V Trstu, v soboto, dno 22. msja 1915. m ets K dan, izvzemši nedelje oh 4 popo'dne. t Hc2 i ranči ška Asižkcga št. 20, L nadstr. — Vsi ' tuednižtvn lista. Nefrankirana tisnia se ne t rrjemajo ir. rokopisi se ne vračajo. « ..Tovnmi treffrik Štef?n Godina. Lastnik konsordj Tisk tiskarne .fcdinofti", vpisane zadruge z roštvor. v Trftu, ulica Sv. J rančiška Asiškega št 23. "t tf^i* ti(! r-iva in i: prave Štev. 11-57. ' ?i a a: 2a celo leto.......K 24 — ................. .................... -ko ridaj o za celo leto....... . 5.20 ..................... VEČERNA Posamezne Številke se prodajip po 6 vimrjev zisiire!* številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti c:ie koto;ie Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanicc, oglasi denarnih za. vodov...............tttm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.........* # 9 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine iii reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu, t prava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frnr.či V.j Aslškega it 20. — Poštnohranilnični račun St {$11.652. Ogrski ministrski wmm ml Tiszn le Izjavil, da italijanska vlada ni podala uradnega obvestila o dosorfliiti v zbornici. !talila na prosu odločitve. Senat. Tudi danes postavljene st tO) ni za po le k re« pri ra pr . (nor I šu sen i-oslop »lancem i rana in : f njih sprejem ne nii več mogoč zaradi s trosporazumom že sklenjene pogodbe. Časopisje se trudi na vso moč, da bi dokazalo, da je vojna, ki ima izbruhniti, o-brambna vojna, ki da jo je povzročila Avstrija s svojim nevrednim postopanjem napram Italiji in ker je zavračala zahteve, n osebam, ki imajo vstop- v katere je sedaj, pod pritiskom vojne ne-;alerije so napolnjene do. varnosti, privolila ix> najmanjšem delu. Sejna dvorana nudi im- i (nega poslopja, Pristop k dovoljen le sena- pttdsedniK Saiandra je pred-hci že sprejeti načrt zakona, s jajo vladi za slučaj vojr.e iz- ula, je prosil, da se načrtu st ter je zaprosil predsednika, komisijo, ki bi mogla takoj e poročilo. Nujnost se je pri-■n in ob pojavih odobravanja. ie pozval već članov senata v rckimti za ei * je takoj 3 ;Iku o uro. ?sta a v dvorani, je glas Ija naši :ni otvoritvi seje je izjavil poro-lez Colonna, župan rimski, da so tavili za poročevalca zato, da se ttma, velike matere blestečegai neve« narodne epopeje, čudodtlnice, svetu RIM, 2 i. (Cenz.) »Messaggeroc se čudi, da centralni državi vkljub vsemu, kar se je v Italiji govorilo in pisalo, še niste zahtevali o novi orijentaciji italijanske politike izjave od svoje bivše zaveznice in niste nastopili energično. To dejstvo da dokazuje, da se jima ne mudi, da bi se bili z Italijo, in da pred vsem ne nameravate, napovedati Italiji vojne, v domnevi, da že to samo zadostuje, da nam narinete odgovornost za prelom nad 30 let obstoječe zveze. Toda Italija vkljub temu napove vojno. Vojni pas v Italiji. ŽENEVA, 21. (Cenz.) »Journal de Ge-pcroča iz Rima: V ministrskem Mm uoverja Švici zastopstvo svojih interesov v H Picti Kimu dviga veliki žar italijanskega patrijotizma, iz BEROLIN, 2. (Kor.) Italija je zaprosila Švico, naj prevzame zastopstvo nje interesov v Nemčiji. Stoiišče Romunske. BUKAREŠT, 21. (Cenz.) »Universul« piše v članku, ki po svoji mirnosti vzbuja pozornost: Ne verjamemo, da bi oboroženo posredovanje jtalije dovedlo do ztnage trosporazuma. Deset mesecev se že bojujete centralni državi proti številnim sovražnikom in niste izčrpani niti vojaški niti gospodarski. Nasprotno je res. Tekom tega časa ste zadali svojim sovražnikom toliko udarcev, da je to brez primera v zgodovini. Poleg tega ste imeli priliko, opazovati dvoumno politiko Italije in ste gotovo ukrenili temu napetemu razmerju primerne ukrepe. Ko bi prišlo c ja nase naroune epopeje, čudodtimce, ( svetu v torek so se ukrenili vsi ukrepi, \ i m. .n slave, izbujevalke svetega hero- potrebni za vojno stanje. Vse ozemlje se-i ma i najveće smelosti. (Dolgotiajna vi- verno od Bologne se najbrž proglasi za I ::ma pohvala). __: vojni pas. e otovi aovomik - se: GlOlittl 0 VOjOl. It na odseva luč, ki že stoletja os veti ja svet. j ŽENEVA, 21. (Cenz.) Rimski poroče-[ ■: krik boksu, ki se je od leta 1859 dvigal valeč lista »Journal de Geneve« je imel \ do preloma med