini na drobno, gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine Lenart 1. člen V odloku o delovnem času v trgovini na drobno, gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1293/76) se spremeni 5. člen in glasi: »Prodajalne na drobno morajo biti v letnem in zimskem času odprte vsak delovni dan najmanj 7 ur dnevno in sicer med 7. in 19. uro v letnem času in med 7. in 17. uro v zimskem času. V soboto morajo biti prodajalne na drobno odprte najmanj 5 ur dnevno, kolikor v nadaljnjih določbah odloka ni drugače določeno. Za poletni čas se šteje čas od L aprila do 30. septembra, za zimski čas pa čas od 1. oktobra do 31. marca.« 2. člen Besedilo 6. člena se spremeni in dopolni ter glasi: »Ob sobotah popoldne so lahko prodajalne zaprte, razen prodajaln z živili, ki morajo biti odprte v letnem in zimskem času do 17. ure. Samopostrežne in ostale prodajalne, ki poslujejo nepretrgoma, morajo biti v letnem času odprte vsak delovni dan od 7. do 19. ure, v zimskem času pa od 7. do 17. ure, razen ene prodajalne z živili v mestnem naselju Lenart, ki mora biti odprta tudi v zimskem' času do 19. ure. Prodajalne zunaj mestnega naselja Lenart so lahko v četrtek popoldan zaprte. Prodajalne s tehničnim in reprodukcijskim materialom morajo biti odprte vsak delovni dan najmanj 7 ur dnevno, praviloma med 7. in 15. uro, razen v soboto, ko morajo biti odprte do 12. ure. V mestnem naselju Lenart morajo biti prodajalne iz predhodnega odstavka odprte vsak delovni dan, razen sobote od 7. do 18. ure, v soboto pa do 12. ure. Prodajalne mesa in mesnih izdelkov morajo biti odprte vsak delovni dan v letnem in zimskem času najmanj 7 ur med 7. in 17. uro. Kolikor ima v posameznem oskrbovalnem naselju več organizacij združenega dela istovrstne prodajalne, se lahko z dogovorom sporazumejo o odpiralnem času tako, da se zagotovi za te prodajalne ustrezen odpiralni čas v smislu določil tega odloka. Dogovor začne veljati, ko ga potrdi pristojni upravni organ Skupščine občine Lenart. Bencinske črpalke morajo poslovati vsak dan neprekinjeno od 6. do 20. ure.« 3. člen V 8. členu se v 1. odstavku za delovnim časom gostinskih obratov vstavi novo besedilo, ki glasi: »v bifejih pa v letnem času med 7. in 21. uro, v zimskem času pa med 7. in 19. uro«. 4. člen Za 10. členom se doda novi 11. člen ki glasi: »•Za tolmačenje tega odloka je pristojen Izvršni svet Skupščine občine Lenart« Dosedanji 11. člen postane 12., 12. člen postane 13., 13. člen postane 14. in 14. člen postane 15. 5. člen V 2. odstavku 11. člena se spremeni višina kazni In glasi: »od ioo do 2000 din«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 330-1/76-30- Lenart, dne 28. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r. LITIJA 443. Skupščina občine Litija je na podlagi 185. in 302. člena ustave SR Slovenije in 230. ter 231. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1977 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela STATUTARNI SKLEP o spremembah in dopolnitvah statuta občine Litija 1. člen V statutu občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve: 2. člen Spremeni se 60. člen in se glasi: Za izvajanje obrambnih priprav in družbene samozaščite ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti. 3. člen Spremeni se 63. člen in se glasi: Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite, kakor tudi za opravljanje drugih zadev ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, ki šteje največ 21 članov. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine, usklajuje delo prek izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji redni dejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah. 4. člen Spremeni se 64. člen in se glasi: Predsedstvo občinske skupščine odloča o vprašanjih iz njene pristojnosti ob neposredni vojni nevarnosti ali, če je treba zavarovati naš samoupravni socialistični sistem ob elementarnih in drugih nesrečah večjega obsega ter v drugih podobnih razmerah, ko se občinska skupščina ne more sestati. Potrebno pa je takojšnje in nujno ukrepanje zaradi zavarovanja naše samoupravne socialistične ureditve, ohranitve človeških življenj, ki so v nevarnosti, zavarovanja materialnih dobrin in premoženja večjega obsega, izvedbe obrambnih ukrepov za potrebe ljudske obrambe in ohranitve javnega reda in mira, oziroma drugih ukrepov družbene samozaščite. 5. člen Doda se nov 64a člen: Predsedstvo občinske skupščine sestavljajo predsednik skupščine, podpredsednik skupščine ter predsednik zborov, člani predsedstva po svojem položaju pa so: predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja ZK predsednik občinske konference SZDL, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV, predsednik občinske konference zveze socialistične mladine in člani, ki jih še lahko imenuje delegatska skupšina. Odsotnega predsednika nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik. Predsednik občinske skupščine je predsednik predsedstva občinske skpuščine. Če se občinska skupščina ob hudih vojnih razmerah ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine samo spreminja svojo organizacijo in kadrovsko sestavo. Če se predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih ali drugih razmer ne more sestati, lahko predsednik predsedstva sprejme posamezne ukrepe za zagotavljanje izvajanja obrambnih nalog občine. Sprejete ukrepe mora takoj, ko je to mogoče, potrditi občinska skupščina. 6. člen Doda se nova, druga alinea 67. člena in sc glasi: — organiziraj o narodno zaščito. 7. člen Razveljavi se 69. člen statuta občine Litija. 8. člen Doda se novi drugi odstavek 172. člena, ki se glasi: Na osnovi 192. člena ustave SR Slovenije ima skupščina občine tudi predsedstvo. 9. člen Spremeni se prvi odstavek 182. člena, ki se glasi: Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja za izvajanje ukrepov obrambnih priprav in družbene samozaščite, za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov, ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov, tako v miru, kakor tudi za izvajanje nalog v neposredni vojni nevarnosti in vojni. 10. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 011-2/64 Litija, dne 15. februarja 1977. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. LJUBLJANA CENTER 414. Na podlagi 153. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na sejah zbora združenega dela dne 22. marca 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1977 sprejela ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Ljubljana Center. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skupščina in za izvrševanje družbenega plana občine. Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonomsko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovorjeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svojem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, ki jo je določila občinska skupščina in skupščina širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine in organov širših družbenopolitičnih skupnosti. Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima. po ustavi, statutu občine in tem odloku ter po zakonitih in drugih predpisih. 2. člen Pri uresničevanju svoje odgovornosti in v okviru svoje funkcije izvršni svet: — izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvrševanje te politike; — skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, družbeni plani občine ,in širših družbenopolitičnih skupnosti; proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošni akti; — predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; — izvršuje občinski proračun; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje sklepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev; — skrbi za izvajanje politike ljudske obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo v občini;, — določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v Vojni; — usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; • — ustanavlja odbore, komisije in druga stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom in statutom občine. 3. člen Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še naslednje naloge: — razpolaga s prpračunsko rezervo, ki je določena z odlokom o proračunu občine; — odloča o premoženjskopravnih zadevah, kolikor ni glede posameznih vprašanj v zakonu drugače določeno; — potrjuje in daje soglasje k splošnim samoupravnim aktom organizacij združenega dela, kadar je tako določeno v zakonu in kadar ga za to pooblasti občinska skupščina; — odobrava odpise družbenih obveznosti občanov na predlog davčne uprave; — izvršuje ustanoviteljske pravice do organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občinska skupščina; — imenuje delegate družbenopolitične skupnosti v organe samoupravljanja organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena; — imenuje člane v razpisne komisije za imenovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov. 4. člen Izvršni svet določa predlog družbenega plana občine. V postopku priprave osnutka in predloga družbenega plana sodeluje izvršni svet, v skladu z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja, z vsemi nosilci družbenega planiranja v občini pri pripravi potrebnih analiz družbenoekonomskega stanja in gibanj ter ocenjenih mo,žnosti in pogojev, ki so osnove za družbeni plan občine. Na podlagi analize uresničevanja srednjeročnega plana v preteklem obdobju in ocenjenih možnosti za njegovo uresničevanje v naslednjem letu, predlaga izvršni svet občinski skupščini poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana v preteklem obdobju z oceno možnosti za razvoj v naslednjem letu in s predlogi ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje plana. Izvršni svet stalno spremlja izvajanje družbenega plana v tekočem letu in o svojih ugotovitvah obvešča ' ''iško skupščino po potrebi, najmanj pa enkrat let-n 5. člen Izvršni svet opravlja v skladu z zakonom v mejah svoje pristojnosti zadeve s področja ljudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. Med vojno izvršni svet skrbi za izvajanje politike in odločitev predsedstvi občinske skupščine pri vodenju splošnega ljudskega odpora, zlasti pa za mobilizacijo vseh človeških in materialnih zmogljivosti za oborožene sile in druge strukture splošnega ljudskega odpora. Izvršni svet občinske skupščine v mejah svoje pristojnosti spremlja in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravljanje nevarnosti, reševanje in preprečevanje šir- jenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer. Pri izvrševanju teh nalog najtesneje sodeluje s svetom občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in občinskim štabom za civilno zaščito. 6. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini, za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini, sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. Izvršni svet s svojim delovanjem ter z neposrednim sodelovanjem članov izvršnega sveta z organi upravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter z orgarp občinskih družbenopolitičnih organizacij zagotavlja in koordinira delo in delovanje vseh samoupravnih in družbenih subjektov za realizacijo sprejetega družbenega plana občine in samoupravnih sporazumov o temeljih planov. Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in člani izvršnega sveta sodelujejo in koordinirajo svoje akcije in usmeritve z izvršnim svetom mestne skupščine in izvršnimi sveti ljubljanskih občin ter drugimi organi mesta Ljubljane zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog, ki jih občani in delovni ljudje uresničujejo v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti. 7. člen ' Izvršni svet opravlja naloge na sejah, preko svojih odborov, komisij in po drugih posvetovalnih in delovnih telesih. 8. člen Izvršni svet zastopa občino Ljubljana Center kot pravno osebo, kolikor ni glede posameznih vprašanj z zakonom drugače določeno. i). člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi sc izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. 10. člen Izvršni svet sprejme smernice in navodila za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine. / S smernicami oziroma navodili podrobneje uredi z odlokom ali splošnim aktom določena razmerja. V mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet tudi odločbe v upravnem postopku in druge odločbe. Kadar ne odloči z drugim aktom sprejme izvršni svet sklep ali stališče. 11. člen Delo izvršnega sveta je javno. Izvršni svet zagotavlja javnost svojega dela tako, da omogoči sodelovanj^ predstavnikom tiska in informacijskih sredstev na svojih sejah in sejah svojih teles, posreduje svoja stališča in informacije v objavo informacijskim sredstvom, še posebej pa sredstvom obveščanja mesta Ljubljane in občine. Javnost svojega de- la zagotavlja izvršni svet tudi z neposrednimi razgovori in sestanki članov izvršnega sveta s samoupravnimi in družbenopolitičnimi subjekti v občini. Izvršni svet zagotavlja javnost svojega dela s tem, da posreduje gradivo za svoje seje "predsedstvu skupščine, vsem družbenopolitičnim organizacijam in krajevnim skupnostim v občini, Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane in drugim zainteresiranim organom in organizacijam in tako omogoči, da predstavniki teh sodelujejo na sejah izvršnega sveta pri obravnavi posameznih vprašanj ali, da posredujejo svoja stališča, mnenja in predloge k obravnavanim vprašanjem. Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve in stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma, da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa. II. SESTAVA IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI NJEGOVIH ČLANOV 12. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, določeno število podpredsednikov in članov. Predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta voli in razrešuje občinska skupščina. Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s statutom občine. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta predstojnike upravni organov. 13. člen Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet. sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi ter spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta skrbi, da se organizira sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti tudi podpredsednike izvršnega sveta. 