Knjižnica Velenje rT_1.4 A r DelenJe Sp Do 35 LIST 1998 a v n 352(497.4 šostanj) * F 9000625.5 PRVOMAJSKO - tradicionalno V. prvomajsko srečanje Forhtenek je pisalo na transparentu, ki je pozdravljal ob prihodu na Pristavo. Posebno beseda srečanje je obljubljala, da je to priložnost, ko se bomo srečali znanci, pa tudi neznanci, ter eden drugemu namenili prijazne besede in misli, tako kot se za praznik spodobi. Zgodovinsko dejstvo je, da je praznično ozračje na prvi majski dan prastara ljudska značilnost, ki jo pozna ves indoevropski etnični prostor. Povezana je s čaščenjem cvetja, zelenja, drevja in na sploh brsteče narave. Stoletna dediščina je tudi postavljanje prvomajskega mlaja. In tako kot so nekoč, vasi tudi dandanes tekmujejo med seboj, katera bo imela večji in lepši mlaj. Prvi maj je tudi prvi dan šmarnic, verskih čaščenj Marije. Pobožnost se imenuje po majniških cvetlicah šmarnicah. Prelep običaj sem doživela v Franciji, kjer si za prvi maj prav vsi darujejo šmarnice. Ta pomladni praznik je postal tudi mednarodni praznik dela in to šele pred dobrimi sto leti. Takrat so v Chicagu delavci zahtevali osemurni delavnik, policija pa je med njimi povzročila pravi pokol. Praznovanje so sprva širile socialno-demokratske stranke, sčasoma so ga prevzeli delavci širom sveta in sedaj je prvi maj v številnih državah državni praznik. Pri nas je znano, da se prvomajska srečanja dogajajo na tradicionalnih krajih npr. na Rožniku, na Graški gori... Želimo si, da bi tudi Forhtenek postal prvomajsko zbirališče prebivalcev NAPOVEDNIK stran 2 Vlada o usodi Šoštanja Nezadovoljiv odgovor gospodarskega ministra Predstavitev BZ Zlato zrno Kmetijska zadruga s kakovostno teletino stran 3 Nagrada Vrten Šoštanj Preilslavitcv projekta na sejnin Vse za otroka stran 3 OK Šoštanj Topolšica vi. A ligi Izpolnjen zastavljen cilj & ŠOŠTANJ občine Šoštanj. Letos se je pri organizaciji izkazalo novoustanovljeno Turistično društvo Pristava in še posebej najzaslužnejša gospoda Ledinek in Apat. Tudi zgodovina Forhteneka se lepo ujema s prvomajsko idejo, saj so forhteneški gospodje menda sila kruto postopali s kmeti. Čeprav je danes žal tako, da je za mnoge praznik že to, da imajo delo, je vsakemu potrebno tudi malo sprostitve in veselja. In tega je bilo na Forhteneku dovolj. Hvala, Pristavčani! MaM Središče bogatejšega kulturnega življenja Svetovni dan knjige, 23. april, je v Šoštanju minil drugače kot drugi dolgočasni vsakdanjiki. Prek dneva je na Trgu svobode potekal knjižni sejem, vendar je žal (pre)malo obiskovalcev izkoristilo popuste, ki so jih za pestro izbiro knjig ponujali založniki. Pri nas so na dan knjige - kot tudi druge dni v letu - knjige podarjali le redki. Ob zaključku dneva knjige je vrata odprla šoštanjska Mestna galerija. Veliko število obiskovalcev je napolnilo sveže, tople prostore. Vzdušje je bilo praznično, polno pričakovanj. Šoštanjsko trško jedro je dobilo novo galerijo, izjemno prijeten ambient, ki bo na voljo bkovnim umetnikom in razkčnim drugim kulturnim ustvarjalcem m prireditvam. V otvoritvenem govoru je župan Bogdan Menih izrazil upanje, da bo galerija postala središče bogatejšega kulturnega in družabnega življenja, nekaterim duhovno pribežališče, v vsakem pogledu pa bo obogatila našo občino. Prva razstava daje na ogled kiparska dela enega največjih slovenskih mojstrov plastike v lesu, domačina, Ivana Napotnika. Kiparja in njegova razstavljena dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček. Glasbeni program, ki je v nasprotju s tradicijo med gledalci vzbudil veliko zanimanja, saj so glasbeniki igrali na neobičajna in večini nepoznana tolkala, so izvedli tolkalisti glasbene šole Risto Savin iz Žalca pod mentorstvom Dejana Tamšeta. Vse polno dokazov je, da človek nikoh ni mogel živeti brez umetnosti, čeprav obstajajo tudi dokazi o vekkih nihanjih kulturnih in civilizacijskih potreb. Nesporno pa je, da sta umetnost in kultura najboljša poroka, da bo slovenski narod v družbi drugih evropskih narodov ohranil nacionalno razpoznavnost. In prav tako mora biti kulturna zgodovina (in sedanjost) prepoznavni znak Šoštanja. V. M. PUSTI GRAD DOBIL PREBIVALCE usti grad je oživel. Po dolgih pripravah, ki so se vlekle vse od septembra 1996, se je v ponedeljek, 11. maja 1998, pričelo zaščitno