Italijo.in centralnima dr-i vse Italije k ve isemu srcu Viktorja Ema- priliko, govoriti v Giolittijem pred njego- žavama, ste te dve najbrž pripravljeni za rijeia, se dviga ?edaj k srcu kra'ja in na- vim odhodom v Turin. Časnikar se je ču- ta slučaj, roda. Kralj, parlament in narod, sprejemači dil. da Giolitti svoj čas, ko je bil ministr-ta k! c soglasno in v poinem zaupanju, po- ski predsednik, ni držal trozvezne pogod-\ rjdijo danes, iz nesmrtnega Rima ven, usodo j be in ni korakal z Avstrijo. Giolitti je od-domovine vojski in mornarici. (Viharna po- j govoril: Zagvozdeni smo med dvema skupinama držav. Ne sledimo Nemčiji in Avstro - Ogrski v njunih sklepih o življenju in smrti. Nasprotno pa sem vedno deloval na to. da nai ne pademo našemu staremu zavezniku v hrbet. Ljudstvo ne mo-veto junaštvo m neupo-!re biti tako zelo navdušeno za to vojno. i in patriotičnega ceio tudi če gre proti Avstriji. Imamo že I more slediti tej italijanski pustolovščini, išeneiuu vladarju na vratu vojno v Libiji, druga vojna pa bi! Korist države in naroda jej naravnost za- hvala. Klici: Živela ?;\ela Italija!) Govornik je na da; je val: soglasno, raj se zakonski ;a>a vojski in mornarici ;ska in mornarica, Komisija predlaga načrt sprejme, iz-čutstvo gotovega £ jtvo t navduš »t p jzrtvov; ter sp Obenem so pa v Karpatih in v Galiciji priborjene velike zmage omogočile centralnima državama, da morete tamkaj proste zelo znatne moči povesti proti novemu sovražniku. Pojav Italije na bojišču bo za trospora-zum brez velikih koristi. Centralnima državama pa bo v pouk. kako Italija spoštu-je i>ogodbe in kako lahkomiselno meče od sebe desetletja trajajoče prijateljstvo.« Romunska pa, ki vodi realno politiko, ne povsem spontanno in brez vsakega vplivanja od naše strani, mirno pričakovati in temu primerno določiti svoje postopanje ter Izvajati konsekvence. (Odobravanje.) Prosim, naj se ta Izfava vzame na znanje. (Splošno odobravanje.) Zbornica Je na to prešla v razpravo o zakonskih načrtih, ki jih je poslanska zbornica v zadnjem času votirala. Zakonski načrti, tičoči se razširjenja izjemnih odredb v vojni, kaznovanja radi zlorab pri dobavah, premoženjsko - pravnega jamčenja izdajalcev domovine so bili po kratki debati sprejeti v splošnem i in v podrobnostih. Sledila je razprava o proračunskem provizoriju za drugo polovico proračunskega leta 1915/1916. Seja je bila zaključena b 2. uri popolu-dne. ______ Politični položaj na Portugalskem. LYON, 20. (Kor.) »Le Nouvellist« poroča iz Madrida: Politični položaj na Portugalskem je sedaj sledeči: Demokratje tri-umfirajo. ali odlični republikanci obsojajo najnoveje dogodke ter izjavljajo, da se hočejo umakniti iz političnega življenja. Monarhisti so odločeni, da bodo z vsemi sredstvi delovali na pad novega kabineta. Vjeti ministri bodo obsojeni v smislu zakona o ministerijalni odgovornosti. Nemiri morejo vsak hip zopet izbruhniti. Bolezen grškega kralja. ATENE, 20. (Kor.) Po danes zvečer izdanem sporočilu o kraljevem stanju je temperatura trajno 38*1. pa je ministrski predsednik §alandra v italijanskem parlamentu povedal, da je ta pogodba odpovedana. Vse kaže, da je vojna neizogibna in naše prepričanje je. da kaj drugega sploh ni bilo pričakovati. Razmerje med Avstrijo in Italijo je bilo od aneksijske krize sem vzlic alijančni pogodbi skrajno napeto in vsi sestanki Aerenthala s Tittonijem in Berch^lda s San Giulianom niso mogli nasprotstev u-blažiti. Ljudsko mišljenje je bilo vedno Avstriji sovražno, a posebno se je to kazalo od časa tripolitanske ekspedicije. Takrat je bila Italija na razpotju: ali se odloči za »mare nostro« politiko ali za politiko Sredozemskega morja, za politiko z Avstrijo in Nemčijo proti Franciji in Angleški, ali za politiko proti Avstriji. Odločila se je za naslednjo in duševno pripravljanje naroda se je začelo že tedaj; težko to delo ni bilo, saj se je Italija ustanovila v boju proti Avstriji. Gabriele dT Aununzio, ki je sedaj v Ouartu in v Rimu klical na vojno, je s tem začel že leta 1^12. Tedaj je zložil vojne pesmi in ena teh pesmi je žalila avstrijskega cesarja in »Oesterr. Rundschau« je tedaj pisala, da je to žaljenje avstrijskega cesarja izraz ljudskega mišljenja. Italijanska vlada je sicer na protest dunajske vlade zaplenila dotično