V SPOMIN W i s t a w a   Szymborska
Ljubila sta se v hosti pod sonci rosnih kapljic, v lase nabrala listja, prsti in toplih sapic.
Usmili njunih src se, o, lastovka nad njima.
Nad jezerom sta listje kleče si izčesala in voda kot od zvezdic od rib se je bleščala.
Usmili njunih src se, o, lastovka nad njima.
Drevesa na gladini so kakor dim se vila. O, lastovka, ne pusti, da kdaj bi pozabila.
O, lastovka, ti trnje neba in sidro v zraku, ti Ikarus dobrotni in vnebovzetje v fraku,
624
ti križemgled vesolja in lepopisec urni, ti zgodnjeptičji gotik, kazalec v večni uri,
ti žalostno veselje in trnova tišina, svetniški sij ljubimcev, o, bodi dobra z njima.
625
40    Naša sodobnost