arheološko izkopavanje temeljev, ki pomenijo obvezno predhodnico samih gradbenih del za sanacijo razvaline. Sanacija ne pomeni pozidave celotnega gradu in celotnega stolpa, pozidani bosta severna in južna stena gradu. Pot od samih pričetkov je bila res dolga. Najprej je bilo potrebno v občini utrditi prepričanje, da Pusti grad ne bo večno stal, četudi stoji že od 15. stoletja, bolj ali manj tako razrušen kot sedaj. Pričakovati je, da bi prišlo do rušenja, kajti to potrjujejo tudi mnenja strokovnjakov; onesnaženost zraka v Šoštanju ne škodi le ljudem in rastlinam. Ce bi prišlo do porušitve razvaline, bi to vsekakor pomenilo dve hudi stvari hkrati. Ko bi se ruševina vdala, bi padajoče kamenje lahko resno ogrozilo meščane pod njo in katastrofa ne bi bila izključena. In drugo, Šoštanj bi ostal brez svojega simbola, svoje osebne izkaznice. Prvi korak k sanaciji je bil dogovor z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju, ki je skrbnik takih objektov, da so izdelali načrt del in finančno ovrednotili sanacijo ruševine gradu. Predračun del, kjer pa ni bilo vključeno statično zavarovanje in zaščita zgornjih robov, je znašal 13 milijonov SIT. To je bila osnova, da smo se lahko prijavili na razpis pri Ministrstvu za kulturo in se uvrstili v vrsto čakajočih za sredstva. Koncem leta 1997 so nam sporočili, da smo dobili iz državnega proračuna 2 mio SIT. To je pomenilo, da moramo vsaj toliko zagotoviti še sami, če hočemo ta sredstva ministrstva sploh dobiti. Predvsem pa smo jih morali izkoristiti takoj. V kratkem času je bilo potrebno pripraviti razpis za izbiro izvajalca del. Izbrano je bilo domače podjetje CIGRAD, s katerim je sklenjena pogodba o izvajanju del. Dodatno težavo je pomenilo odkritje, da zemljišče in ruševina sploh niso bili občinska last, ampak je lastnica bivša občanka Šoštanja, ki se je preselila v Ljubljano. To bi lahko pomenilo veliko težavo in ovi- ranje pri izvrševanju del, vendar smo v lastnici našli razumevajočega sogovornika. Dovolila je vse potrebne posege, brez kakršnihkoli pogojevanj. Hkrati je ponudila tudi zelo ugodne pogoje za odkup zemljišča, na katerem stoji ruševina in gozd okrog njega. Seveda smo tako ugodno priliko izkoristili, kajti s tem je omogočen neposreden dostop iz samega mesta, ne da bi naleteli na neodobravanje lastnika zemljišča. Letos smo tudi kandidirali za državna sredstva, ki jih za enkrat še nismo dobili, imamo pa zagotovila, da bo do konca leta le še kaj prišlo iz državne blagajne. Vendar bo potrebno za končno pokritje stroškov najti še koga, ki bo pripravljen finančno pomagati. Naša prizadevanja so se torej končno pričela uresničevati. Prva izkopavanja nakazujejo, da tla niso tako prazna in da utegnemo najti marsikaj, kar bo še obogatilo našo zgodovino. O tem bo v naslednji številki povedala kaj več Danijela Brišnik, dipl. arheologinja, ki s svojo skupino vodi izkopavanja na gradu. Ob koncu le še to. Ko človek po dolgem času spet zaide na to razgledno točko nad Šoštanjem, ponovno ugotovi, koliko lepot se mu kot na dlani ponudi s te razgledne točke in da se nam ob uspešnem zaključku sanacijskih del in primerni ureditvi okolice, obeta privlačna sprehajalna točka nad našim mestom. Tudi mi bomo dobili svojo “Šmarno goro”; seveda jo bomo morali imeti tudi tako radi in spoštovati njeno lepoto in urejenost, da bomo lahko ponosni nanjo. M. Čelofiga O B ČETRTEK, 21. MAJ 1998 JAVNI RAZPIS Oliami Šoštanj - komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, kare E, objavlja na pediatri sklepa Sveta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj št. 0/96) in 47. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) naslednji JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH 1UŠ NA OBMOČJU ZN POHRASTNIK - KARE E 1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih liiš na območju ZN Pohrastnik v katastrski občini Šoštanj se odprodajo stavbne parcele z gradbenimi oznakami: 1,2,5,6,7,10, 17 in 21. Stroški priprave in komunalne opreme prometnega davka znašajo : stavbnega zemljišča 1 skupaj z zemljiščem brez gi'. pare. z oznako 1 pare. št. 9/11 v izmeri 506 m2 3.634.593,(K) SIT gr. pare. z oznako 2 pare. št. 9/10 v izmeri 570 m2 3.778.099,(X) SIT gr. pare. z oznako 5 pare. št. 9/9 v izmeri 659 nf 3.977.662,00 SIT gr. pare. z