zbirko d'Anmmziovih vojnih pesmi, ni pa zaplenila posebnega natisa tiste pesmi o našem cesarju. Po pet cente-simov se je ta pesem prodajala po vsej 1-taliji in v šolah so profesorji to pesem čitali in komentirali in naročevali učencem, da se jo morajo na pamet naučiti. Ravno tak uspeh so imele na Italijanskem različne drame, zlasti »Rinascimento«. Kake demonstracije proti Avstriji so se godile pri takih predstavah, a dunajsko vedno italiotilsko časopisje je vse to zamolče- )ca v, 3 udar.i pozdrav .... (Vsi senatorji j mogla presegati naše moči. Ne vemo se, igrili, odobravali in vskhkali: „Živel, kaj prinese zmaga, gotovo pa je, da bi povela vojska! Živela Savojska, živela i raz prinesel s seboj razbitje dežele. To naj bi si dobro zapomnili. In če smo že dobro preudarili, kaj naj storimo, naj premislimo še enkrat. Ce bi bili ostali mirni, bi prejeli od obeh strani kompenzacije velike velike vrednosti. .-vem u kakor tudi vrednemu princu Pohvala) v ti dnem zaupanju, bodo naše italijanske zastave zmago-io vi :rale nad našimi alpami in našim iem. Demonstracije proti vojni. MILAN, 21. (Cenz.) Pod naslovom Navdušenje dežele za vojno« priobčuje Poživljam vas, da sprejmete načrt in kli-čtm : ,Živela Italija, živtl kialj, živela vojska I* i Vsi senatrrji in ministri so se dvignili, odo-j bravali in vsklikali: „Živela Italija, živel! kralj, ivela vojska!- Galerija se je pridru-! »Avanti« celo stran vesti, ki dokazujejo zl,f P°hval1 ,n zadoneli so klici: Pnbijte na nasprotno. T9ko so nekem koncertu vo- .. .. „„ . i Jaki pretepli dijake, ki so kričali »Abbasso C a dojim m Mozza sia se pridružila izva- j Giolitti«. Enako se je dogodilo dijakom .; v Novi, ki so ob vhodu vojakov hoteli j n em kneza Colonna. |v Novif ki ^ ob vojakov hoteli tanrvaro in tovariši so predložili sledeči prirediti intervencijonistično demonstra-drevm red: Zaoivsi izjave vlade, kjer se ; cijf>. S klicem Abbasso la guerra« so vo- oa z navdušenjem sprejema ta dnevni red. Na to je bil dnevni red na poimenskem glasovanju sprejet z vsemi glasovi 281 navzočih senatorjev. Zbornica je sklenila, da se govor kneza Colonna objavi po prilepljenju na zidove. Nato je bii zakonski načrt na tajnem gla-s n anju sprejet z 261, proti 2 glasoma. Raz- 5peha glasovanja je bila sprejeta z aklamacijami. n k Manfrtd; je pozival srečno rekel, da Italija pozna sramoto. Iz več krajev prihajajo pismena obvestila, ker je cenzura onemogočila brzojavna in telefonska poročila. Z vsemi močmi dela policija za vlado, da bi zadušila razpoloženja naroda in bi se ne kalila tako-imenovana narodna edinost. Tako so bili v več krajih aretirani ljudje, katerim se ne more očitati drugo kot to, da so proti ooveduje, da se ne pridružuje akciji Italije in prepušča Italiji sami, da nosi posledice svoje politike. Dolžnost romunskega občinstva je, da podpira svoje odgovorne činitelje. Svet naj vidi, da se politika Romunske ne dela niti v Rimu niti kje drugje, temveč izključno v Bukareštu. V tem odločilnem trenutku se loči naša pot od poti Italije. Ob vseh obzirih na naše skupno pokoljenje, na katero smo mislili večkrat, moremo sedaj le z bridkostjo in obžalovanjem zreti na sedanjo politiko Italije. ŽENEVA, 20. (Cenz.) Sonnino ne da nikakršnega pojasnila o svojih treh pogovorih z romunskim poslanikom knezom Ghiko s pripombo: Morebitne odločitve ostanejo pridržane romunski vladi. valo. Resnica je, da trozvezj ni bila v Italiji nikoli popularna in je vsak politično ški cesar odlikoval turška državnika. < količkaj informiran človek vedel, da stopi BEROLIN. 21. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča, da je cesar Viljem podelil predsedniku turške zbornice Halil beju in bivšemu finančnemu ministru Džavid beju red rdečega orla I. reda. mora dež vidi naviti. Cnje klic neodrešenih na kateri strani se bore za ' In pravico. nik je izrazil željo, da se senat proslavi zmago. Zaključil je s kli-?la Italija, živel kralj! atorji in minis ri, ki so govor pred-toje poslušali, so priredili dolgo f manifestacijo, vsklikajoč: Živela ia Iv. odgodil na nedelo 21. (Cenz.) Matin poroča iz t. m.: Nemški in avstroogrski sta izročita ministru zunanjih balno noto. V diplomatskih kro-atra, da se v kratkem pretrgajo ke zveze i avama. I\ D' Annunzlo pri kralju MILAN, 