14. člen Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi. Predsednik izvršnega sveta lahko v mejah svojih pravic in dolžnosti pooblasti podpredsednika ali posameznega člana izvršnega sveta tudi, da ga stalno nadomešča v določenih zadevah. 15. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov za katerih predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju socialističnih, samoupravnih; družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu da določi načelna stališča in Smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet. Član izvršnega sveta, predstojnik upravnega organa izvršuje sklepe izvršnega sveta, o njih obvešča delavce v upravnem organu, ki ga vodi ter skrbi, da se sklepi izvršnega sveta pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 16. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike občinske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in, da dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 17. člen Izvršni svet obravnava in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. . Seje sklicuje predsednik izvršnega sveta. Predsednik skliče sejo zaradi obravnavanja posameznih vprašanj tudi na utemeljen in obrazložen predlog in pobudo članov izvršnega sveta, predsednika skupščine, skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti, samoupravnega organa krajevne skupnosti, organa upravljanja organizacije združenega dela, organov občinskih družbenopolitičnih organizacij ter na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine 18. člen Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino, glasov vseh članov. 19. člen Na sejah izvršnega sveta sodelujejo tudi predstojniki samostojnih strokovnih služb in drugih organov, strokovni delavci v upravnih organih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da dajejo pojasnila, mnenja in predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet. 20. člen Izvršni svet lahko ustanovi za spremljavo in proučevanje posameznih nalog iz svojega delovnega področja ustrezne odbore, komisije in delovne skupine. Odbore, komisije in delovne skupine so posvetovalna in delovna telesa izvršnega sveta, ki oblikujejo predloge, zavzemajo stališa in dajejo izvršnemu svetu mnenja za reševanje vprašanj s področja, za katera so ustanovljeni. 21. člen Izvršni svet sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, dela svojih teles, sklicevanje in potek sej, način ustanovitve odborov, komisij in drugih delovnih teles z opredelitvijo vsebine dela, način obveščanja javnosti in druga vprašanja za zagotovitev nemotenega dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles. IV. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE 22. člen Izvršni svet poroča in obvešča občinsko skupščino oziroma posamezne zbore občinske skupščine o stanju in problemih na vseh področjih družbenega življenja v občini. Izvršni svet jih obvešča tudi o izvrševanju zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma posameznim zborom tudi oblikovanje politike do določenih vprašanj ter sprejem potrebnih odlokov in drugih splošnih aktov. 23. člen Izvršni svet je dolžan dajati odgovore In pojasnila na vprašati j a, ki mu jih bostavljajo posamezni zbori občinske skupščine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine neposredno na seji ali pismeno. 24. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejfet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. O vprašnjih zaupnice izvršnemu svetu obravnava in odloča občinska skupščina. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico Izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti: 25. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak ti j egov član. tidstbp predsednika ali večine članov izvršnega sveta irtia za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. 26. člen Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi ali, če mu je bila izglasovana nezaupnica izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 27. člen Določbe 21. do 23. člena tega odloka, ki se nanašajo na posamezne zbore občinske skupščine veljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno soodločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine. V. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 28. člen V skladu s svojo odgovornostjo za delo občinskih upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako ti organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, odlokov in drti-gih splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti. Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju ter o problemih na ustreznem področju iti svojem delu, na njegovo zahtevo pa so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja. 29. člen Izvršni svet usklajuje delo upravnih organov in ga usmerja. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij posameznega ali več upravnih organov, zavzema načelna stališča ob takih vprašanjih in določa splošne smernice za Uskladitev dela ustreznih upravnih organov. Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema stališča tudi o temeljnih 'in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem upravnem področju. Upravni organi imajo pravico predlagati izvršnemu svetu, da obravnava in zavzame stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike na področjih za katera so odgovorni, zakonov in drugih splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem upravnem področju. 30. člen Izvršni svet v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom, odlokom ali splošnim aktom; 31. člen Izvršni svet skrbi za to, da delajo upravni orgatii racionalno in učinkovito, da so jim v ta namen na razpolago ustrezna tehnična in druga materialna sredstva, kakor tudi da uporabljajo pri svojem delu sodobne delovne metode. Odredbodajalca za izvrševanje skupnega finančnega načrta uprave, določi izvršni svet v skladu z veljavnimi predpisi na predlog predstojnikov upravnih organov. VI. RAZMERJE IZVRŠNEGA SVETA DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 32. člen Razmerje izvršnega sveta do izvršilnih organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine in enot samoupravnih Interesnih skupnosti za območje občine temelje na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in izvršilni organi samoupravnih interesnih skupnosti in enot samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelovanju ih- formacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih. Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva občinske samoupravne interesne skupnosti dolžnost in in socialnega varstva ima predsednik izvršnega odbora pravico sodelovati na seji izvršnega sveta. Pravico sodelovanja ima tudi predstavnik strokovne službe samoupravne interesne skupnosti. Š3. člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki opravlja določeno dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. 34. člen Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih iz 32. člena tega odloka bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe. VIL SAMOSTOJNE STROKOVNE SLUŽBE V IZVRŠNEM SVETU 35. člen Za opravljanje določenih strokovnih zadev na posameznih področjih in za izvrševanje določenih nalog se ustanovijo in delujejo pri izvršnem svetu samostojne strokovne službe. Pri izvršnem svetu deluje samostojna strokovna služba za kadrovska vprašanja. Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini ustanovitev tudi drugih organizacijskih enot s položajem samostojne strokovne službe za opravljanje posameznih strokovnih zadev. Služba za kadrovska vprašanja 36. člen Pri izvršnem svetu deluje samostojna strokovna služba za kadrovska vprašanja, ki opravlja funkcije, strokovne naloge in opravila na kadrovskem področju v občini in to za potrebe skupščine in njenih organov, organov občinskih družbenopolitičnih organizacij ter sodeluje in po potrebi koordinira delo z drugimi strokovnimi službami v občini, ki delujejo na kadrovskem področju. Služba za kadrovska vprašanja obravnava strokovna vprašanja na področju kadrovske politike v občini; spremlja razmere na tem področju; ugotavlja in analizira, kako se uresničuje vsebina in funkcija kadrovske politike v občini; seznanja nosilce kadrovske politike s stanjem in ugotovitvami na tem področju in jim daje predloge in pobude za sprejem ustreznih ukrepov za izvajanje kadrovske politike; obravnava in sodeluje pri oblikovanju ter daje pobude za sprejem ter za spremembe in dopolnitve družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, ki urejajo določena vprašanja in funkcije kadrovske politike; vzpodbuja usklajeno delovanje, koordiniranje in sodelovanje vseh strokovnih služb, ki delujejo v občini na kadrovskem področju; še posebej se povezuje in sodeluje s kadrovskimi službami v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela; s svojim strokovnim delom in usmeritvami skrbi, da se kadrovska funkcija v vseh sredinah uveljavi kot sestavni del samoupravnega odločanja in odgovornosti delavcev v združenem delu. Služba za kadrovska vprašnja sodeluje s kadrovsko službo Skupščine mesta Ljubljane in sekretariatom za kadrovska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. 37. člen Služba za kadrovska vprašanja opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: — pripravlja analize in druga strokovna gradiva o stanju na kadrovskem področju ter o posameznih vprašanjih in problemih s tega področja za občinsko skupščino, njene organe in za organe občinskih družbenopolitičnih organizacij in po potrebi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti; — vodi dogovorjeno kadrovsko evidenco in jo sproti usklajuje ter pristojnim dejavnikom posreduje potrebne podatke in analize iz te evidence; — vodi evidenco kadrov za kadrovanje za samoupravne in družbene funkcije v občini ter za potrebe občinskih organov; — pripravlja predloge in obrazložitve za sprejem splošnih in posamičnih aktov s področja kadrovske politike, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni organi; — opravlja strokovno delo za komisijo za volitve in imenovanja; — opravlja strokovno delo za komisijo za 'odlikovanja; — opravlja strokovno delo za žirijo za nagrade občine; — opravlja strokovno delo za organe podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini; — opravlja strokovno delo za organe podpisnikov družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju; — pripravlja predloge za imenovanje članov v razpisne komisije za imenovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela; pripravlja strokovno podlago za delo članov razpisnih komisij; spremlja delo razpisnih komisij ter o problemih in ugotovitvah obvešča izvršni svet; — pripravlja v sodelovanju z občinskimi upravnimi organi in službami plane kadrov za njihove potrebe, skrbi za načrtno kadrovanje strokovnih delavcev za upravne organe in službe, skrbi za izvajanje strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja kadrov v upravnih organih in službah; — opravlja druge naloge s kadrovskega področja, ki še izhajajo iz njene funkcije in tiste naloge, ki jih ji določi občinska skupščina in izvršni svet. 38. člen Delo samostojne strokovne službe vodi vodja službe, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet. Notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest samostojne strokovne službe se določi z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v soglasju z izvršnim svetom. Glede medsebojnih razmerij delavcev v samostojni strokovni službi ima vodja službe pravice in dolžnosti predstojnika občinskega upravnega organa. VIII. SEKRETARIAT IZVRŠNEGA SVETA IN DRUGE SLUŽBE ■' 39. člen Izvršni svet ima sekretariat, ki opravlja zanj strokovne, tehnične in druge naloge. Izvršni svet lahko ustanovi skupne službe za opravljanje administrativno-tehničnih opravil za svoje potrebe, za potrebe občinske skupščine in njenih organov, za potrebe upravnih organov in samostojnih strokovnih služb. Z aktom o ustanovitvi določi delovno področje in organizacijo skupnih služb. Vodjo skupnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet. Skupne službe lahko opravljajo po dogovoru tudi določena opravila za družbenopolitične organizacije v občini, za krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Sekretariat izvršnega sveta 40. člen Sekretariat izvršnega sveta skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, zbira gradivo za seje izvršnega sveta in pri tem sodeluje z upravnimi organi, s stalnimi in občasnimi delovnimi telesi izvršnega sveta, z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi; skrbi za izvrševanje sklepov izvršnega sveta in opravlja druga opravila za nemoteno delovanje izvršnega sveta in njegovih delovnih teles. 41. člen Izvršni svet ima sekretarja izvršnega sveta. Sekretarja izvršnega sveta imenuje in razrešuje izvršni svet. Sekretar izvršnega sveta vodi sekretariat, pomaga predsedniku pri pripravljanju sej izvršnega sveta, skrbi, da so gradiva za seje pravočasno pripravljena in opravlja druge naloge, ki mu jih poveri izvršni svet ali predsednik izvršnega sveta. Glede medsebojnih razmerij delavcev v sekretariatu izvršnega sveta ima sekretar Izvršnega sveta pravice in dolžnosti predstojnika občinskega upravnega organa. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Služba za kadrovska vprašanja in sekretariat izvršnega sveta začneta delovati po tem odloku z dnem veljavnosti odloka, svojo organizacijo pa morata uskladiti s tem odlokom do 30. 6. 1977. 43. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-2/77 Ljubljana, dne 4. aprila 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. ini. 1. r. 445. Na podlagi 153., 173. in 196. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na sejah zbora združenega dela dne 22. marca 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen .Drugi odstavek 2. člena odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni.list SRS, št. 32/74 in 16/75) sc spremeni tako, da sc glasi: »II. Drugi upravni organ je — oddelek za ljudsko obrambo.