oznako 6 pan:, št. 9/6 v izmeri 549 nf 3.731.011,00 SIT gr. pan:, z oznako 7 pare. št. 9/5 v izmeri 518 nf 3.661.501.00 SIT gi'. pare. z oznako 10 pare. št. 9/4 v izmeri 571 m2 3.780.341,00 SIT gr. pare. z oznako 17 pare. št. 10/8 v izmeri 536 m2 3.701.862,00 SIT gi'. pare. z oznako 21 pare. št. 10/2 v izmeri 631 m2 3.914.878,00 SIT 2 Od tega znašajo stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča 2.500.000,00 SIT na posamezno parcelo, m2 stavbnega zemljišča pa 2.242,28 SIT. V Štrosih priprave stavbnega zemljišč so zajeti stroški geoloških in geomehanskih raziskav za območje ZN, geodetske odmere in izdelave prostorsko izvedbenih aktov ter ostale potrebne dokumentacije. V stroških komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje vodovodnega. kanalizacijskega, toplovodnega, telekomunikacijskega in električnega omrežja ter asfaltne ceste z javno razsvetljavo, niso pa zajeti t.i. irivestitorski stroški (prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij, spremembe namembnosti zemljišča, morebitna sanacija stavbnega zemljišča), kakor tudi izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posameznega investitorja. Uspeli ponudniki nosijo tudi stroške prometnega davka. 3. Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati na račim Občine Šoštanj, št. 52800-630-10168, znaša 10 % vrednosti posamezne graditene parcele ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa brez obresti. 4. Kupnino za stavbno zemljišče morajo uspeh ponudniki poravnati na račun iz 3. točke, v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo kupnino, t.j. stroške priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča pa najkasneje v roku enega (1) leta oz. pred izdajo gradbenega dovoljenja, sicer varščina zapade v korist Občine Šoštanj. Varščina zapade tudi v primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje ah se ne pridržuje ostalih splošnih in posebnih pogojev iz razpisa. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudili 3 gradbene parcele, na katerih želijo gl aditi. 5. Rok za sklenitev in podpis pogodite o oddaji stavbnega zemljišča je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Občine Šoštanj. 6. V ponudili morajo biti navedeni podatki o stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih in drugih razmerah interesenta ter priloženo potrdilo o državljanstvu, pisna izjava ponudnika, da sprejema splošne in posebne pogoje javnega razpisa ter dokazilo o vplačani varščini. V primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudnik, ki sprejema splošne pogoje in v največji meri izpolnjuje še pogoje, ki so objavljeni v Uradnem vestniku občine Velenje št. 6/87 (12. in 13. člen) in 9/87. Izpolnjevanje teh pogojev bo ugotavljala komisija za izvedbo postopka za oddajo stavbnih parcel na podlagi podatkov in dokazil iz ponudbe. 7. Us|ieli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v roku enega (1) leta ter končati najmanj III. gradbeno fazo v treh letih po podpisu pogodile, sicer se prav tako smatra, da so od nameravane gradnje odstopih. V tem primeru lahko Občina Šoštanj vloži tožbo za razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist Občine Šoštanj. To velja tudi v primem, ko se uspeh ponudnik ne pridržuje ustalili razpisnih pogojev. Po Odloku o ZN Pohrastnik (Uradni vestnik Občine Velenje št. 10/86) in Odloku o spremembi dela ZN Pohrastnik - Cona E, objavljenem v Uradnem vestniku občine Velenje št.2/92, je na stavbnih parcelah št. 1,2,5,6,7 in 10 možna zidana ah montažna gradnja, na stavbnih parcelah št. 17 in 21 pa le montažna gradnja. Pri gradnji stanovanjskih objektov bo treba v celoti upoštevati tudi druge pogoje veljavnega prostorskega dokumenta za to območje. Ker leži zemljišče, ki je predmet javnega razpisa v bližini območja odkopavanja priv moga, predpiše način temeljenja posameznih objektov Geološka služba REV pred izdajo gradbenega dovoljenja. 8. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti najkasneje do ponedeljka, 01. junija 1998. na naslov: Občimi Šoštanj, Komisija za izvedlio postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, Trg svobode 12, Šoštanj, z oznako “JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO STAVBNIH PARCEL V ZN POHRASTNIK” 9. O izboru usjielih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi razpisa. 