21. (Cenz.) O sprejemu D' An-nunzija pri kralju v vili »Ada se poroča: Kralj je pozdravil pesnika ob vratih v park in ga je preobkladal z besedami naj-očje prisrčnosti in občudovanja. Potem ie !:rali odšel s pesnikom. Le-ta noče povedati, kaj ie govoril kralj žnjim. D'An-nunzio je bil ves navdušen po pogovoru. Pariški »Gaulois« priobčuje navdušeno brzojavko D' Annunzija: Bitka je dobljena. gov >ril sem z višine Kapitola neizmeren ni, navdušeni množici. Zvonovi zvone plat | zvona in vzkliki ljudstva prodirajo k naj-, lepšemu nebu sveta. Ves omamljen sem i radosti. Po francoskem čudežu boste videli italijansko čudo. Ravnatelj »Secola« se veseli, da se je posrečilo I)' Annunziju. poklicati ves italijanski narod nazaj k njegovim nacijo-nalnitn tradicijam in ga povesti slavni bo-i Italijo in nevtral-! dočnosti nasproti. ;t obeh poslanikov, Kraljico Jeleno je množica, ko se je pe-Soniiicu se je nanašal baje na zadnje Ijala po mestu, povsod navdušeno pozdra-\rcpe. ki jih je treba ukreniti ob takem«vljala. i- t V Milanu je bilo prošlo noč aretiranih ii-fin-fri/n m a ..i stoinpetdeset sumljivih oseb. .mirii&e ponudbe ns zauosiujejc. LUGANO, 21. Ogrska masnotsko zbornica. Izjava Tisze o pojavih v ItalUi. BUDIMPEŠTA, 21. (KorJ Predsednik barona Josika |e otvoril sejo ob Vil2 pred-poldne. Obisk je nenavadno velik. Pred prehodom na dnevni red je izpregovoril člen magnatske zbornice grof A vrel Des-sev-y in izjavil: »V polni meri zavedajoč se težavnosti sedanjega položaja in ne da bi hotel na kateri koli način delati težave diskretnim mestom ali vladi, hotel bi prositi pojasnila o tem, da-li smatra ministrski predsednik za zaželjlvo, da se informira jav- Cesar Viljem vdovi hapitana-lajtnaata U/eđdingsna. BEROLIN, 21. (Wolffova pisarna.) Cesar Viljem je poslal vdovi kapitan-lajtnanta pl. Weddingena nastopno pismo: „Javljeno mi je bilo, da sta se ob potopitvi podvodnika, ki ga je vodil Vaš soprog, izgubila tudi red Pour le Merite in železni križec prvega razreda. Odrejam, da se Vam imenovana znaka ledov nadomestita v spomin na čine junaško padlih pred sovražnikom. Izražam Vam ob tej priliki še povsem osebno, kako čutim z Vami grenko izgubo, ki Vas je zadela. Naj Vam božja tolažba stoji ob strani in naj bi Vam bilo vedno v zavesti, da žaljuje z Vami v?a domovina po Vašem soprogu, ki je pridobil neminljive slave sebi in mornarici ter da bo za vse čase dalje živel kot blesteč izgled smelosti in mirno odločne moči." Trg pridelkov. DUNAJ, 21. (Kor.) Stranski predmeti vzdržujejo tudi danes svoie kurzno stanje. Riž in fižol sta kazala nekoliko prometa, pri čemer so se zahtevane cene plačevale brez druzega. Koruza je bila dobro zahte-i vana. Vreme lepo. Hslezijive bolezni. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se poroča: 01 9. do 15. majnika t. 1. je v Galiciji 245 o seb obolelo za pegastim legarjem. V ostalih nost o tem, je-li res, da je eden naših za- upravnih ozemljih se je dognal med doma- cen; /avnega kancelarja h Italiji ni nikakr Izjava nemškega! o avstrijskih ponud-zadovofjila v Italiji, lačuje ponudbe za naravnost-osebno tako zakasnele, da bi! voznikov nastopil nasproti naši mornar-hiji z zahtevami, ki bi bodoči nje položaj kot velesile napravile nemožnim. V nobenem pogledu nočem izražati kritike o posamičnih činih vlade, ali izrekati svoje mnenje. Le iz ozirov oportunitete vprašujem, da-li smatra g. nlmlstrski predsednik za umestno, da se tozadevno danes izjavi, ali si pridržuje za poznejši čas, da nas informira.« Ministrski predsednik grof Tisza: »Visoka zbornica! Vlada je doznala iz časopisov o dogodkih, ki so se včeraj odigravali v italijanski zbornici. Ni pa dobila od italijanske vlade do zadnje ure, to je, kolikor daleč sezajo informacije, nikakega obvestila. Ob teh okolnostlh želim, vzdržati se za sedaj vsake izjave in prosim visoko zbornico z najglobljim spoštovanjem, nai se postavi na isto stališče. (Odobravanje.) Kajti mislim« da moramo postopanja, za katero se je italijanska vlada odločila čim prebivalstvom samo I slučaj pegastega leganja in sicer v Ptagi pri nekem strežniku. 