« 2. alinea 3. odstavka 2. člena se črta. 2. člen 11. člen se spremeni tako, da se glasi: »Oddelek za ljudsko obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe, če s predpisom niso posamezne zadeve dane v pristojnost drugim občinskim upravnim organom. Oddelek za ljudsko obrarpbo zlasti: — skupaj z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja osnutek dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, ki je sestavni del načrta družbenogospodarskega razvoja občine; — sodeluje z drugimi občinskimi upravnimi organi in jim strokovno pomaga pri pripravah in dopolnjevanju občinskega obrambnega načrta; — izvaja strokovni nadzor nad delom upravnih organov, ki so pristojni za pripravo in tekoče dopolnjevanje občinskega obrambnega načrta; — skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine, obrambni načrt občine pa z vojnimi načrti oboroženih sil; — skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos ukazov oziroma odredb o izvajanju ukrepov za pripravljenost in odloka o mobilizaciji; — opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov družbenogospodarskega sistema, jih usklajuje s pripravami in potrebami oboroženih sil ter z drugimi imetniki in uporabniki zvez ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadrov na tem področju; — pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov in enot civilne zaščite na območju občine; — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah: — opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov ter predpisov mestne skupščine s področja ljudske obrambe glede zadev, ki jih določa zakon; — pripravlja gradivo iz svoje pristojnosti za svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, za izvršni svet občinske skupščine in za občinsko skupščino ter se pri opravljanju zadev ljudske obrambe ravna po njihovih stališčih in sklepih ter po strokovnih navodilih republiških upravnih organov. l Oddelek za ljudsko obrambo sodeluje z občinskim štabom za teritorialno obrambo, z občinskim štabom za civilno zaščito, z drugimi občinskimi upravnimi organi in organizacijami ter jim pomaga pri delu; sodeluje z upravnim organom za ljudsko obrambo pri mestni skupščini in z republiškim upravnim organom za ljudsko obrambo.« 3. člen 3. alinea 12. člena in 13. člen sc črtata. 4. člen Prvi odst. 14. člena se spremeni tako. da se glasi: »Oddelek vodi načelnik, sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine (v nadaljnjem besedilu: predstojnik).« 5. člen Tretji odst. 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Načelnika oddelka, sekretarja skupščine in namestnika načelnika imenuje občinska skupščina, pomočnika načelnika pa izvršni svet.« 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-08/74 Ljubljana, dne 4. aprila 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Kcržan, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJE 446. Na podlagi zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter 159. in 204. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičpega zbora dne 29. marca 1977 sprejela ‘ ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. polletju 1977 1. člen Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 se bodo začasno, najdalj pa do 30. junija 1977, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnih načrtov dohodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 11/76) in spremembami in dopolnitvami tega odloka (Uradni list SRS, št. 2/77). 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo iždgtki proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 %>. 3. člen Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna za leto 1977. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotpka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno najkasneje do konca leta 1977. 4. člen Odlok o začasnem financiranju proračuna v prvem trimesečju leta 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. aprila 1977. St. 400-13/75-S Ljubljana, dne 30. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA SISKA 447. Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 30. seji Zbora združenega dela in 30. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v prvem polletju 1977 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1977 se potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna v prvem polletju 1977 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1976. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna zp leto 1976, povečanih za 10,8 “/o. Eventuelni prenosi financiranja na Skupščino mesta Ljubljane oziroma obratno se ustrezno uskladijo med proračunom mesta Ljubljana in občino Ljubljana Šiška. 3. člen Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška. Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977. \ 4. člen S -sprejemom tega odloka preneha veljavnost odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana SiSka v prvem trimesečju 1977 (Uradni list SRS, št. 1/77). 5. člen Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-402-09/77-193/77 Ljubljana, dne 23. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 448. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev v območju soseske VS-103, III-A faza Murgle 2. člen Meje območja soseske iz prejšnjega člena poteka po sledečih parcelah v k. o. Trnovsko predmestje: Izhodišče je v severovzhodnem vogalu parcele št. 361/1 ob Cesti v Mestni log, nato poteka proti zahodu po severni meji parcel št. 361/2, 365/1, 371, 376/1, 387/1, 388/1, 393, 394/1, 396, 397, 402, 403, 406, 407, 410, 411/1, 413, 414, 417, 418/2, 419, 421, 424, 42'5, tu se obme proti jugu in teče po celotni dolžini zahodne meje parcele št. 425 do Malega grabna, od tu proti vzhodu po južni meji parcele št. 425, 424, deloma po vzhodni meji parcele št. 424, kjer preskoči Mali graben na severozahodni vogel prc. št. 690 in nadaljuje smer po desnem bregu Malega grabna do severnega vogala parcele št. 729, kjer preskoči na levi breg Malega grabna pri jugozahodnem vogalu pare. št. 396, po levem bregu dalje do jugovzhodnega vogala parcele št. 365/2, nato proti severu na južno mejo parcele št. 361/13, dalje po vzhodni meji parcele 361/13, 361/15, 361/14, 361/2 in se pri stikališču s parcelo št. 361/21 obrne proti vzhodu po južni meji te parcele, preseka parcelo št. 361/1 in se po vzhodni meji te parcele zaključi v izhodiščni točki. ODLOK 3. člen o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednji- in drugo kompleksno graditev na območju soseske mi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki iz k. VS-103, III-A faza Murgle o. Trnovsko predmestj e: Parcela Kultura Površina Vložek v m' ' št. Dosedanji uporabniki 365/1 travnik 1616 515 Veterinarski zavod SRS 365/2 travnik 5616 515 Veterinarski zavod SRS 365/3 travnik 1947 515 Veterinarski zavod SRS 376/1 travnik 44828 515 Veterinarski zavod SRS B Parceli št. Kultura Površina v m‘ Vložek št. Dosedanji lastniki 321 stavbišče 113 3053 Modic Janez in Modic Marija, črna vas — vsak do 1/2 293 stan. hiša 96 323 Klopčič Janez, C. v Mestni log št. 195 387/1 dvorišče 1732 3133 Klopčič Janez in Klopčič Danica, C. v Mestni log 195 vsak do 1/2 388/1 zgradba 102 travnik 1193 3133 Klopčič Janez in Klopčič Danica, C. v Mestni log 195 vsak dc 1/2 402 travnik 14167 2532 Ham Gabrijela, Trnovski pristan 28 414 travnik 6469 55 Verbič Jože, Karunova 3 417 travnik 6606 55 Verbič Jože, Karunova 3 418/ travnik 6195 55 Verbič Jože, Karunova 3 419 travnik 6535 55 Verbič Jože, Karunova 3 ■ 421 travnik 7039 55 Verbič Jože, Karunova 3 424 travnik 8593 55 Verbič Jože, Karunova 3 4. člen - in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastnin- SRS, št. 27/72). ska pravica in druge pravice na zemljiščih iz prejšnje- 5. člen ga člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- občina Lj ubij na Vič-Rudnik. nem listu SRS. Za prizadete kmete ; lahko izda pristojni upravni St. 464-138/76-1 organ odločbo po 7. členu zakona o prenehanju last- Ljubljana, dne 22. marca 1977. ninske pravice in drugih pravic na : zemljiščih. name- Predsednik njenih za kompleksno graditev fUradni list SRS, št. Skupščine občine 19/76) šele po zagotovitvi nadomestnih kmetijskih po- Ljubljana Vič-Rudnik vršin ' v skladu z 48. in 58. členom zakona o razlastitvi Vili Belič 1. r. 449. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zborn združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na območju soseske VS 201/5 — Dobrava 1. člen S t^m odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev v območju soseske VS 201/5 — Dobrova. Po severovzhodni meji pare. št. 1291, 1284/2, severni meji pare. št. 1284/2 in 1285/1, po vzhodni meji pare. št. 1286/2 in 1280/2, po severovzhodni meji pare. št. 1282, po severni meji pare. št. 1282, 1279/3, 1274.'2, delno po zahodni meji pare. št. 1274/2, po severovzhodni meji pare. št. 1271, po severozahodni meji P9rc. št. 1271, po zahodni meji pare. št. 1271, po vzhodni meji pare, št. 1252 in 1242, prečka pešpot in poteka po severozahodni meji pare. št. 1244, po jugozahodni meji pare. št. 1244, po severozahodni meji pare. št, 1199/1 in 1J9SI, delno po južni meji pare. št. 1199/1, po zahodni meji pare. št. 1192/2 in 1193, po jugozahodni meji pare. št-1193, po južni meji pare. št. 1189/1, po južni meji poti pare. št. 3079, prečka pot in poteka po jugovzhodni meji pare. št. 1186, prečka pot pare. št, 3021 in poteka po jugovzhodni meji pare. št. 1199/3, po vzhodni meji pare. št. 1199/3 in 1199/1, po vzhodni meji pare. št. 1237/2, 1238, 1235/2 in 1235/1, prečka pot in poteka po jugovzhodni meji pare. št. 1289/1, 1289/2 in 1291 do izhodiščne točke. 2. člen Meja območja soseske iz prejšnjega člena poteka po sledečih A parcelah v k. o. Dobrova: Parcela Kultura Površina Vložek 'St. v m’ st. 1289/1 neplpd. 3069 103 1389/2 travnik 3063 103 1289/3 neplod. 1830 103 1287/1 njiva 3229 174 1387/2 travnik 1159 174 1235/1 njiva 1392 1135 1235/3 njiva 65- 1135 1288 njiva 2644 1135 B Parcela Kultura Površina Vložek št. v m* št. 1199/5 travnik 425 696 1205/1 njiva 6942 99 1205/2 travnik 2884 99 1246/1 njiva 1806 99 1247/2 njiva 1586 99 1246/2 njiva 1806 106 1246/3 njiva 2507 106 1388/1 njiva 1624 115 1280/2 sadni yrt 329 115 1204/1 niiva 3294 117 1304/3 njiva 1316 117 1274/1 njiva 5220 132 78 hiša 511 163 1198 njiva 4179 163 1199/1 travnik 18080 163 1201 njiva 8984 163 1282 ■ gozd 1165 178 1291/1 sadovnjak 1050 178 1291/2 sadovnjak 561 178 1279/2 njiva 3887 518 77 dvorišče hiša št. 3C 410 169 233 gosp. posl. 59 169 1237/1 njiva 6458 169 1238 travnik 7970 169 1240 njiva 840 169 1244 vrt 10319 169 1247/1 njiva 1644 169 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljiška z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki i? k- O. Dobrova: Dosedanji uporabnik Osnovna šola Dobrova Osnovna šola Dobrova Osnovna šola Dobrova Osnovna šola Dobrova Osnovna šola Dobrova Ljubljanske mlekarno Ljubljanske mlekarne Ljubljanske mlekarne Dosedanji lastnik Marinko Minka, Dobrova 32 Marinko Minka, Dobrova 32 Marinko Minka, Dobrova 32 Marinko Minka, Dobrova 32 Marinko Minka, Dobrova 32 Smoleč Frančiška, Dobrova 33, 1/4 Smoleč Ivan, Dobrova 33, 3/4 Dimnik Anton, Dobrova 8, 1/2 Dimnik Ivana, Dobrova 8, 1/2 Dimnik Anton in Dimnik Ivana, Dobrova 8, vsak do 1/2 Dimnik Anton in Dimnik Ivana, Dobrova 8, vsak do 1/2 Dolinar Ivana, Dobrova 20, 1/3 Rotar Ana, Draževnik 3, 1/3 Kušar Angela, Draževnik 3, 1/3 Jerala Franc, Dobrova 44, 1/2 Jerala Marija, Dobrova 44, 1/2 Jerala Marija, Dobrova 44, 1/2 Jerala Marija, Dobrova 44, 1/2 Oven Frančiška r. Zorec, Dobrova 33 Oven Frančiška r. Zorec, Dobrova 33 Oven Frančiška r. Zorec, Dobrova 33 Birtič Franc, Dobrova 26 Birtič Matija, Dobrova 43 Birtič Matija, Dobrova 43 Birtič Matija, Dobrova 43 Birtič Matija, Dobrova 43 Birtič Matija, Dobrova 43 Birtič Matija, Dobrova 43 Birtič Matija, Dobrova 43 Parcela št. Kultura Površina v m’ Vložek št. 1280/1 njiva 4792 169 79 gosp. posl^ 174 stavbišče 310 hiša 32 dvorišče 315 179 stavbišče 79 174 1270 njiva 1305 174 1271 travnik 8990 174 1273 njiva 5581 174 1279/1 njiva 2751 174 1188/1 njiva 1955 523 1188/2 travnik 1879 523 1188/3 vrt 593 523 1186 vrt 1543 1448 1284/2 njiva 1134 1919 1285/1, njiva 1972 1920 1192/1 njiva 2301 771 1192/2 vrt 1428 771 1193 travnik 2104 - 771 1189/1 njiva 2253, 1219 1189/2 njiva 2374 1220 1199/3 sadni vrt 2938 829 1237/2 njiva 2455 1812 1235/2 njiva 3696 764 1264/4 njiva 2356 259 . - 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz prejšnjega člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Ljubljana Vič-Rudnik. Za prizadete kmete lahko izda pristojni upravni organ odločbo po 7. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zpmljiščih. namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) šele no zagotovitvi nadomestnih kmetijskih površin v skladu z 48. in 58. členom zakona o razlastitvi in o pri- Dosedanji lastnik Birtič Matija, Dobrova 43 Oven Marija, Dobrova 40, 1/2 Oven Slavko, Dobrova 40, 1/2 Oven Slavko, Dobrova 40, 1/2 Oven Slavko, Dobrova 40, 1/2 Oven Slavko, Dobrova 40, 1/2 Oven Slavko, Dobrova 40, 1/2 Oven Slavko, Dobrova 40, 1/2 Volčič Frančiška, Dobrova 70 Volčič Frančiška, Dobrova 70 Volčič Frančiška, Dobrova 70 Volčič Frančiška, Dobrova 70 Oven Jože, Dobrova 39 Oven Janez, Kozariška 20, Lj. Dolinar Ivan, Dobrova 4.6 Dolinar Ivan, Dobrova 4/3 Dolinar Ivan, Dobrova 46 Božič Rudolf, Dobrova 5 Božič Luka, Cesta na Vrhovce 32 Birtič Ana, Dobrova 10 Štok Ana, Cankarjeva 10, 1/2 Štok Miloš, Cankarjeva 10 1/2 Hudnik Frančiška, Dobrova 65 Beseničar Marija, Stranska vas 3 silnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 464-137/76-3 Ljubljana, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič l.r. 450. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na območju soseske RS-103 Vinterca 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev v območju soseske RS-103 Vinterca. 