10. Vse informacije v zvezi z odprodajo stavbnega zemljišča z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri ga. Sonji NOVAK, na Občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, tel.40-310. v „ „ OBČANA ŠOŠTANJ PROBLEMATIKA OTROŠKEGA VARSTVA 10111)11 ŠOŠTANJ o zadnjih statističnih podatkih Upravne enote Velenje imamo v občini Šoštanj 488 predšolskih otrok, starih od 1 do 6 let. Že skupno število nakazuje upadanje števila rojstev. Razdeljeno po letnikih rojstva prav v letu 1991 prvič število rojstev pade na dvomestno število, od 104 leta 1990 na 88 leta 1991, v letu 1994 se nekoliko dvigne, a še vedno ne čez sto. Že kar zaskrbljujoč pa je podatek iz lanskega leta, ko se je rodilo le 66 otrok. Upadanje števila rojstev seveda ni problem le našega okolja, temveč vse naše države, še več, cele Evrope. Seveda na drugi strani narašča število starih ljudi. V organizirano varstvo je v Vrtec Šoštanj vključenih 274 otrok, to je 56 % skupne populacije predšolskih otrok. Od teh je največ tistih med 6. in 7. letom starosti, ker ti obiskujejo tako imenovano malo šolo, torej programe priprave na šolo, ki so obvezni. V programih I. starostnega obdobja (od 1 do 3 let starosti) je v vrtcu 51 otrok, II.starostnega obdobja (od 4 do 6 let) pa 92 otrok. Poleg rediuh oblik izvaja vrtec še skrajšane programe male šole in cicibanove urice. Vrtec Šoštanj deluje v petih enotah in na petih lokacijah. Delo poteka v šestnajstih oddelkih, skrajšane programe izvaja tudi v Belih Vodah in Ravnah. PROGRAMI VRTCA Glede na obseg in trajanje izvaja vrtec naslednje programe: - DNEVNI PROGRAMI, ki trajajo 9 ur; vanje je vključenih 41 otrok I. starostnega obdobja, 59 otrok II. starostnega obdobja in 20 malih šolarjev. - POLDNEVNI PROGRAMI trajajo od 4-6 ur; iz I. starostnega obdobja jih obiskuje 10 otrok, II. starostnega obdobja 33 in 78 malih šolarjev. - SKRAJŠAM PROGRAMI, ki so namenjeni otrokom od 3. do 6. leta starosti (cicibanove urice) ter skrajšani programi priprave na šolo. Ti programi so za starše brezplačni, plačajo le ceno prehrane, ki jo je deležen otrok v času prisotnosti. CENE PROGRAMOV V ceni programov so zajeti stroški vzgoje, varstva in prehrane otrok, ne pa tudi stroški za investicije, investicijska vzdrževanja in opremo. Programi predšolske vzgoje se financirajo iz javnih financ in sredstev občine, plačil staršev ter donacij in drugih virov. Ceno programov določi občina. Konkretna višina plačila se določi na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki ga je izdal minister za šolstvo in šport, s katerim naj hi do neke mere poenotili določitev plačil v vsej Sloveniji. Osnova za plačilo staršev izhaja iz dveh osnovnih postavk: - cene programa, v katerega je vključen otrok - bruto dohodka na družinskega člana v odnosu s poprečno bruto plačo na zaposlenega v RS. Skladno s tem plačajo starši najmanj 15 % in največ 80 % cene programa. Cene programov je Svet Občine Šoštanj prvič določil na seji dne 24. 9. 1996 in so znašale: Vzgojni del programa za otroke v mali šoli je brezplačen. Te cene so se razen malenkostnega dviga zaradi povišanja cen prehrane (aprila 1997 za 1,52 %) obdržale do konca leta 1997. V decembru 1997 je Vrtec predlagal povišanje od 19 do 34 %, odvisno od programa. Tako občutno povišanje je narekoval realni izračun cene programov, upoštevaje Odredbo o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l. RS 57/97 z veljavnostjo od 19.10.1997) in enotno metodologijo za izračun cen programov v vrtcih. Zelo je začudilo občutno povišanje cen poldnevnih programov (za 34 %), ker je to prava cena tega programa, saj je v teh 4 do 6 urah v bistvu opravljen ves vsebinski del programa, torej je v njem tudi glavnina stroškov. Po prejšnji metodologiji se je namreč ekonomsko ceno preprosto delilo s številom ur ne glede na njihovo vsebino in stroški*. Sedaj je cena preračunana na otroka in na vrsto storitve oziroma program, v katerega je vključen. Svet občine je odločil, da naj se cene povišajo le za 10 % od 1. 1. 