100 slučajev pegastega legarja se je opazovalo v bolnišnicah in koncentracijskih taboriščih pri vojaških osebah in tujcih iz Galicije in Bukovine in sicer: 2 na Dunaju, 36 v Gmtindu na Niž. Avstrijskem, 8 v Klein-miinahenu (linŠki okraj), 9 v Marchtrenku (Gor. Avstrija), po 1 slučaj v Gradcu in Koflachu, po 2 Feldbachen in Wei*senbachen po 7 v Wagni in Kranbalhin, 1 v Miirzzu-schlagu in 4 v Wartburgu, 5 v Muravi, 1 v Weizu ter 5 v St. Ruprechtu — vsi na nemškem Štajerskem, 1 v Tukleku, 2 v Malih Skalicah in 3 v Jožefevem na Češkem ter 3 v Brnu na Moravskem. Vreme. BUDIMPEŠTA, 21. (Kor.) Meteorolo-gični institut in privatna poročila javljajo o izdatnem deževju skoro po vsej deželi. Italija iz trozveze in se pridruži trojnemu sporazumu, kadar bo Avstrija angažirana na drugih straneh. Koliko let sem je italijansko časopisje javnost pripravljalo na trenutek, ko nastopi Italija proti Avstriji. Vsakdo je vedel, da se to godi po želji in volji konsulte.. Ko je I. 1911. ali 1912. Angleška okupirala Solun in s tein zasedla važno strategično točko v Sredozemskem morju, je italijansko časopisje besno zakričalo, a že naslednji dan je utihnilo. Takrat se je pokazalo, kak upliv ima vlada na časopisje. A javnost se ni samo potom časopisja, pesmi in gledaliških iger pripravljala na vojno proti Avstriji, delalo se je to tudi z razglednicami, ki prihajajo v najširše kroge prebivalstva. Na razglednicah se je tudi razširilo na milijone izvodov zemljevida, na katerem je bila naslikana »bodoča Italija« Za agitacijo se je izrabljala vsaka malenkost; kako se je dolgo izrabljalo dejstvo, da naš cesar ni obiskal italijanskega kralja v Rimu, kako je bil fruktificiran nespretni govor, ki ga je imel svoj čas Qrabinayer v avstrijski delegaciji, da, Italijani so se celo zmenili za to, da je dr. Susteršič v delegaciji govoril o ustanovitvi nekake prav majhne papeževe države, za kar so nam Slovencem od tedaj italijanski listi prav pogo-stoma metali v obraz zaničljivko, da smo »la razza la piu clericale del mondo.« Morda je bilo v naši državi precej ljudi, ki jih je presenetilo, da je zdaj tako za-vršelo v Italiji, da so naenkrat prijatelji nevtralnosti izginili s površja, da je bil Giolitti, ki je bil toliko let najmogočnejši in najuglednejši italijanski državnik, mo-ralično v 24 urah obglavljen, — a vse to je moglo presenetiti le tistega, kdor ni vedel, kaj se v Italiji godi. Sedanje navdušenje, ki je v Italiji zavladalo za vojno, je sad dolgoletnega sistematičnega pripravljanja. - Po »Slov. Narodu.« Slovenci! Podpirajte : Drtižfr) si/. Cirilo in Mm \ ZO. maj 1882.—20. maj 1915. Trozveze pogodba je bila sklenjena dne 20. maja 1S82 — včeraj dne 20. maja 1915 Volna In socijalna demoKradja. Nai se presoja nastop posameznih soci-jalno-demokratičnih strank ob izbruhu sedanje svetovne vojne in njihovo dosedanje postopanje med vojno tako ali tako, to je gotovo, da pomeni za celokupno in-ternacijonalo, recimo, za njen prestiž med brezpravnimi masami vseh narodov naravnost katastrofalen udarec. Ce se vmi-sli kdo v psihilogijo primitivnega delavca, ki ga je bolj srce nego pa razum dovedlo „VEcEJtNA EDINOST- »t- 93. V Trstu, dne 22. maja 1915 " u c je zmožna, ca. uveljavi svoje - lizaci-: nejšem svetovnem dogodku: socijalna de- ] nt same nokracija, ki vam v svojih teorijah poda-j >a na rajzapletenejša vprašanja najtočnej-J se odgovore, pokaže v praksi vso nagoto .... svoje popolne politične disornotacije v Nase uredništvo je prejelo naslednjo br-velikih mednarodnih vprašaniinT-- Frilia- zojavko : jalo je pri takih prilikah do najhujših P r a g a, 21. — Izvrševalni odbor narodne kontroverz n,ed j^dnjki^os^e^h svobodom!selne s(ranke globcko obžaIuje smrt zvestega prijatelja češkega naroda ju nar«.. \ uveljavili svoja ii »periialistič- ne vzpostavi. Toda treba je občudovati Matka Mandića. Upamo, da ponosno deblo na str »j- iljenia. kdor se vmisli v to psiho- disciplino. Ki diči socijalno demokracijo, narodne samozavesti, ki gaje vzgojil Mandić l'-giio primitivnega dela\ca in primiiiv-1 Kakor hitro je zgodovinski fakt. ki tvori j z Vami, prenese vsak vihar, pa naj bo še hujši in naj pride odkoderkoli. rgamzaciji ■ :;:>. ki preporodi du-jiiega sveta, ki je vi-: \ \ j a I n o silo, koja v rtulnem življenju L- bratstva in svobo-„iiutku tudi s silo zo- SožfllJe češkega naroda qd smrti ssiii iiaHii^ais^fi hhb prof. Matka tfandića. DnevniK „EdifiOSt" y Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. J. F. Cooper. de