2. člen Meja zemljiškega območja iz prejšnjega člena poteka po sledečih parcelah v k. o. Rudnik: Od izhodiščne točke med pare. št. 119/4 in 120/8, ki ležita na južni strani in pri začetku ceste Rudnik I — pare. št. 2268, proti severovzhodu do stičišča pare. št. 120/7 in 120/6 s pare. št. 2563/2. se obrne proti vzhodu do stičišča pare. št. 2563/12 in 120/1, se usmeri proti severu do pare. št. 2563/4, zavije proti severovzhodu po meji med pare. št. 2563/4 in 2563/12 do stičišča ostalih parcel s pare. št. 2566/1 in 2546/1. Od tu se usmeri proti severozahodu do pare. št. 2566/1 do stiščišča do pare. št. 2563/8 ter v loku proti severozahodu po meji s pare. št. 2563/7 do ceste Rudnik I, poteka ob južnem robu ceste Rudnik I do stičišča s pare. št. 2566/2 in 2567 ter se obrne proti vzhodu po meji med pare. št. 2567 in 2566/1 do pare. št. 2568. Tu se obrne proti jugovzhodu do stičišča s pare. št. 2565 in 123, teče po meji med pare. št. 123 in 2568 v smeri proti severovzhodu do stičišča parcel št. 2570, 2571 in 124, zavije proti vzhodu do stičišča pare. št 125, 126 in 124, se zopet obme v dolžini 12 m proti severovzhodu, nato se pod istim kotom proti jugovzhodu usmeri po meji med parcelami št. 126, 125, 1Z4 in 147 do stičišča med parcelama št. 145 in 147. nadaljuje po meji pare. št. 145 in 147 proti jugozahodu do stičišča med pare. št. 147, J45 in Cesto na Orle — pare. št. 226, teče dalje v smeri proti jugozahodu po severnem robu Ceste na Orle in po meji med pare. št. 2269 (cestni svet) in 147, 148 do stičišča pare. št. 148, 97 in 2269. Tu se preusmeri proti severozahodu in po 16 m zavije proti zahodu do stičišča med pare. št. 97 In 100/2, od tu dalje teče po meji med pare. št. 100/2, 96 in 101 do Ceste na Orle, kjer se pod ostrim kotom obrne proti seve- ru in pri dolžini ca. 11 m na pare. št. 101 ob gospodarskem poslopju in stanovanjski hiši št. 5 ob Cesti na Orle, nadaljuje do stičišča zemlj. pare. št. 101, 121/2 in 2304/1. Od tu teče v smeri severovzhod po meji pare. št. 121/2, 101 in 467 do stikališča pare. št. 121/1, 101 in 467. Od tu dalje teče proti severozahodu po meji med pare. št. 467 in 121/1 ob gospodarskih poslopjih do pare. št. 105/1, se obme proti severovzhodu po meji med zemlj. pare. št. 105/3 in 121/1 in poteka od stičišča slednjih proti severozahodu po meji med pare. št. 105/ 3, 105/2, 121/1, 119/4 in 120/8 do izhodiščne točke ob cesti Rudnik I s stičiščem med zemlj. pare. št. 120/8, 119/4 in 2268 (cesta). 3. člen Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki iz k. o. Rudnik: Parcela St. Kultura Površina v m' Vložek st. • 120/8 travnik 2134 179 123 travnik 11934 177 100/3 travnik 1387 181 100/2 travnik 872 181 2566/1 njiva 7387 182 gozd 6253 120/7 travnik 279 193 120/6 travnik 452 1203 121/1 travnik 9391 585 124 travnik 19866 726 125 njiva 617 726 147 gozd 19130 726 100/1 travnik 7603 1394 148 gozd 3242 1394 2565 travnik 1447 1461 101 travnik 7571 1461 2563/12 travnik 474 1577 120/3 travnik 763 1761 120/4 travnik 789 1761 120/5 travnik 309 1761 120/1 travnik 1125 1779 551 stavb, hiša 109 1779 2564/1 travnik 524 1866 2564/4 travnik 548 1866 2564/5 travnik 284 1866 2564/6 travnik 84 1866 2564/7 travnik 172 1866 2564/3 travnik 1612 1867 2564/2 travnik 524 1868 2564/8 travnik 116 1868 2564/9 travnik 274 1868 2564/1C travnik 164 1868 2566/2 gozd 856 1868 Lastnik Strubelj Andrej ml., Dolenjska 109 Goli Antonija, r. Pezdir, Rudnik c. II-6 Šparovec Franc, Pot na Orle 1 Šparovec Franc, Pot na Orle 1 Žabjek Franc, Dolenjska 157 Jeršin Karel, Dolenjska 147 Jeršin Karel, Dolenjska 147 Goli Kristina 1/2 Goli Kristina, roj. Usenik, 1/6 Goli Anton, 1/6 Goli nd. Marjan 1/6 vsi Ljubljana, Dolenjska 151 Zrnec Jože, Rudnik II-3 Zrnec Jože, Rudnik II-3 Zrnec Jože, Rudnik II-3 Kastelic Frančiška, roj. Šparovec, Rudnik 12 Žabjek Franc, Dolenjska 155 Žabjek Franc. Dolenjska 155 Golob Pavla, Skrilje 42, 1/4 Golob Ivan, Skrilje 42, 1/4 Golob Anton, Skrilje 30, 1/4 Golob Mihaela, Skrilje 30, 1/4 Vojska Jurij, dipl. inž., Partizanska 22. 1/2 ' Vojska Janez, Viška 49-B, 1/2 Vidic Franc, Dolenjska 147g Vidic Franc, Dolenjska 147g Žabjek Milan, Toronto Žabjek Milan, Toronto Žabjek Milan, Toronto Žabjek Milan, Toronto Žabjek Milan, Toronto Žabjek Alojzij. Toronto Žabjek Anton, Ob Dolenjski žel. 13a Žabjek Anton, Ob Dolenjski žel. 13a Žabjek Anton, Ob Dolenjski žel. 13a Žabjek Anton, Ob Dolenjski žel. 13a Žabjek Anton, Ob Dolenjski žel. 13a 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz prejšnjega člena ter pridobi pravico uporabe na teh zemljiščih občina Ljubljana Vič-Rudnik. Za prizadete kmete lahko izda pristojni upravni organ odločbo po 7. členu zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) šele po zagotovitvi nadomestnih kmetijskih površin v skladu z 48. in 58. členom zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72). 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 464-138/76-2 Ljubljana, dne 22. marca i»r/. Predsednik Skupščine, občine Ljubljana Vič-Rudnik Vlil BeHe l.r. 451. Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/1974) delovni ljudje in občani skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, sklenemo ( SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območje občine Ljubljana Vlč-Rudnik I. TEMELJNA NAČELA 1. člen Delovni ljudje in občani neposredno in prek svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij, skupnosti in društev kot uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v zdravstvenih organizacijah in v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih kot izvajalci zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilif: izvajalci) se združujemo v občinsko zdravstveno skupnost, da si v njej z uresničevanjem svobodne menjave dela ter z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovimo neposredno zdravstveno varstvo in ob pogojih po zakonu še druge oblike socialne varnosti. Občinska zdravstvena skupnost je pravna oseba. Ime skupnosti se glasi: »Občinska zdravstvena skupnost«; njen sedež je: Ljubljana, Miklošičeva 24. Skupnost ima svoj pečat okrogle oblike z naslednjo vsebino: v krogu napis »Občinska zdravstvena skupnost«, v sredini pa napis: »Ljubljana«. 2. člen Z ustanovitvijo občinske zdravstvene skupnosti se uporabniki in izvajalci zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog, za zagotovitev enakih pravic in obveznosti iz enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter za zagotovitev rizične sposobnosti in svobodne menjave dela na širšem območju hkrati zavezujemo v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov k združitvi naše občinske zdravstvene skupnosti z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalno zdravstveno skupnost in v zdravstveno skupnost Slovenije. ^ 3. člen Za sodelovanje s Skupščino mesta Ljubljane (pristojnima zboroma Skupščine mesta Ljubljana), oblikuje občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju mesta Ljubljana s posebnim samoupravnim sporazumom zbor delegatov, kot skupen organ vseh občinskih zdravstvenih skupnosti na območju mesta Ljubljane. i 4. člen 7a kar najbolj neposredno uresničevanje samo-U"-:r, nih pravic in interesov v okviru ožjih samouprav-r ' organizacij in skupnosti imamo delovni ljudje in <■' ••ani v tej občinski zdravstveni skupnosti pravico, da po teritorialnem in funkcionalnem principu organiziramo v enote, če je tako zagotovljeno uspeš- nejše uveljavljanje zdravstvenega varstva ter najbolj ustreza razvitosti zdravstvene dejavnosti v zadevnem delovnem okolju oziroma na takem območju. V taki enoti uresničujemo določene samoupravne pravice in interese v okvirih po tem samoupravnem sporazumu ob pogojih po statutu te občinske zdravstvene skupnosti in na način po samoupravnem sporazumu o združevanju in statutu zadevne organizacije združenega dela oziroma statutu samoupravne organizacije ali krajevne skupnosti skladno z nalogami in načinom dela, ki jih opredelita samoupravni akt o organiziranju enote in statut občinske zdravstvene skupnosti. 5. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela, zlasti: — spremljamo v okviru regionalnega programa zdravstvenega varstva opredeljeni program zdravstvenega varstva za območje občine in v skladu s programom določamo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter dajemo predloge za programe zdravstvenega varstva za regijo in SR Slovenijo; — združujemo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in za njegov razvoj; — skrbimo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — določamo politiko Vazvoja zdravstvenega varstva; — skrbimo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev; — sprejemamo program zdravstvenega varstva; — obravnavamo programe in dejavnosti zdravstvenih organizacij ter sprejemamo oziroma predlagamo potrebne ukrepe; — spremljamo in obravnavamo dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva in preskrbo z zdravili v občini; — sklepamo samoupravne sporazume in družbene dogovore; — na način po statutu občine soodločamo s pristojnimi zbori občinske skupščine o splošni politiki na področju zdravstvenega varstva, o politiki razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter o zadevnih načrtih in programih, o sistemu zdravstvenih dejavnosti, o minimalnih standardih za opravljanje posameznih oblik zdravstvenega varstva ter o drugih vprašanjih s področja zdravstvenega varstva, ki se na podlagi ustave in zakona urejajo z odloki in drugimi splošnimi akti občinske skupščine; — obravnavamo problematiko iz pristojnosti regionalne zdravstvene skupnosti ter ji posredujemo svoja stališča in predloge; — sodelujemo z zdravstvenimi skupnostmi na mestnem in drugih območjih zaradi obravnavanja zadev, enotnih za tako območje, kot tudi z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi; — uresničujemo druge skupne interese na področju zdravstva. Skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejema v soglasju s skupščino občine odločitve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej zdravstveni skupnosti, in so določene z zakonom o zdravstvenem varstvu ali z drugim zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine. Pred odločitvijo o so- glasju delegati pristojnih zborov občinske skupščine in delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti po potrebi razpravljajo in usklajujejo stališča. Usklajevanje razvojne politike in programov zdravstvenega varstva s cilji ekonomskega in družbenega razvoja občine oziroma republike, določenimi v družbenih planih občine oziroma republike, se zagotavlja z družbenim dogovarjanjem. Predlog programa zdravstvenega varstva za območje občine pripravi občinska zdravstvena skupnost v okviru regionalnega programa. Program zdravstvenega varstva je sprejet, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti enakopravno s pristojnima zboroma občinske skupščine. 6. člen Delovni ljudje in občani, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih na širšem območju, potem ko se povežemo med seboj skladno z medobčinskim povezovanjem, sodelujemo v zadevnih okvirih in skupnih organih zlasti v obravnavanju in usklajevanju politike na področju zdravstvenega varstva in razvoja zdravstvenih dejavnosti. Pri tem spremljamo in spodbujamo še delo organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na zadevnem območju, ter opredeljujemo in ocenjujemo predloge za uspešnejše poslovanje 7. člen Delovni ljudje in občani, združeni v enoti te občinske zdravstvene skupnosti, če jo ustanovimo: — sodelujemo pri oblikovanju občinskega programa zdravstvenega varstva, — v okviru občinske zdravstvene skupnosti uveljavljamo posebne potrebe po zdravstvenem varstvu, — skrbimo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlasti preventivnega zdravstvenega varstva, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo, — obravnavamo delo in problematiko zdravstvenih organizacij, katerih delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje pravice in zdravstvenega varstva, ter predlagamo ustrezne ukrepe občinski zdravstveni skupnosti. Naloge, kot so opredeljene v prvem odstavku tega člena, se ustrezno prilagodijo področju, za katerega je enota ustanovljena. 8. člen Pravice, odvisnosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti, kot tudi v oblikah njenega združevanja ali povezovanja in sodelovanja, urejamo s samoupravnimi sporazumi, s statutom in drugimi samoupravnimi akti. Delovni ljudje v društvih se lahko združijo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti, če podpišejo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi. Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne akte te občinske zdravstvene skupnosti bomo dosledno usklajevali s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. 9. člen Delovni ljudje in občani v svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali društvih neposredno na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter po načelih, ki jih natančneje opredeli statut občinske zdravstvene skupnosti, oziroma na svojih zborih: — volimo in odpokličemo člane delegacij v skupščino občinske zdravstvene skupnosti; — odločamo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti ter s tem tudi o združevanju in deležu sredstev za zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti v skupni porabi; — obravnavamo predloge za program zdravstvenega varstva v občini, regiji in republiki; — obravnavamo poročila o izvajanju sprejetega programa zdravstvenega varstva ter o delu oziroma stanju in problemih občinske zdravstvene skupnosti. 10. člen Delovni ljudje in občani kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo svoje pravice do samoupravnega odločanja v tej občinski zdravstveni skupnosti prek svojih delegacij in delegatov, ki jih volimo in odpokličemo oziroma delegiramo po načelih delegatskega sistema in so nam odgovorni. Člani delegacij in delegati uporabnikov in izvajalcev so med seboj enakopravni. 11. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti se oblikujejo na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Sestava delegacije in število njenih članov se določita s statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti, ki oblikuje delegacijo in voli njene člane. Število, delegatskih mest v skupščini te občinske zdravstvene skupnosti določamo uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. V statutu te občinske zdravstvene skupnosti pa opredelimo število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij. , 12. člen Delegacije, ki ne dobijo nobenega delegatskega mesta, se združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti. Če delovni ljudje in občani ustanovimo v tej občinski zdravstveni skupnosti enote za področje organizacij združenega dela oziroma drugih samoupravnih organizacij ali za območje krajevnih skupnosti, določimo merila za delegiranje delegatov v organe enote iz delegacij za to občinsko zdravstveno skupnost v statutu te občinske zdravstvene skupnosti oziroma s samoupravnim aktom o organizaciji enote. 13. člen Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zasedanje skupščine te občinske zdravstvene skupnosti oziroma seje ustreznega zbora izmed sebe delegata ali določeno število delegatov glede na vprašanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti se šteje za delegata član delegacije oziroma delegat konference delegacij, ki je že bil delegiran, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne pošlje drugega delegata. Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo v organu te občinske zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanja skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Vendar delegat, ki je izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini te skupnosti. 