1998 do 31.3. J998. nato pa se ponovno prouči, kaj tako povišanje prinese. Slučaj je nanesel, da je bil s tem datumom spremenjen tudi Pravilnik o plačilih staršev, ki je v veliki meri spremenil razmerja, ki so veljala v prejšnji lestvici plačil staršev glede na njihove dohodke in to predvsem v korist družin z nižjimi dohodki. Odpravljeno je bilo tudi določilo, da samostojni podjetniki, kmetje in lastniki gospodarskih družb plačajo najmanj %) %. Po uradni dolžnosti opravljen preračun na bruto dohodek po spremenjenih določilih pravilnika je večino plačil staršev razvrstil v prvi, drugi ali tretji plačilni razred (prej je bila večina v četrtem), zato 10 % povišanje cen na plačila staršev ni imelo skoraj nobenega učinka. V večini primerov še vedno plačujejo enako kot pred povišanjem. Izenačitev zaračunavanja plačila samostojnim podjetnikom, lastnikom družb z omejeno odgovornostjo in večjim kmetom je te ponovno razvrstila v najnižje razrede lestvice plačil, tako da sedaj namesto 60 % plačujejo 15 %, 20 %, redki do 40 % cene programov. Upati je, da se bodo zato kdaj pojavili kot donatorji. Vrtec je od plačil staršev zbral procentualno in zneskovno manj kot pred povišanjem, to je 27 % ekonomske cene programa; po prejšnjih določilih pravilnika je bilo to 34 %. Zato sta imeli obe odločitvi, tako nižje povišanje cen kot sprememba pravilnika o plačilih Stašev, zanj težje finančne posledice. Pokrivanje stroškov 'vrtca je namreč razdeljeno med javne finance in starše tako, da se iz prispevkov staršev krijejo: prehrana otrok, 'plače kuharic, čistilk, perice, delovne obleke vsega kadra, komunalne storitve, plačilo elektrike in plina, vzgojila, igrače, drobni inventar ter amortizacija objektov in opreme, iz proračuna: plače vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, hišnika, upravno-administrativno osebje, sredstva za prevoz, prehrano, regres, izobraževanje, jubilejne nagrade in odpravnine. Januarsko povišanje cen nikakor ni zadoščalo za kritje vseh zgoraj navedenih stroškov. Za kritje tistega dela, ki se financira iz proračuna hi z manjšim primanjkljajem še šlo, nikakor pa ne zadošča za kritje stroškov, ki se poravnavajo s prispevki staršev. Prehrana, komunalne stroritve, in elektrika so se v teh treh mesecih podražile, kar še ni bilo upoštevano niti v decemberskem izračunu cene. Primanjkljaj bi nastal že v preteklem proračunskem obdobju, a so ga pokrili iz obvezne rezerve ter s skrajno restriktivnim krčenjem izdatkov, kar je pripeljalo to vejo naše vzgoje v pravo siromašenje. Svet občine je zato odločil, da se cene programov v vrtcih s 1. aprilom 1998 dvignejo za 10 % in se tako prepreči nadaljnje večanje izgube, ki za prve tri mesece znaša že dobra dva milijona tolarjev. S tem je breme stroškov razdelil med starše in proračun občine v dosedanjem razmerju. Ob koncu je treba poudariti, da je Vrtec Šoštanj vsa leta posebno skrbno ravnal s svojimi sredstvi, kar je z vidika plačil staršev kot proračuna dobro, ni pa dobro za otroke, ki bi bili lahko deležni boljših pogojev, igrač in vzgojil. Na srečo imamo v našem vrtcu dober vzgojiteljski kader, ki to pomanjkanje v veliki meri nadomesti s kreativnostjo, domiselnostjo in dobro voljo. Marjana Čelofiga NOE za družbene dejavnosti Občine Šoštanj L stanetno obdobje 1 - 3 Kt IL starostno olxlolije 4 - 6 Irt III. mala šola 9- uni program 32.203 SIT 9- umi program 29.654 SIT 9-umi program 18.989SIT 4-6 urni program 22.537SIT 4-6 umi program 20.832 SIT 4 -6 umi program 13.533 SIT ODGOVOR GOSPODARSKEGA MINISTRA NEZADOVOLJIV Il arca smo pisali, da je Državni svet Republike Slovenije sprejel vprašanji državne-II ga svetnika dr. Vladimirja Konma o tem. kako dolgo bo država še dopuščala ..II splošno degradacijo občine Šoštanj, kdaj bo vlada pripravila celovito energetsko politiko z zakonsko opredeljenimi ukrepi za sanacijo obstoječega stanja rudarjenja na območju občine Šoštanj in glede ogrožanja zdravja zaradi emisij TES. Na svetnikovi vprašanji je odgovor podalo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. V odgovoru je navedeno, da je Nacionalni energetski program RS, v katerem bo opredeljena tudi proizvodnja elektrike in premoga ter nove naložbe v energetiko v Šaleški dolini, v pripravi. Ni pa navedeno, kdaj bo tako pripravljen, da bo DZ ta program sprejemal. Dejstvo je, da bo v RLV možno brez odpiranj novih odkopnih polj zagotavljati letno proizvodnjo 4 mio ton do leta 2023 in do takrat sta proizvodnja električne energije v TEŠ in proizvodnja premoga v RLV