ter se v danem | perstavi v-akršncniu i^kusu vladaj >čih struj socijalne demokracij krogov, da bi v vsesplošnem krvoprelii- Io, da se edinstvenost stranke nikoli več ni delavec je baš tisti, ki daje največji kon- spor in predmet nasprotujočih si struj, li-tingent takozvanim delavskim bataljo- kvidiran — seveda brez sodelovanja so-nomt — ta si lahko približno predstav- cijalne demokracije — pa prenehajo tudi lja. kako uničujoče je morala na ogromno zopet te struje in socijalna demokracija večino njenih pristašev \ plivati onenmg- živi svoje prejšnje življenje naprej, kakor lost, ki j;> je soci- ina demokracija v oči- ] da se nič ne bi bilo zgodilo. — Za časa, gled usodnim ci I md pokazala vsepov- nemško-francoskc vojne so se vplivni nje-; sod. V vrtincu današnjih vojnih dogod-' ni pristaši resno bali, da edinost stranke kov vidimo socijalno demokracijo vseh 1 ne preživi te krize. In vendar jo je preži-narodov razdeljeno prav za prav v dva vela. Kakor hitro so utihnili topovi na boj-de!a: en del se je brez pridržka pridružil nem polju, tako hitro so potihnila v stran-vseončnemu narodnemu pokretu,ki ga je v I ki tudi nasprotja, ki so se nanašala na posameznih bojujočih se državah povzro- vprašanje vojne. čila vojna. Nič ne de. da se v vseh pri-^ Danes je socijalna demokracija v slič-2adetiii narodih omenjeni sodrugi, rekel; nem položaju. Izbruh evropske vojne jc bi skoraj, iz nekake slabe vesti nad kršit- ponosno mednarodno stranko razbil v ko- j vijo mednarodnega načela, kaj radi skri- se. Sc samo, da si stališča socijalno-de-j vajo za frazo o vsiljeni in obrambni voj- mokratičnih strank v posameznih bojujo-ni — pojm, ki ima danes pač zelo rela-, £jh sc državah glede na to za vse priza-tivn > veljavo! — dejstvo ie, da jim je v dete narode trsodno vprašanje naravnosti težkih urah izkušnja vkliub njihovi inter- dijamentralno nasprotujeo, tudi stranka v nacije nalni konfesiji vendarle butnila na eni in isti državi ne dan zdrava in nepotvorjena — natura. In enotnega naziranja Dr. Kramar. Donite vesti. Zdravniki in moderna vojna. Svetovna vojna je prinesla velika iznenađenja v pogledu zdravništva. V moderni vojni pada veliko več zdravnikov, nego v prejšnjih časih. V sedanji vojni je v Nemčiji ranjenih 21G zdravnikov, 40 jih je prišlo v ujetništvo, 94 je pogrešanih, a 34 jih je umrlo. Vzrok temu. da je v moderni vojni za zdravnike toliko huje, se vidi v tem, da sedanji streli dalje sezajo, največ pa v bombah in aeroplanHi. Moderni zdravniki so se v obče .pokazali junaške v vojni. Tako konstatirajo nemški časopisi, da so se zdravniki podajali v najnevarneji ogenj, r e d r cze n t Fra" dan c s! da so P°,na2ali ranjencem. Tudi v angle-o nastalih 'razmerah. I fki vojski je padlo jako mnogo zdravnice jim ne more očitati, da so storili to,(Sccijalna demokracija se ponosno imenu- kov- Vofni m,mster na Angleškem je pre-ala njihova narodna jim ie narcK I del socijalne demokracije, in ta diočno v manjšini, se je postavil - ;;«:n!i tično stališče nekakih ne- pr, ve >pazova!cev i e rezi U Iv To so pravo-» se zagrizli v [i danes ne od-ojjii jim je iz-iipcri.i^listični!: do v, in ker ni ... . preprečili, ali ' kušali, čakajo lemi, da se burja zo-e !<.♦ (> od sebe zo-. — Jii tudi tem ne so or iali zvesti na-?no svoje duše pre-4va edino resnic-(• ?norc od''k»it. da so tudi v jasu. nn vseh Koncih in obranili iniritj iioLodke hladno in ie s,ranko miru. Toda vprašajte najmo- P?vedal ,zd',a\n'^' zi?',a).ati..Xt. b'ižino Irelše©. njenega besednika, kako si pred- ?lropov- kaitl Anglež najbolje sciti zdrav-■ r - , • v - , „ • °r ■ • ntka v vojni. Nemška meuicinska revi-stavlja mir, k, b. ob seaanje.ii stanju vojn- Berol nu zahteva, da se tudi v Nemški, i oreraeii zadovolji yse.bkoiniz. il bo kdaJo take odredbe za zdravnike, ker z rameni, ni druzega ne bo mogel. Io zdravnik je v vojnj jako poirebcn. vprašajte tega. kako bi sc po njegovem m zato da se ne sme dovoliti, da bi se mnenju morale razviti vojaške operaa^ ^ izpostavljal nevarnosti. Francozi ua. bl S^JT prei p.r,sl1 do. cas!.,K 'a i so poslali v sedanjo vojno 6500 zdraviti-nnru in ziveh za naprej v medsebojnem 1 »VOHUN«. Spisal Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. ( 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-| vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav: Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. j 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na ško-( ta Nagla poslovno pastirsko pismo v | pouk slov. ljudstvu.) — Cena SO vin.! 