14. člen Delovni ljudje in občani, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti, uredimo s statutom skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter o vrsti in obsegu pravic do zdravstvenega varstva oziroma s pogoji po zakonu glede drugih oblik socialne varnosti zlasti: — pogoje in način oblikovanja, združevanja in razdruževanja ali povezovanja in sodelovanja občinske zdravstvene skupnosti in njenih enot; — načela volitev in odpoklica ter razrešitve delegatov skupščine skupnosti; — organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, njene organe ter njihove naloge, pristojnosti in odgovornost; — organizacijo, naloge in pristojnost samoupravne kontrole; — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva; — natančnejše pogoje za pravice iz zdravstve-ga varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom, kot tudi njihov obseg; — način in postopek za uveljavljanje pravic do zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim var-1 stvom; — organizacijo in način obveščanja članov te občinske zdravstvene skupnosti o njenem delu in delu strokovne službe, kot tudi način zagotovitve siceršnje javnosti dela skupnosti; — način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne obveznosti strokovne službe; — druge določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti občinske zdravstvene skupnosti in njenih članov ter o zadevnih pooblastilih. II. ORGANI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 15. 'člen Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina skupnosti. Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V skupščini te občinske zdravstvene skupnosti je 33 delegatskih mest uporabnikov ter 14 delegatskih mest izvajalcev. Število delegatov za zbor delegatov za območje mesta Ljubljane bomo določili s posebnim samoupravnim sporazumom. 16. člen Delegacije za skupščino občinske zdravstvene skupnosti oblikujejo: 1. uporabniki zdravstvenega varstva a) delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih z območja občine, b) delovni ljudje in občani v krajevnih oziroma drugih samoupravnih in poklicnih skupnostih ter društvih z območja občine: delovni ljudje, ki z osebnim delom in delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, opravljajo kmetijsko, obrtno in podobno dejavnost oziroma z zakonom določeno drugo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo m delovna sredstva, kot tudi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo umetniško, kulturno, odvetniško ali drugačno poklicno dejavnost, upokojenci in drugi občani; 2 izvajalci zdravstvenega varstva a) delavci v organizacijah združenega dela zdrav- stvene dejavnosti in v drugih za opravljanje zdravstvene dejavnosti pooblaščenih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na območju občine, b) delavci v organizacijah, ki opravljajo zdravstveno tjejavnost za širše območje v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti ter tako izvajajo zdravstveno varstvo tudi za uporabnike z območja občine. ■ 17. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstitu- irata na prvi seji po ustanovitvi oziroma po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika. Zbora uporabnikov in izvajalcev enakopravno izvolita predsednika skupščinske zdravstvene skupnosti iz vrst delegatov. Ce je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča eden izmed predsednikov zbora po vrstnem redu, ki ga določijo delegati ob konstituiranju. Ce vrstni red ni opredeljen, se nadofnesto-vanje opravi izmenoma. Predsednik skupščine ter predsednika zborov in njuna namestnika se volijo za štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za isto dolžnost. 18. člen Skupščina občinske zdravstvene skupnosti odloča na sejah obeh zborov. O vprašanjih, ki so bistvenega pomena za skupnost in so tako opredeljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. Ce odločitev o vprašanju iz prvega odstavka tega člena ni sprejela v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se izvede usklajevalni postopek med zboroma. Ce tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko občinska skupščina začasno uredi tako vprašanje. Začasna ureditev velja, dokler se ne doseže soglasje med zboroma, vendar največ eno leto. Za odločitev zbora je vselej potrebno, da glasuje za sprejetje večina delegatov, ki ga sestavljajo. Za sklepčnost seje slehernega zbora je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov, ki ga sestavljajo. 19. člen Ce ta občinska zdravstvena skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno de- lo, in bi zaradi tega nastala občutna škoda, lahko občinska skupščina na predlog njenega izvršnega sveta začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo. 20. člen S statutom skupnosti oziroma s poslovnikom skupščine se v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi .texobčinske zdravstvene skupnosti določi, o katerih zadevah odloča posamezni zbor delegatov samostojno. Vsak zbor o zadevah iz lastne pristojnosti lahko organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacijah oziroma delegacijah ali konferencah delegacij, ki so jih delegirale. / 21. člen Zbora uporabnikov in izvajalcev odločata enakopravno predvsem o: 1. sprejetju statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, 2. programu zdravstvenega varstva v občini, 3. oblikovanju finančnega načrta, sprejetju zaključnega računa skupnosti in o letnem poročilu, 4. samoupravnih sporazumih glede programiranja zdravstvenega varstva in združevanja sredstev ter drugih razmerij, 5. opredelitvi elementov za vrednotenje zdravstvenih storitev v svobodni menjavi dela, 6. razmerjih s področja svobodne menjave dela v izvajanju zdravstvenega varstva, 7. sprejetju splošnih in posamičnih aktov glede razširjene reprodukcije v okvirih skupnosti, 8. izvolitvi in odpoklicu ali razrešitvi organov občinske zdravstvene skupnosti ter imenovanju in odpoklicu ali razrešitvi delegatov te skupnosti v zvezi z njenim združevanjem ali povezovanjem, 9. načinu in vsebini sodelovanja in soodločanja z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so skupnega pomena. 22. člen Zbor uporabnikov samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnbsti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o pravicah v izvajanju oblik socialne varnosti, zagotovljenih z zdravstvenim zavarovanjem, — odloča o upravljanju in uporabi združenih sredstev za uresničevanje pravic, ki izhajajo iz neposrednega zdravstvenega varstva, oziroma pomenijo uresničevanje oblik socialne varnosti, — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom te občinske zdravstvene skupnosti dani v pristojnost. 23. člen Zbor izvajalcev samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev obeh zborov: — odloča o organizaciji neposrednega zdravstvenega varstva, — obravnava razvoj /teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti, — razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot jn organov skupnosti s področja neposrednega zdravstvenega varstva, — obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev, — opravlja še druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dani v pristojnost. 24. člen Samoupravni delavski nadzor z gremsca uresničevanja in varstva samoupravnih pravic ter nad izvajanjem v skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi in občanov, združenih v tej občinski zdravstveni skupnosti, nad trošenjem sredstev ter nad delom organov upravljanja in strokovne službe uveljavljamo uporabniki in izvajalci prek odbora samoupravne kontrole. V ta odbor delegirajo delegacije oziroma konference delegacij uporabnikov in izvajalcev svoje delegate za dve leti, pri čemer nihče ne more biti delegiran več kot dvakrat zapovrstjo. Odbor samoupravne kontrole šteje 9 delegatskih mest. V statutu te občinske zdravstvene skupnosti opredelimo število delegatov, ki jih v odbor samoupravne kontrole delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij, kot tudi konstituiranje, način dela, pravice, dolžnosti in odgovornost. V odbor samoupravne kontrole ne morejo biti delegirani člani delegacij, ki že imajo dolžnosti oziroma funkcije v tej občinski zdravstveni skupnosti ali v njenem imenu. 25. člen Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne tunkcije izvršilnemu odboru, za katerega sama izvoli predsednika in člane. Člane izvoli v enakem številu izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev; predsednik je vselej iz vrst uporabnikov. Mandat za izvršilni odbor traja dve leti; nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor več kot dva-kraf zaporedoma. Izvršilni odbor ima predsednika in 8 članov. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika. Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge: — skrbi •f. odločitvami in ukrepi za pravočasno in pravilno izvajanje in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti oziroma njenih zborov; — z odločitvami in ukrepi skrbi za pravilno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva oziroma oblik socialne varnosti; — predlaga skupščini skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti; — obravnava samoupravne sporazume o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva ter druge samoupravne sporazume in jih predlaga skupščini v obravnavo in sprejem v okvirih načina odločanja njenih zborov; — daje pobude za sklicevanje skupščine oziroma zborov glede na njihovo pristojnost in način odločanja. 26. člen Skupščina skupnosti izvoli iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev odbor za reševanje prošenj oziroma ugovorov in pritožb iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja oziroma glede na oblike, socialne varnosti. Dolžnost v odboru traja praviloma toliko časa, kolikor traja članstvo delegata v delegaciji, za katero je bil izvoljen. Sestava in delo odbora se uredita s statutom skupnosti. Za obravnavo oziroma opredeljevanje in razreševanje strokovne problematike in pomembnejših zadev strokovne narave lahko ustanovi skupščina skupnosti strokovni svet kot posvetovalni organ občinske zdravstvene skupnosti. Za člane strokovnega sveta imenuje skupščina s sklepom obeh zborov ustrezno število strokovnjakov s področja zdravstvenih dejavnosti ter organizacije in izvajanja zdravstvenega varstva oziroma zagotavljanja socialne varnosti. Članstvo ni vezano na funkcijo delegata. 27. člen Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupščina skupnosti izvoli stalne ali občasne komisije oziroma ustrezna strokovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev, medtem ko sodelovanje v občasni komisiji ali v strokovnem delovnem telesu ni vezano na funkcijo delegata in prav tako ne na obojestransko sestavo. Skupščina skupnosti po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okvirih regionalne zdravstvene skupnosti, kakor ustreza širšim nalogam oziroma združevanju sredstev, zlasti s področja razširitve zmogljivosti v zdravstvu oziroma razširjene reprodukcije. 28. člen S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti se določijo naloge, ki jih njena strokovna služba opravlja za to občinsko zdravstveno skupnost. Način opravljanja strokovnih nalog in zadevne obveznosti strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti se natančneje opredelijo v statutu občinske zdravstvene skupnosti. III. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV 29. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih občinske zdravstvene skupnosti se manifestira zlasti kot: — enakopravno odločanje pri oblikovanju in sprejemanju programa zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti pri določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter usmerjanju in namenski porabi združenih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva; — skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcij d v zdravstveni dejavnosti ter odločanje o združevanju in skupnih vlaganjih na območju občine, regije in republike; — samoupravno sporazumevanje pri reševanju še drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu in pomembna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju občine, regije in republike. 30. člen Na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena občinska zdravstvena skupnost neposredno in združena z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalni zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije zagotavlja delovnim ljudem in obča- nom v mejah svojih pravic in dolžnosti ter v skladu z zakonom: enakopraven položaj pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in uresničevanju drugih oblik socialne varnosti iz zdravstvenega zavarovanja; skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij; ugodne možnosti za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter nadzorstvo glede strokovnosti dela organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih delavcev. Skupnost zagotavlja uporabnikom zdravstvenega varstva samostojno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničevanje programa zdravstvenega varstva oziroma za uveljavljanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela. 31. člen Delovni ljudje in občani v tej občinski zdravstveni skupnosti uresničujemo načela svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami o izvajanju menjave dela. Osnove in merila za ugotavljanje količine, kakovosti in uspešnosti opravljenega dela se določijo enotno s sklepom skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije v soglasju s skupščino Socialistične republike Slovenije. IV. ZDRUŽEVANJE IN UPORABA SREDSTEV 32. člen Sredstva za neposredno zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljamo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, bomo uporabniki v‘okvirih te občinske zdravstvene skupnosti sporazumno združevali po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Združevanje sredstev bomo uporabniki in izvajalci usklajevali na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi zdravstvenega varstva ter z vrsto in z obsegom pravic do neposrednega zdravstvenega varstva ter siceršnjimi oblikami socialne varnosti ob enakosti pravic In obveznosti iz zdravstvenega varstva za območje regije. 