usklajeni. Na Občini Šoštanj so začeli aktivno delovati na področju prostorskega planiranja z namenom, da bi dosegli spremembo meja pridobivalnega prostora RLV, iz katerega naj bi se izločilo območje zahodno od razmejitve med jamo Velenje in jamo Šoštanj. Po mnenju ministrstva bi sprememba teh meja v predlaganem obsegu odločilno vplivala na morebitno odkopavanje v jami Šoštanj. Za vlado je takšna sprememba v danem trenutku tudi preuranjena, saj bi se s tem država kot lastnik mineralnih surovin predčasno in za vechm odpovedala precejšnjim zalogam lignita. Minister v odgovoru ugotavlja, da so bile na delu pridobivalnega prostora RLV, ki leži v Občini Šoštanj, za vso rudarsko škodo, povzročeno na tem območju, izplačane upravičencem pravične odškodnine ah dodeljena ustrezna nadomestna zemljišča in da se vsa površina, degradirana zaradi rudarjenja sprotno sanira. Dejstvo pa je, da pred- log novega Zakona o rudarstvu predvideva, da del plačila za koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin kot renta pripada občini, na ozemlju katere se vrši njihovo pridobivanje. V odgovoru, ki sta ga podpisala minister Metod Dragonja in državni sekretar za energetiko, Alojz Kovše, so nato nanizani vsi ekološki projekti v vrednosti 186 mio DEM, ki so bili realizirani v TEŠ. Trenutno pa potekajo dela na napravi za razžveplanje dimnih plinov na bloku 5, ki naj bi pričela z obratovanjem v začetku leta 2001. Ta investicija je ocenjena na 154 mio DEM. Drugi projekt je zamenjava elektrofiltra bloka 5, ki naj bi pričel obratovati jeseni 1999. Po zaključku del bo TEŠ ekološko sanirana in bo prenehala ekološko obremenjevati okolje, saj bo zagotavljala manjše emisije snovi v zrak, kot dovoljujejo predpisi. V odgovoru je omenjeno tudi, da TEŠ na podlagi Odloka Občine Šoštanj o taksah za varstvo okolja plačuje ekološko takso v višini 120 mio SIT (za leto 1998), poleg tega pa se s krajevnimi skupnostmi sporazumeva o letnih odškodninah kot nadomestilu za negativne vplive, katere v letu 1998 znašajo 100 mio SIT. Tako državni svetnik dr. Vladinih' Korun kot župan Občine Šoštanj Bogdan Menili sta že izrazila nezadovoljstvo z odgovorom, ki je premalo konkreten in se nanaša le na povračilo škod individualnim oškodovancem. Odgovora o renti občini, zagotavljanju boljših in perspektivnejših pogojev za bivanje prebivalcev ter za razvoj občine kot celote, kar je bil bistvih del vprašanj, pa vlada ni dala. Državni svetnik in šoštanjski župan bosta od vlade zahtevala konkretnejše odgovore. V. M. VRTEC ŠOŠTANJ PREDSTAVIL IGRO IN IGRAČE NAŠIH BARIC Nagrada mesta Celje proizvajalcu in opremljevalcu bio pohištva lanskem letu so eno izmed igralnic šoštanjskega vrtca opremili s pohištvom iz studia KARO, ki ga proizvaja Center za rehabilitacijo invalidov iz Celja. To pohištvo vnaša v igralnico toplino lesa, domačnost in stik s tradicijo. Na letošnjem celjskem sejmu VSE ZA OTROKA, ki je sredi maja potekal na Golovcu, je razstavljal CRI svoje pohištvo. Povabili so vzgojiteljice in otroke našega vrtca, da z njimi sodelujejo in opremijo “igralnico” na razstavnem prostoru z otroškimi izdelki. Proizvajalec in opremljevalec tega pohištva sta prejela nagrado mesta Celje. V vrtcu smo se odločili, da predstavimo projekt Igra in igrače naših babic, ker le-ta v našem okolju še ni bil predstavljen. Otroci in starši naj bi tako spoznali, da igrača ni samo nekaj, kar lahko kupiš (lego kocke, barbike,...), ampak naj bi bila igrača sredstvo za skupno doživljanje, ki vzpostavlja čustveno vez med njimi, ko nekaj skupaj ustvarijo. Babice so otrokom pripovedovale, kaj vse so se igrale in počele, ko so bile njihove starosti. Z otroki so izdelovale punčke iz cunj. Skupaj so spoznavali njihovo toplino. Risali so igre in igrače, ki so jih prvič videli. Lotili smo se zbiranja starih igrač. Zal se jih je ohranilo le malo, saj so jih kot staro šaro me-tali na odpad. V Šoštanju pa ima v svoji bogati zbirki starin gospod Čebul še veliko primerkov igrač: gugalnega konjiča iz lepljenega papirja, punčke, veliko KMETIJSKA ZADREGA CLAN PS ZLATO ZRNO fotografij, vse to še iz obdobja med obema vojnama in vojnih časov. Prijazno nas je sprejel, pokazal in z veseljem posodil svoje primerke za našo razstavo. Tudi gospa Ržen je posodila tri punčke, s katerimi se je