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov | mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto- j jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gialski. Prevel F. Orel.1 Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. .R* FrsfailS lanbei Trst, ul. Carduc^i 14 :ih last uh so roju- Bismarckovo; če ie pa Nci ec. pa je r;-v-i no nasprotno. V Italiji pa vidimo socijaliste, ki so odločni nasprotniki vojne, in zopet socijaliste, ki so navdušeni za vojno. Tako je socijalna demokracija danes razdvojena sama v sebi in nikakor ne j predstavlja tiste mogočnosti, kakor jo ie manjkanje zdravnikov kazala pred kratkim na svojih mednarod- — - -- : nih kongresi!]. Ali se po končani vojni zo-jn^ j pet izenačijo nazori in zoret zedinijo raz- [J , ne struje,-pač pokaže boucčuost. ! r- kov. Od teh jih je palo do sedaj 92, ra-1 njenih je bilo 280, pogrešanih je 440, potopilo se jih je s potopljenimi ladjami 507. Te :rtevilke dokazujejo, da so francoski zdravniki vršili svojo dolžnost z veliko hrabrostjo. \ nemški Vojski stoji danes 12.000 zdravnikov. Ti so sedaj odvzeti privatni praksi. V vsem je sedaj v Nemčiji' 8000 zdravnikov, ki niso v vojni službi. Torej se v Nemčiji ne kaže pomanjkanje zdravnikov, posebno po mestih, dočim po mestecih in vaseh težko občutijo po- ta u kdo 11. ii tal. nastop nem-Ledebourja in SII0C2 iz se računajo po 4 stot. be?edo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna*a 40 stotink. : Ženska Ni seviuj prvič. -kraesia ločena v dva larora, ki si v pre-s >ja. ju r i »žaja deloma o i rek t no nasprotujeta Kadarkoli se je izza ustanovil e S'.cijaiuo-dei'iokratične stranke pojavilo Beg iz srbskega ujetništva. Pred par dnevi je dospel v Brod na Savi krojaški pomočnik Štefan Hubfič, ki je bil v bojih [žtev a I s Srbijo ležko ranjen ter je prišel v srb-i sko ujetništvo. Bublič pripoveduje o svojem begu tole: V veliki bitki pri Arangje-lovcu me je dne 7. decembra zadel drobec šrapnela in ine težko ranil. I)ne 10. ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se ie preseli! fn ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice deile Poste. Izfeie zsisev tefcolsčine. Plom&iranle. —ilP' Ul I 'II I tS-SZ- janžSi'. ^ * c-,-rr^ ctj?: • vLči Odiirfovfi&i čev^jsr«^ mojster l p. Viktor IV za hišna dela se išče za predpoldne in popoldne Naslov : Via Galileo Galilei nad 408 ulagsteU «bii?il« c. kr. n erolalilega itljetv« m i ul. sv. FrtinelšKa As. 20 ; b • B__p 8 . - MM ■■ «11)1. p. mm TTW I I I III ——T—" —? n M^fsuj H priporoča tvojo ntego ractso- ^ ^Afnn ^.doVii- zmožna gospodinjstva in trgovine VrftaCgl ObUVftlfl ZS gOSpC, gO- gž VSUJ- U bi sprejela kakoršnosibodi službo tukai dS * . . . ,a ' »» ali pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbepod wVdova- | 2 ^OflC MKOT tUdI ZA OtrOK«. na Ins. odd. Edinosti. 40g n-j pt.htičiiiri t.b.'.oijeni Evrope t ako decembra so me naši sanitejci prepeljali v sodnej>e * pra^ar.je. se jt jasno poKazala vsa notranja slabost in onemoglost te stranke. Naj spomnimo na ono vstajo bal-kanskili nar J o v v 1^5. letu proti turški:n . vstajo, ki jc končno izzvala Rusije v i ril« puntajočim se i:i Srbom, \ sakdo bi pričako-l>o socijalna cemokracija v ta-ju brez i r:dr;:r.a postavila na tiifi narodov, •!ia sib potisn išče bi Kdor ima „Edinost" naj jo prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni nagradi. zatiralce in i crven licitar; i va k C Stl Na jim je gotovo j meč in puško! bila socijalna it* .c r Oelase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst. ulica Sv. Frančiška št. 20 Uellkl no mi bis ciji ori zi. Tu i nudila, ka lističnega eleriranje h re m« „ija takrat niti najmanjše-r bi z demokratičntga, aii stališča opravičevalo nje-pred avtokratično Rusijo, c J sve/:mi in nepok\ arjeni-ini narodi, kojih ustanek v n'č drr e^a nego pojav so-cije. Stališče bi bilo že a pri-ji bili v socijalni demokraciji idi:ia soc alistična i1 demo- kratična načela in če tudi v njej Ii toliko uloge