33. člen Združena sredstva bomo uporabniki in izvajalci skladno z družbenim planom, resolucijo o družbenoekonomski politiki in družbenim dogovorom o skupni porabi ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti z gledišča uresničevanja enotnosti sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter pospeševanja izenačevanja pogojev za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva, namensko razporejali in uporabljali za: — pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, — razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti. — strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov, — znanstveno raziskovalno dejavnost na področju zdravstvenega varstva, — rezervo in — kritje stroškov za opravljanje drugih nalog te občinske zdravstvene skupnosti. 34. člen V svobodni menjavi dela in vrednotenju opravljenega dela bomo uporabniki in izvajalci oblikovali vrednost zdravstvenih storitev po enotno določenih osnovah in merilih zlasti z upoštevanjem: — cene materiala, — osnovne reprodukcije (amortizacija), — osebnih dohodkov m skladov po samoupravom sporazumih, — pogodbenih ter zakonsko in samoupravno opredeljenih obveznosti v dejanski višini. O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorimo na podlagi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja skladno s sredstvi, namenjenimi za razvoj zdravstvenega varstva. 35. člen Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja združujemo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti v postopku, kot ga zakon določa: s prispevki iz osebnega dohodka zavarovancev; s prispevki iz dohodka organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter zasebnih delodajalcev; s prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja; s prispevki skupnosti za zaposlovanje; s prispevki organov in organizacij za uživalce stalnih priznavalnin ter družbenih preživnin; s prispevki zavarovancev, ki so sklenili v tujini delovno razmerje oziroma se v tujini strokovno izpopolnjujejo, ali pa uživajo pravice od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na stroške tujega nosilca zavarovanja, ter izseljencev-povratnikov; s povračili po ratificiranih mednarodnih sporazumih; y prispevki uporabnikov' k stroškom neposrednega zdravstvenega varstva: z namensko pri-spevanimi sredstvi družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi dohodki. Delovni ljudje in občani v občinski zdravstveni skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine določimo stopnjo prispevka za zagotovitev sredstev za temeljne naloge zdravstvenega varstva. S samoupravnim sporazumom in s pogodbami pa se delovni ljudje lahko dogovorimo za dodatne prispevke iz dela osebnih dohodkov za financiranje posameznih nalog nad družbeno opredeljenimi in dogovorjenimi okviri. 36. člen y Občinsko zdravstvena skupnost zagotavlja vsaj tiste pravice do zdravstvenega varstva, ki so določene z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ter kot najmanjši obvezni obseg zdravstvenega varstva z zakonom o zdravstvenem varstvu in z drugimi zakoni oziroma družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Zagotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se nanaša tudi na obseg zadevnih pravic, če in kolikor ni opredeljen večji obseg z ustreznim samoupravnim (sporazumom v skladu z zakonom. V. JAVNOST DELA 37. člen Delo te občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati delovne ljudi in občane, združene v zdravstveni skupnosti, kot tudi skupščino občine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programa zdravstvenega varstva in o uporabi združenih sredstev ter o zagotovitvi neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti z ozirom na sredstva po samoupravnem sporazumu. Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, objave v občinskih glasilih in druga sredstva javnega obveščanja. Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu. Če pa se tičejo tudi drugih zdravstvenih skupnosti, je potrebna objava v Uradnem listu SR Slovenije. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Statut te občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti, ki so bistvenega pomena za njeno poslovanje, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma, oziroma najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona o zdravstvenem varstvu. Do sprejema statuta in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in , splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter s statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi, ki so potrebni za izvedbo ustanovitve in konstituiranje te občinske zdravstvene skupnosti. 39. člen Ta , samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani občinske zdravstvene skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter podpišejo njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina. Skjenitev samoupravnega sporazuma in njegovo uveljavitev objavi iniciativni odbor pri občinski skupščini, ki je pripravila ustanovitev te občinske zdravstvene skupnosti. St. 022-7/75 Ljubljana, dne 30. januarja 1975. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Anton Dolničar 1. r. SEVNICA 452. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS št 29/65 in 7/70) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah v občini Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/70) se tarifna številka 4, prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Za začasno prebivanje v turističnih krajih (turistična taksa) se plača dnevno 4 din, skozi vse leto. 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 423-3/77-1 Sevnica, dne 29. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 453. Na podlagi 1., 2., 13., 15. in 19. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/72) in 215. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1977 sprejela ODLOK o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica premiranje varčevalnih vlog v poslovni banki za stanovanje. 4. člen Družbena pomoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom. II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE 5. člen Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja. Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka. Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice. Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ 80 °/o stanarine. 6. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanja, ki po površini ne presegajo naslednjega normativa: Število članov gospodinjstva 1 2 3 4 4 PovrSinski normativ v m' do 28 do 42 do 57 do 66 I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajena z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. 2. člen Družbeno pomoč odobrava samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka. 3. člen Družbena pomoč se dodeljuje: — investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini — solidarnostna stanovanja — nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine — občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo in občanom, za in vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov. Za nefunkcionalna stanovanja se lahko normativ površine poveča za 40°/o. 7. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovalnem sistemu ocenjeno do 170 točk, razen ko v izjemnih primerih za posameznega upravičenca sklene Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v občini drugače. Nosilec stanovanjske pravice, upravičen do delne nadomestitve stanarine, lahko koristi stanovanje iznad standarda. Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja, če se mu ne nudi standardnp stanovanje. 8. člen Nosilec stanovanjske pravice je upravičen na delno nadomestitev stanarine, če je višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine. Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine v % od letnih dohodkov posameznih tipov gospodinjstev se uporablja od dneva uveljavitve sklepa skupščine samoupravne skupnosti o določitvi višine stanarine. Dohodkovni razred Število članov gospodinjstva St. letni DDG din 1 a 3 ,4 5 6 7 8 Znosni izdatek za stanarine v °/o od letnih DDG 1 8.499 2 ' 8.500—16.999 2,4 3 17.000—25.499 5,1 0,7 4 25.500—33.999 7,1 2,6 5 34.000—42.499 8,6 4,1 0,9 6 42.500—50.999 9,8 5,4 2,1 0,6 7 51.000—59.499 10,9 6,4 3,1 1,7 1,0 0,5 8 59.500—67.999 11,8 7,3 4,0 2,6 1,9 1,4 0,9 0,7 9 68.000—76.499 12,6 8,1 4,8 3,4 2,7 2,2 1,7 1,5 10 76.500—84.999 13,3 8,8 5,6 4,1 3,4 2,9 2,4 2,2 11 85.000—93.499 13,9 9,5 6,2 4,7 4,0 3,5 3,1 2,8 12 93.500—101.999 14,5 10,1 6,8 5,3 4,6 4,1 3,7 3,4 13 102.000—110.499 15,1 10,6 7,3 5,9 5,2 4,6 4,2 4,0 14 110.500—118.999 15,6 11,1 7,8 6,4 5,7 5,1 4,7 4,5 15 119.000—127.499 16,0 11,6 8,3 6,8 6,1 5,6 5,2 4,9 16 127.500—135.999 16,4 11,9 8,6 7,2 6,5 6,0 5,5 5,3 17 136.000—144.499 16,9 12,4 9;l 7,7 7,0 6,5 6,0 5,8 18 144.500—152.999 17,3 12,8 9,5 8,1 7,4 6,9 6,4 6,2 19 153.000—161.499 17,6 13,2 9,9 8,4 7,7 7,2 6,0 6,5 20 161.500—169.999 18,0 13,5 10,2 8,8 8,1 7,6 7,1 6,9 21 170.000—178.499 18,3 13,9 10,6 9,1 8,4 7,9 7,5 7,2 22 178.500—186.999 18,6 14,2 10,9 9,4 8.7 8,2 7,8 7,5 23 187.000—195.499 18,9 14,5 11,2 9,7 9,0 8,5 8,1 7,8 24 195.500—203.999 19,2 14,8 11,5 10,0 9,3 8,8 8,4 8,1 25 204.000—212.499 19,5 15,0 11,8 10,3 9,6 9,1 8,7 8,4 20 212.500—220.999 19,8 15,3 12,0 10,6 9,9 9,3 8,9 8,7 27 221.000—229.499 20,0 15,6 12,3 10,8 10,1 9,6 9,2 8,9 28 229.500—237.999 20,3 15,8 12.5 11,1 10.4 9,8 9,4 9,2 29 238.000—246.499 •20.5 16,0 12,8 11,3 10.6 10,1 9,7 9,4 30 246.500—254.999 20,7 16,3 13,0 11,5 10,8 10,3 9,9 9,6 Znosna stanarina letno, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dokazljivi dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v zgornji tabeli in deli s 100. 9. člen Ne glede na določbe 7. in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih: — če nosilec stanpvanjske pravice oddaja del stanovanja v podnajem — če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodnjstva lastnik vseljivega stanovanja, počitniške hiše, hrama, vinske kleti ipd — če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik avtomobila. ( 10. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri samoupravni stanovanjski skupnosti tiste občine. na katere območju ima stalno bivališče. Zahtevek mora vložiti vsako leto do 31. 1. za tekoče leto ali v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje, oziroma takrat, ko se ugotovi imravičenost do subvencije. Zahtevku je treba priložiti: — potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto — potrdilo o številu članov gospodinjstva — veljavno stanovanjsko pogodbo — zapisnik o ocenitvi stanovanja. Za družinski dohodek se štejejo: vsi dohodki iz delovnega razmerja, otroški dodatek, štipendije, honorarji, pokojnine, invalidnine, dohodek iz pogodbenega razmerja, dohodki od premoženja in drugi dohodki. Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan v roku 30 dni potem, ko je nastala sprememba, zaradi katere ni več upravičen do subvencije, tako spremembo sporočiti samoupravni stanovanjski skupnosti. V primeru, da spremembe pravočasno ne sporoči, mora vso neupravičeno subvencijo vrniti skupnosti. Na upravičenost subvencije vpliva tudi bistveno spremenjen družinski dohodek v tekočem letu. O tem sklepa na podlagi dokumentacije skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma njen organ. 11. člen Samoupravna enota za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti mora o zahtevku o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka. Pritožbo zoper odločbo samoupravne enote iz I. odstavka tega člena vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe na skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma po njej izvoljeni organ v roku 30 dni od dneva prejema pritožbe. Delna nadomestitev stanarine se odobrava za tekoče leto oziroma od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bil vložen zahtevek. 12. člen Upravičencem do delne nadomestitve stanarine bo sklad neposredno izplačeval subvencionirani del stanarine v mesečnih obrokih. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 20 din mesečno. Listo upravičencev do subvencije solidarnostni stanovanjski sklad javno objavi. III. KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V UPORABO STANOVANJ, ZGRAJENIH S POMOČJO SREDSTEV OBČINSKEGA SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA 13. člen Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi, sodeluje občinski solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri gradnji najemnih stanovanj. Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati poprečne gradbene cene in poprečne opremljenosti oziroma poprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani z odlokom občinske skupščine. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradnjo najemnih stanovanj določa samoupravna enota za družbeno pomoč samoupravne stanovanjske skupnosti s splošnim aktom. 14. člen Za stanovanja, ki so zgrajena s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, izdaja dodelitvene odločbe samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na podlagi prioritetne liste, družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja — da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 50 Vo poprečnega osebnega dohodka SRS za preteklo leto, cenzus osebnih dohodkov določa za vsako leto posebej skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti — da prosilec doslej še ni imel pstrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine ob enakih ostalih pogojih. 15. člen Ne glede na določila iz 2. alinee 14.- člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, oddajajo lahko tudi: — mladim družinah za dobo največ 5 let — upokojencem za nedoločen čas, če je del sredstev za gradnjo stanovanja prispevala republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 16. člen Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 14. in 15. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše — da imajo zagotovilo delovne ali druge organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let. 17. člen Glede na število članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanja po naslednjih kriterijih: — za mlado družino in upokojence garsonjera do 28 m1 ali enosobno stanovanje do 38 m! — za ostale družine po naslednjih kriterijih: — za eno osebo do 28 m' — za dve osebi do 42 m-’ — za tri osebe do 57 m2 — za štiri osebe do 60 m-’ in za vsakega nadaljnjega še do 10 m2. IV. PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA 18. člen Z namenom, da se spodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše. lahko solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premije na privarčevana sredstva. 