igrala njena mama. Pri zbiranju je sodeloval tudi gospod Kljajič z velenjskega gradu. Vsem, ki so nam pomagali pri zbiranju, se v vrtcu se lepo zahvaljujemo. S tem zbiranjem in izdelovanjem starih igrač hi radi še nadaljevali, saj bi razstavo, ki je bila na celjskem sejmu z navdušenjem sprejeta, radi dopolnili, in jo ob novem šolskem letu pokazali še v Šoštanju. \oclilo 'je vrhunska kakovost V ponedeljek, 18. maja, je v vili Široko potekala predstavitev slovenske blagovne znamke Zlato zrno za teletino. Blagovna znamka Zlato zrno zagotavlja porabnikom konstantno kakovost teletine znanega slovenskega porekla. V okviru predstavitve je direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob podpisal člansko listino v Poslovno skupnost Zlato zrno. Ker blagovna znamka predvideva, da so jedi na jedilnih listih ponujne s posebno oznako, morajo tudi kuharji pridobiti licenčno listino. Tako so v vili Široko licenco Zlato zrno podelili kuharskemu mojstru restavracije Jezero. Za pripravo jedilnikov Zlato zrno je dala KZ Šaleška dolina na razpolago že po novi tehnologiji vzrejena teleta, zaklana v klavnici, ki ima licenco za takšno klanje. Tako so listino prejeli tudi mesarji KZ. Teletina je bila pripravljena v skladu z ustrezno kulinariko, izbranimi dodatki k jedem in vinsko ponudbo. Blagovni znamki Zlato zrno, ki se je v Sloveniji že uveljavila, se sedaj pridružuje še blagovna znamka Zlati okus za mlado govedino. Kaj sploh je slovenska blagovna znamka Zlato zrno? Novembra 1996 je bila v okviru Poslovnega združenja prehrane Slovenije - GIZ Ljubljana ustanovljena Poslovna skupnost Zlato zrno. Pod njihovo skupno slovensko blagovno znamko za teletino Zlato zrno je razumeti pitanje telet na višjo težjo, ki mora doseči najmanj 195 kg oziroma največ 270 kg ob zakolu. Živali so pitane po posebni tehnologiji s krmo domačega izvora, brez kakršnihkoli antibiotikov in drugih dodatkov, ki niso dovoljeni v prireji mesa. Bistvo pitanja je torej v načinu prehrane, ki mora ustrezati prežvekovalni naravi telet. Blagovna znamka se zagotavlja skozi celoten proces pod natančno kontrolo in se začne z rejo (odbira kvalitetnih telet različnih pasem), preko predelave mesa (poseben način klanja in razkosavanja mesa) in prodajo z natančno oznako BZ, kakor tudi gostinsko ponudbo z navedbo znamke. U. M. Zakaj smo ustanovili Gibanje 23. december? (4) p rejšnji mesec smo si ogledali kulturno revolucijo, ki jo je v Sloveniji izvajal komunistični režim. Kakšne pa so danes kulturne in predvsem politične posledice tistega procesa? Če hi se izrazil s prispodobo, hi rekel, da je Slovenija v duhovnem, gospodarskem in političnem svetu O pogorišče. Slovenija je kot njiva, ki jo je opustošil vihar. Na takšni njivi se najprej in najbolje razrase plevel in le tu in tam uspevajo krmežljavi ostanki kulturnih rastlin. Slovenija je politično razdeljena na dva pola. Ta razdelitev nima prav nič skupnega z desnico ali levico. En pol je po kulturni in po politični plati dedič tistih, ki so izvajali kulturno revolucijo, drugi pol pa poskuša uveljaviti politične in kulturne norme, ki so veljale pred revolucijo. In ker je enemu od polov zmanjkalo ideološke osnove, deluje zgolj kot interesna skupina, to pa ni združljivo niti s pravno državo niti z demokracijo in še najmanj s prizadevanji za nacionalne interese. Ta politična skupina ima ogromno neformalno moč. Na njeni strani so praktično vsi mediji. televizija, sodstvo, da o gospodarstvu ne govorimo. Situacija je tako absurdna, da imamo na isti strani tako najmočnejši sindikat kot tako imenovane “delodajalce’.Ta nenaravna premoč omogoča tistim, ki z njo razpolagajo, da nam pred našimi očmi ‘lastninijo nekdaj družbeno premoženje, da se norčujejo iz pravne države, da nas dobesedno prodajajo tujcem in da navsezadnje še zmagujejo na volitvah. V dnevih pred letošnjim praznikom upora proti okupatorju, smo izvedeli, da se bo skupna italijansko- slovensko - madžarska brigada, ki bo imela sedež v Italiji in ji bo poveljeval italijanski poveljnik, imenovala Julia, to pa je ime, po katerem so si Primorci zapomnili divizijo, ki je pobijala, streljala in posiljevala na slovenskih tleh. Osmega avgusta leta 1942 je požgala vas Ustje pri Ajdovščini in zverinsko pobila vse odrasle vaščane moškega spola. Bolj nas