V .i • 11" i ciuMrilrvj Bclgrad in me z drugimi ranjenci spravili v neko barako. Ko so se Avstrijci nato zopet umaknili iz Belgrada. smo težko ranjeni, kot nesposobni za prenos, ostali v mestu. Kmalu so v mesto vkorakali Srbi; prenesli so nas v srbsko vojaško bolnišnico v Belgradu. ki je najmodernejše urejena in delujejo v njej skoro izklučno ameriški zdravniki. Postrežba je bila brez vsake graie in hrana dobra. Ko se je mo- "ie sti'i.ie zboli šalo. seni doznal iz p^ovo- za špecerijo aH megano blago, ali apo-rov med strežniki, da se oni ranjenci, ko 1 , J. , , , r so sposbni za transport spravijo v no- *ekar, aobi s 1. oktobrom t. i. v najem tranjost dežele. Ker sem bil slišal, da so v dobro urejen velik trgovski prostor s n tr;< ijili krajih Srbije izbruhnile kužne skladišči v Celju, Prevzame tudi lahko bolezni, sem sklenil pogebniti. Cez Savo vse v trgovini nahajajoče se Štelaže za ni bilo mogoče, ker jo Srbi ostro stražijo. špecerijo in dobi tudi v hiši večje Sta-Namenil sem se tedaj pobegniti preko Gr- 1 .J ^^ ... , Hvnei-1 jen Toda izdaja, sem sc za četaša^ ki je ,/ azallsvo-| izgubil svojo četo, in uspelo mi je izvr-K ^».patue za lurcijo. UpinvttM ^^ kcr četašev ne nadzoruje pose- 54 c *' "Jcmo- bno strogo in so med njimi Srbi vseh na-argumenoni - s canzmonh reCij Tako se mi je posrečilo priti do Niša. H T' S P^if, ie stvar postala enostavnejša, ker je ii1 likovna različnost vedno bolj pisana in F b , ie zato lažje priti skozi. Tu in tam sem o ,.n ;cn, ter b, 1 urcw nj^o ^^ | se vozil kak kos z železnico, in sicer sem Vr.i zadušila, potem bi bile simpatije ^ vozjl ko| četaš na loščadi od tjh VQZ ne.nsk, ne demokracije sca eda na j brezplačno Po d(>i „ težavnem in ne- njihovj Ker jim jc pa pr^ko.. a na vamem pQtu ^ mi končno čjIo - I 11 ti čez grško mejo in v Solun. Radi na- vala, na ie prete/i i del nemške sgcyalnc \ demokracije simpatizira! s Turčij< so se začele zopet boleče oglašati moje rane, tako. da sem dospel v Solun zelo bolan. Kljub temu sem se globoko oddahnil v zavesti, da sem se rešil srbskega ujetništva. Podal sem se k našemu konzulu, ki mi izprva ni hotel verjeti, da sem avstrijski vojak in da setn pobegnil iz ujetništva, ker se nisem mogel izkazati I z nikakiini listinami, toda končno se mi je vendar posrečilo konzula prepričati o Navedit smo slučaj balkanske rtvoluci- resničnosti mojih navedb, nakar me je je. ker ^e v tem zgodovinskem dejstvu spravil v italijansko bolnišnico, kjer sem .'Jra-iičneje zrca! vsa brezsmotrenost popolnoma ozdravil. Potem sem prejel od v ^ef: ve!:ki!i vprašanjih. \ «a notranja našega konzula potrebne potne listine Lil razdrapi--t socii: ' c dei: »»kracije. — se peljal čez Odrin, Sofijo in Rutnunijo Tako je biio tudi v ča-a an jlešk -btirske domov. Sedaj se peljem na Reko, kjer se vojne, tako je bilo spit h pri vsakem važ-. javim svojemu vojaškemu poveljstvu. Zaloga tu in inozemskih vin, Špirita, likerjev In razprodaja na drobno In debelo Jakob Perhauc Trst. Via Mi Acq«ie it. C (Nasproti Calfe Centrale). V«lik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*, Burgunder, renskih vin. Meselia in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec pornega veetedenskega potovanja, na slivovec in brinjavec. Izdeiki I. vrste, došli iz do-katerem sem užil mnogo pomanjkanja, tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrli. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pel «Hra naprej. UMEEMfii CBNiCI zetsjB stosilsBtegB mstsHl^fi. Ts« m cEmeitfiffM M Hi m. TRST. Cobin S. Giacoms 11 h V. trnom 1 -■»n'^TBr ' v - " iliun Ljubljana, Prešernova aiica št. 3. S«. Mota) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. Ivan K rte Trst, Plazza S, Giovmnni 1 Za Ifta« SS^: flivivav Km oa len in pmmub, tnior Majvečja slov hranilnica nsk Denarnega prometa koncem kta 1914, Vlog........... Rezervnega zaklada....... K 740,000.000 „ 44,500.000 1,330.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 lj O 2 vre a t, iebrov in kad, sodćekov, Inpii riirt, sit la bsako riataiti koier, ierbas^v in meiel ter mnogo rf: Priporoma Svojo * .... od po nadali pipe, krogce, sesanje brez odbitka. Hranilnica je pupilarno vama in stoji pod kontrolo o, kr. deželno vlade. Za varčevanje ima vpeljane lieiie domače hranilnike. u fi