19. člen Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti s splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. V. KAZENSKE DOLOČBE 20. člen Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oziroma članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali neresnične izjave z zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 21. člen Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uvede od dneva uveljavitve sklepa skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti o določitvi povišane stanarine. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad- Kategorija Število od točk do Stanarine za m* mesečno v letu 1H76 nem listu SRS. S tem dnem preneha veljati odlok o I. kategorija 125 dalje 6,9937 delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči II. kategorija 106 124 5,6412 v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica (Urad- III. kategorija 86 105 4,7388 ni list SRS, št. 14-673/75). IV. kategorija 66 85 3,9861 St. 36-4/77-1 V. kategorija 46 65 2,9336 Sevnica, dne 29. marca 1977. VI. kategorija 26 45 2,0312 Predsednik Skupščine občine Sevnica VII. kategorija 1 25 1,1281 Janko Rebernik 1. r. Tabela za določitev stanarine po m5 se uporablja po povišanju stanarin v letu 1977, po povišanju stanarin v letu 1977 pa se stanarine za m- povišajo za odstotek določenega povišanja. 454. Na podlagi 1. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 1. člena odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Sevnica (Uradni list SRS. št. 14/75 m 10/70) tur 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS. št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1977 sprejela IV Ta priročnik, velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. S tem dnem prenehata veljati pripročnik za določitev stanarine za stanovanjske hiše in stanovanja kot prilogo k odloku Skupščine občine Sevnica o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 14/75) in dopolnjen priročnik (Uradni list SRS, št. 10/76). „ PRIROČNIK za določitev stanarine za stanovanjske hiše in stanovanja kot prilogo k odloku Skupščine občine Sevnica o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj i I Stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini in etažna lastnina občanov, ki se nahaja v družbenih stanovanjskih hišah, se na podlagi točkovanja, izvršenega v letu 1973 po stanju 31. decembra 1971 in po vseh naknadnih popravkih po odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj po vrsti, funkcionalnosti, opremljenosti, položaju stanovanja, starosti in drugih elementih, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja, razdelitvijo na VII. kategorij St. 36-1/77-3 Sevnica, dne 29. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 455. Na podlagi 52. člena zakona o ljudski obrambi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-1057/76), 205. ip 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 29. marca 1977 sprejela II Stanovanjska hiša oziroma stanovanje, se uvrsti na podlagi dejanskega števila točk po točkovnem zapisniku v kategorijo iz III. točke tega priročnika. Iz kategorije izhaja določitev stanarine po m2 stanovanjske površine. Stanarine za 1 m1 stanovanjske površine znotraj določenih kategorij 3. točke so sestavni del predmetnega priročnika in se prilagajo k zapisniku o točkovanju posameznega stanovanja. Mesečna stanarina za posamezno stanovanje se dobi tako. da na podlagi ugotovljenega števila točk znotraj posamezne kategorije v prilogi poiščemo stanarino za 1 m2 in to pomnožimo z dejanskim m2 stanovanjske površine. Stanarine za m2 stanovanjske površine se ugotavljajo za obdobje, za katero se stanarine inlnčaio no rioonvnrih in predpisih pristojnih organov. III J Razvrstitev v kategorije in izračun stanarine se določita po tabeli: STATUTARNI ODLOK o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito 1. člen Ustanovi se svet za ljudsko obrabo, varnost in družbeno samozaščito kot organ občinske skupščine. 2. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in usklajuje priprave za ljudsko obrambo ter skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora in nalog iz področja varnosti in družbene samozaščite. 3. člen Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in člane po položaju ter člane, ki jih določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. 4. člen Ta odlok velja do uskladitve statuta občine Sevnica z zakonom o ljudski obrambi, najkasneje do 31. decembra 1977. 5. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavu v Uradnem listu SRS. St. 021-4/77-1 Sevnica, dne 29. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. m Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja o'Šmi dan po objavL St. 010-1/77-2 Šentjur pri Celju, dne 22. marca 1977. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer, dipl. inž. agr. 1. r. Šentjur pri celju 456. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je po 3. členu odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj o družbeni kontroli cen v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/73) na seji dne 15. marca 1977 sprejel 457. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je po 3. členu odloka o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj n družbeni kontroli cen v občini Sep.tj ur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/73) na seji dne 22. marca 1977 sprejel SKLEP o soglasju k ceni za pitno vodo SKLEP o soglasju k cenam komunalnih storitev I I Daje se soglasje k ceni za pitno vodo, ki jo je določilo Komunalno podjetje Šentjur pri Celju. Daje se soglasje k prispevku za kanalizacijo, ki ga je določilo Komunalno podjetje Šentjur pri Celju in znaša: — za gospodinjstva po ms uporabljene vode 0,70 din — za druge uporabnike po m3 uporabljene vode 0,90 din e II Daje se soglasje k cenam za pogrebne storitve na območju občine Šentjur pri Celju, katere pobirajo krajevne skupnosti oziroma Komunalno podjetje. Pristojbine znašajo: đin 1. od vrstnega grobh 400 2. od izbranega groba 500 3. od rodbinskega groba 600 4. od prostora za grobnico 2.000 Za pogrebne storitve se zaračunavajo naslednji zneski: II Za vse potrošnike pitne vode, ki uporabljajo vodomer: — za m3 za gospodinjstva 3,70 din i — za m3 za industrijo, kmetijstvo in ostale 4,30 din — za potrošnike pitne vode s pavšalnim obračunom: a) za osebo (s kopalnico) 14 din mesečno b) za osebo brez kopalnice 12 din mesečno c) na glavo velike živine 3 din mesečno III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od naslednjega dne odčitavanja števca. St. 010-1/77-2 Šentjur pri Celju, dne 22. marca 1977. 1. za izkop in zagrnitev jame 2. za prčkop mrliča 3. za uporabo mrliške veže na dan O S u 2.5. š« Ostala pokopališča din din 700 500 800 600 100 100 Za prvo desetletno obdobje se ne zaračunava najemnina za grob. Za vsh nadaljnja desetletna obdobja znaša najemnina za grob oziroma grobnico kot je navedeno v 2. točki tega sklepa. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Jože Bučer, dipl. inž. agr. 1. r. VRHNIKA Na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 22. seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22 marca 1977 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1977 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. polletju 1977 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Vrhnika za leto 1977 se potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega prbračuna v prvem polletju 1977 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1976. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 %>. 3. člen Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika 4. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računa za leto 1977. 5. člen Ta odlok valja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. dalje. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju leta 1977 občino Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/76). St. 3/11-400-01/76 Vrhnika, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine j Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 459. Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. SO^Ž), resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/ 74) in na predlog Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na 22. seji' zbo- ra združenega dela dne 22. marca 1977, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1977 sprejela O D L^D K o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju občine Vrhnika 1. člen Samoupravna' stanovanjska skupnost občine Vrhnika oz. lastniki stanovanj oblikujejo v Jetu 1977 višino stanarine za stanovanja s katerimi upravljajo, v odvisnosti od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje nudi imetniku stanovanjske pravice, vendar le do višine, ki jo določa ta odlok. 2. člen Osnova za določitev stanarine v letu 1977 je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi odloka o ugotavljanju vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 17/73, 14/74) in povečanje stanarine v letu 1975 in 1976. 3. člen Stanarina ugotovljena po 2. členu tega odloka se poveča s 1. julijem 1977 za 30 odstotkov. 4,. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika oz. lastniki stanovanja določijo stanarino za vsako stanovanje v mesečnem znesku v skladu z 2. členom tega odloka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Vrhnika oz. lastniki stanovanja in imetniki stanovanjske pravice so dolžni v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka skleniti nove stanovanjske pogodbe ali anekse. 5. člen Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati sklep o oblikovanju stanarin v letu 1976 v občini Vrhnika (Uradni list SRS. št. 14/76). 6. člen Ta odlok začne veljati 1. julija 1977. St. 1/1-010-06/77 Vrhnika, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnina Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 460. Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5-12/ 72) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list / SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 22. seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 in , na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1977 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Vrhnika 1. člen V 10. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodar- stvu občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 55/72, 25/75) se doda nov 2. odstavek, ki se glasi: »Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se pooblašča, da sprejme akt, s katerim konkretizira določbe 2. odstavka tega člena oz. po potrebi določi še druge primere, ko nosilcem stanovanjske pravice ne pripada delna nadomestitev stanarine.« 2. člen Spremeni se tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine tako, da se nova tabela glasi: »Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove letne dokazljive dohodke za leto 1977. Dohodkovni razgled St. Letni DDG din VII. korektura število članov v gospodinjstvu 1 2 3 4 5 6 7 8 znosni Izdatki za stanarine v •/• od letnih DDG 1 8.499 6,2 • 1,8 2 8.500—16.999 8,2 3,7 0,4 3 17.000—25.499 9,7 5,2 1,0 4 25.500—33.999 10,9 6,5 3,1 1,5 5 34.000—42.499 12,0 7,5 4,1 2,6 1,9- 1,4 6 42.500—50.999 12,9 8,4 5,0 3,5 2,8 2,3 1,7 1,5 7 51.000—59.499 13,7 9,2 5,8 4,3 3,6 3,1 2,5 2,3 8 59.500—67.999 14,4 9,9 6,6 5,0 4,3 3,8 3,2 3,0 9 68.000—76.499 15,0 10,6 7,2 5,6 3,9 4,4 3,9 3,6 10 76.500—84.999 15,6 11,2 7,8 6,2 5,5 5,0 4,5 4,2 11 85.000—93.499 16,2 11,7 8,3 6,8 6,1 5,5 5,0 4,8 12 93.500—101.999 16,8 12,2 8,8 7,3 6,6 6,0 5,5 5,3 13 102.000—110.499 17,1 12,7 9,3 7,7 7,0 6,5 6,0 5,7 14 110.500—118.999 17,5 13,0 9,6 8,1 7,4 6,9 6,3 6,1 15 119.000—127.499 18,0 13,5 10,1 8,6 J7,9 7,4 6,8 6,6 16 127.500—135.999 18,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7,8 7,2 7,0 17 136.000—144.499 18,7 14,3 10,9 9,3 8,6 8,1 7,6 7,3 18 144.500—152.999 19,1 14,6 11,2 9,7 9,0 8,5 7,9 7,7 19 153.000—161.499 19,4 15,0 11,6 10,0 9,3 8,8 8,3 8,0 20 161.500—169.999 19,7 15,3 11,9 10,3 9,6 9,1 8,6 8,3« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1977 dalje. 22. marca 1977, na 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. februarja 1977 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1977 sprejela St 1/1-010-07/77 Vrhnika, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnuv« Branko Stergar, dipl. inž. 1. r 461. Na podlagi 152. In 190. člena statuta občine Vrhnika ^Uradni list SRS, št. 11/74) in v dogovoru z organi družbenopolitičnih organizacij v občini je Skupščina občihe Vrhnika na 22. seji zbora združenega dela dne ODLOK o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije Skupščine občine Vrhnika za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) 1. člen Ustanovi se komisija Skupščine občine Vrhnika za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija spremlja izvajanje zakona o združenem delu v občini Vrhnika in sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami v občini ter jim pomaga pri izvaja- r nju zakona o združenem delu. Pri opravljanju te naloge komisija spodbuja aktivnost delavcev v TOZD in drugih organizacijah in skupnostih ter delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegate in delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti pri izvajanju zakona o združenem delu, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za hjeno izboljšanje, daje potrebna pojasnila in sproža pobude za samoupravne akte in ukrepe, s katerimi se ustvarjajo pogoji za izvajanje zakona o združenem, delu in sodeluje z republiško komisijo za spremljanje zakona o združenem delu. 2. člen Komisija lahko oblikuje posamezne delovne skupine političnih in strokovnih delavcev za nudenje konkretne pomoči pri razlagi določil zakona o združenem delu oziroma pri oblikovanju samoupravnih sporazumov. 3. člen Komisija ima predsednika, podpredsednika, tajnika in osem članov (skupaj enajst članov). Predsednika, podpredsednika, tajnika in člane komisije imenuje in razrešuje Skupščina občine Vrhnika na sejah zborov na predlog občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika, ki oblikuje kandidatno listo v dogovoru s predsedstvom OK SZDL Vrhnika. 4. člen Komisija je za delo odgovorna Skupščini občine Vrhnika, ki ji za delo zagotovi v proračunu potrebna sredstva. Skupščina občine Vrhnika lahko s hosebnjm pismenim sklepom določi komisiji še druge naloge. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-02-05/77 Vrhnika, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 462. Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 22. seji zbora združenega dela dne 22. marca 1977, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1977 cnrelpln S K I. E P / o imenovanju komisije Skupščine občine Vrhnika za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu 1 V komisijo Skupščine občine Vrhnika za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, se imenujejo: predsednik 1. Jože Sojer, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov podpredsednik 2. Milka Bradač, predsednica DPZ tajnik I 3. Franc Žužek, predstavnik občinske uprave člani 4. Branko Stergar, predsednik SO 5. Andrej Vidovič, predsednik ZZD 6. Stanko Savič, predsednik ZKS 7. Franc Mihalič, predstavnik OK ZKS in IUV 8. Alojz Sajevec, predstavnik LIKO 9. Anton Plut, predstavnik pravosodnih organov 10. Ronko Gostiša, predstavnik OK ZSMS 11. Albina Zupan, predstavnik OK SZDL 2 Pravice, dolžnosti in odgovornosti komisije določa odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije Skupščine občine Vrhnika za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu. St. 1/1-02-05/77 Vrhnika, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r. 463. Na podlagi 152. Milena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika, na 22. seji zbora združenega dola dne 22. marca 1977. na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1977 in na 22. seji družbenopolitičnega zbora dne(17. marca 1977 sprejela ODLOČBO o prenehanju veljavnosti odločbe o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe — tajništva Skupščine občine Vrhnika 1 Odločba o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest strokovne službe — tajništva Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 25/75 in 26/75), neha veljati z dnem uveljavitve te odločbe. 2 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1/1-011-04/75-77 Vrhnika, dne 22. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. Inž. 1, r ŽALEC Skupščina ot^čine Žalec je na podlagi 26. člena za-na o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 3V76) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74 in 29/76) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela ODLOK n spremembi odloka, o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za prvo trimesečje 1977 1. člen Spremeni sc prvi, drugi, tretji, četrti in šesti člen odloka o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za prvo trimesečje 1977 (Uradni list SRS, št. .2/77). 2. člen Prvi člen se spremeni tako, da glasi: »Dokler ne- bo sprejet proračun občine Žalec za leto 1977 se bodo v prvem polletju potrebe občinskih organov financirale na podlagi polletnega plana o razporeditvi dohodkov.« 3. člen Drugi člen se spremeni tako, dg glasi: »V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10,8 %>.« 4. člen Tretji člen se spremeni tako, da glasi: »Sredstva za redno dejavnost organov: upravnega organa in drugih organov skupščine občine, občinskega sodišča, sodnika za prekrške, postaje milice, občinskega javnega tožilstva, občinskega javnega pravobranilstva, sodišča združenega dela, družbenega pravobranilca samoupravljanja in sveta občin celjskega območja se v planu za prvo polletje 1977 določijo v onem samem znesku, v mejah določb 2. člena tega odoka.« 5. člen Četrti člen se spremeni tako, da glasi: »Za potrebe skladov, ki se financirajo iz proračuna, se določijo sredstva v planu za prvo polletje 1977 v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena tega odloka. 6 člen Šesti člen se spremeni tako, da glasi: »Če tekoči dohodki ne bodo zadoščali za kritje najnujnejših potreb v letu 1977, lahko občina najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene polovice doseženih dohodkov proračuna za leto 1976, zmanjšane za dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.« 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1977. Št. 402/10-76-3 Žalec, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 465. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 24/751 in 126. člena statuta občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1977 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnim aktom komunalnega podjetja Žalec I Daje se soglasje k statutu »Komunalnega podjetja Žalec« — TOZD »Montaža« komunalnega podjetja Žalec — TOZD »Komunala« komunalnega podjetja Žalec in samoupravnim sporazumom — o združevanju v delovno organizacijo komunalnega podjetja Žalec — o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 023-30/76-1 Žalec, dne 31. marca 1977. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl, kmet. inž. 1. r. POPRAVEK Pri prepisovanju odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije št. U 1-36/76-10 z dne 25. 2. 1977, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 6 z dne 18. 3. 1977, red. št. 219, je prišlo v zadnjem stavku Četrtega odstavka obrazložitve odločbe do napake, ko se je namesto »upniku« napisalo »upnika«. Navedeni stavek se pravilno glasi: Tudi pd splošnih pravilih obligacijskega prava mora dolžnik po-slati denarna plačila na lastno odgovornost in stroške upniku na njegovo domoval išče. Sekretar Ustavnega sodišča SR Slovenije mr. Miha Ribarič 1. r. v s F, n I N A Uran USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 38». Odločba o ugotovitvi, da pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Tovarne glini« e In aluminiju v Kidričevem ni bil v skladu z ustavo in zakonom 403 390. Odločba o ugotovitvi, da pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Ekonomsko-administrativnega šolskega centra v Kopru ni bil v skladu z ustavo in zakonom 403 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI /. 3gfl, Pravilnik o organizaciji, sestavi in delu častnih sodišč • \ rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence 405 392. Navodilo o sredstvih, vloženih v zavarovanje družbenega premoženja 109 393. Navodilo o vodenju matičnih knjig 409 DRUQI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 394. Sklepni račun zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 197G 418 395. Sklen odstotku povišanja preživnin 419 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 396. Sklep o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana 419 397. Sklep o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor za leto 1976 419 398. Sklep o potrditvi zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1976 120 399 Sklep o finnnurem načrtu dohodkov In Izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za prvo polletje 1977 420 loo. Sklep o potfdltvl zaključnega računa Regionalne zdravstvene skupnosti Nova G vica za leto 1976 120 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 401 Sklep o povišanju taril vodnega pr’ pevka za leto 1977 v višini 15 na enotne tarife sprejete v letu 1976 s samoupravnim sporazumom o osnovah plana razvoja vodnega gospodarstva Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1976—1980 -121 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 402. Odlok o določitvi meja pribrežnlh zemljišč, načinu ' gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in Jarkov na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 422 103. Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I polletju 1977 423 Stran 401. Odlok o razporeditvi delovnega časa in uradnih urah /a stranke v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in samostojnih organih mesta Ljubljane 424 405. Odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju ljubljanskih občin 424 406. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni na- domestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju ljubljanskih občin 123 407. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanistič- nem programu za območje mesta Ljubljane — za potek magistralnega plinovoda 425 408. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek magistralnega plinovoda 126 409. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljane — za potek magistralnega plinovoda 426 410. Odlok o dopolnitvah odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek primarnega plinskega omrežja zemeljskega plina 426 411. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mest- nih cest na območju mesta Ljubljane — za potrebe primarne mestne mreže zemeljskega plina 427 412. Odlok o dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plpna urbanističnega razvoja mesta Ljubljane — za potek primarnega vodovoda 0 500 mm ob Smartlnski cesii 427 413. Sklep o imenovanju ravnatelja Sole za oblikovanje v Ljubljani 427 414. Sklep o imenovanju ravnateljice Doma tehniških 5ol v Ljubljani 428 415. Sklep o imenovanju direktorja Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani 428 416. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Sole za medicinske sestre — babice v Ljubljani 428 417. Sklep o imenovanju delegata v svet Doma srednjih šol v Ljubljani 428 413. Sklep o imenovanju delegata v svet Zavoda SRS za -zdravstveno varstvo v ljubijani 428 419. Sklep o imenovanju delegata v svet VII. gimnazije Vič v Ljubljani * * 429 420. Sklep o imenovanju in razrešitvi člana komisije za verska vprašanja (Ljubljana) 429 421. Sklep o imenovanju delegata v zbor uporabnikov skupščine samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Ljubljane 429 422. Sklep o imenovanju člana v koordinacijski odbor družbenega dogovora o organizirani proizvodnji in preskrbi Ljubljane s kmetijskimi živilskimi pridelki 429 423. Sklep o imenovanju ravnatelja Tehniške šole za kemijsko, metalurško in papirno stroko v Ljubljani 429 424. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Celje v prvem trimesečju 1977 430 425. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Celje) 430 426. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugoto- vitvi vrednosti stanovanjskih hiš In stanovanj v občini Celje 430 427. Odlok o prispevku za razširjeno reprodukcijo vodovodnih naprav in objektov (Celje) 431 428. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje In obratovanje stanovanjskih hiš v občini Celje 431 429. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za del zdraviliškega kompleksa na Dobrni (Celje) 431 430. Sklep o ustanoviteljstvu Doma upokojencev v Celju 432 431. Sklep o ustanoviteljstvu Doma oskrbovancev Novo Celje (Celje) 432 432? Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v občini Cerknica 133 433. Odlok o javnem redu in miru v občini Cerknica 434 Stran Stran «4. Odlok o dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Cerknica) 436 435. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem polletju 1977 (Grosuplje) 442 436. Odlok o najvišji stanarini za vse kategorije stanovanj v občini Grosuplje 442 437. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni na- domestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Grosuplje) 443 438. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Grosuplje 443 439. Odlok o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Grosuplje za obdobje 1976—1980 > 444 440. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskih priznavalninah (Grosuplje) 445 441. Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart 445 442. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delovnem času v trgovini na drobno, gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine Lenart 445 443. Statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Litija 446 444. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana center 447 445. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o orga- nizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center 452 446. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v I. polletju 1977 453 451. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne zdravstvene skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti za območne občine Ljubljana Vič-Kudnik 458 452. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah (Sevnica) 463 453. Odlok o delni nadomestitvi stanarin in drugi druž- beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica 464 454. Priročnik za določitev stanarine za stanovanjske hiše in stanovanja kot prilogo k odloku Skupščine občine Sevnica o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Sevnica) 467 455. Statutarni odlok o ustanovitvi sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (Sevnica) 467 456. Sklep o soglasju k cenam komunalnih storitev (Šentjur pri Celju) 468 457. Sklep o soglasju k ceni za pitno vodo (Šentjur pri Celju) 468 458. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. polletju 1977 (Vrhnika) 468 459. Odlok o oblikovanju stanarin v letu 1977 na območju občine Vrhnika 469 460. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Vrhnika 469 461. Odlok o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi komisije Skupščine občine Vrhnika za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu 470 4C2. Sklep o imenovanju komisije Skupščine občine Vrhnika za spremljanje In izvajanje zakona o združenem delu 471 447. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Siska v prvem polletju 1977 453 448. Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za sta- novanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-103, ill-A faza Murgle 1 Ljubljana Vič-Hudnik) 454 449. Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko kompleksno graditev na območju soseske VS 201 5 — Dobrova (Ljubljana Vič-Rudnik) 455 450. Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za sta- novanjsko kompleksno graditev na območju soseske RS-103 Vinterca (Ljubljana Vič-Rudnik) 456 / 463. Odločba o prenehanju veljavnosti odločbe o orga- nizaciji 4ln sistemizaciji delovnih mest strokovne službe — tajništva Skupščine občine Vrhnika 471 464. oUJok o spremembi odloka o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za prvo trimesečje 1977 472 465. Sklep o soglasju k samoupravnim aktom komunalnega podjetja Žalec 472 — Popravek odločbe o odpravi sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji glede plačila stroškov PTT storitev v zvezi 7. denarnimi* nakazili iz sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja 473 > Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1977 240 din Inozemstvo 450 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni Po Izidu vsako številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VIJ - Telefon dlrekloi. uredništvo, uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72