Italijani niso mogli ponižati, kot so nas z imenom Julia. Slavnostni govornik na osrednji proslavi 27.4. v Cankarjevem domu je bil tisti človek, ki je Italijanom leta 1991 izdal datum slovenske osamosvojitve. Ljudje, ki danes z zanosom in pod peterokrakimi zvezdami govorijo o NOB, so hkrati povsem brezbrižni do tega, da bodo slovenski fantje zopet služili pod italijanskimi poveljniki, pod italijanskimi ukazi in v enotah z imenom Juha. M je to sploh mogoče razumeti? lil-1 Slovenski oblasti, ki je v bistvu protinacionalna, je vseeno za nacionalne interese, za nacionalno usodo in za nacionalni ponos, mar ji je samo za interes in materialno blagostanje klike, ki ji pripadajo. (Glavni odbor Gibanja 23. f december je zaradi “Juhe” poslal na nacionalno TV odločen protest, ki ga kljub obljubam in posredovanju nikoh niso objavili). Slovenska zunanja pohtika daje vtis, da so naši politiki na plačilni listi italijanskih obveščevalnih služb. Toda, kako je z drugo politično stranjo, s tisto, ki sem jo v prispodobi prikazal kot krmežljave kulturne rastline, ki se dušijo pod plevelom? Ta stran se v resnici duši. Zmanjkuje ji tako kisika kot humusa. Skoraj vsi politiki te strani so se že prodah vladajočemu polu. Zavzemajo se za vrednote zahodne kulture in zahodnih demokracij, vendar se pohtiki tega pola sami mnogokrat ne držijo moralnih in civilizacijskih norm, za katere se sicer zavzemajo v strankarskih programih. Za naš čas je značilno, da se ponavlja zgodovina druge svetovne vojne, ko sta se med seboj borih dve ideologiji, komunistična in katohška. Da je temu res tako, je dokaz naše vstopanje v EZ. Tiuh tista stran, ki zastopa tradicionalne evropske vrednote, v bistvu nima nič proti, če Slovenci kot narod izginemo. Kot sami razglašajo, jim je pomembno le, da postane Slovenija pravna, demokratična, skratka “evropska” država. Pri tem pozabljajo, da je “evropejstvo” tudi v tem, da skrbiš predvsem za nacionalne interese. Mi vstopamo v Evropo kot hlapci in bomo hlapci tudi ostali. Na tak način ne bomo poštah evropska država, ampak polkolonialno območje interesnih vplivov naših sosedov. Ena slovenska pohtična stran ne razume zaradi svoje naivnosti, druga pa zaradi svoje pokvarjenosti, da je za Slovence “Evropa” predvsem naše sosedstvo in zgodovinske izkušnje, ki jih imamo z njimi. Za nas je Evropa tudi skupna brigada Juha, pa neofašisti in načrtno kupovanje slovenskega ozemlja, Heimatdienst, poniževanje in uničevanje koroških Slovencev, zahteve po priznanju nemške manjšine, izgubljanje slovenskega jezika in tako naprej. Ce bomo šli v Evropo, se bo ta zgodovina nadaljevala prav tam, kjer se je končala. Ničesar nam ne bo podarjeno in ničemur se ne bomo izognili. (se nadaljuje) Borut Korun Vedno prijazno pri roki BANČNI AVTOMATI BANKE VELENJE d.d., VELENJE Bančne skupine Nove Ljubljanske banke Kaj pa če ne? Kaj storiti, če avtomat ne deluje, oziroma sveti na njem rdeča luč? Najbolje je obiskati drugi najbližji avtomat ali pa se vrniti čez nekaj minut. Bančni avtomati so sicer vodeni iz istega centra, ni pa nujno, da odpovedo vsi istočasno. Bančni avtomat ne deluje: - ker ga skrbnik polni z denarjem (traja le nekaj minut) - zaradi težav na telekomunikacijskih linijah (do ponovne vzpostavitve) - zaradi rednih vzdrževalnih del (enkrat do dvakrat letno) - zaradi fizične okvare - tujka v čitalcu kartic, zmečkanega bankovca, itd. (do odprave napak) - prekinitve dobave električnega toka (do ponovne vzpostavitve) Če je rdeča luč kljub vsemu bolj “vztrajna” kot Vi, Vas morda lahko “potolaži” dejstvo, da je Vaš denar ostal varno naložen v BANKI VELENJE d.d, VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke. /o j banka velenje ^----^ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke SMRTI Od 20. 4. do 18. 5. 1998 so umrli Branko DRAŽN1K, Heroja Gašperja 13, Šoštanj Ivan BURJAK, Prešernov trg 10, Šoštanj Viktor KUŠNIK, Aškerčeva 3, Šoštanj Marjeta GREGORC, Topolšica 150 Marija KONOVŠEK, Ravne 9 Ivanka DREV, Lokovica 18 b POROKE Od 20. 4. do 18. 5. 1998 so se poročili Tanja VETERNIK, Selo 5, Velenje in Peter ČEH, Metleče 18 Bojana SKORNŠEK, Tovarniška pot 2 c, Šoštanj in Matevž ŠPEGELJ, Trubarjeva 17, Velenje Nataša LEBER, Koroška 32 a, Šoštanj in Marko Dado BRVAR, Koroška 32, Šoštanj Nataša ŠTANGLER, Bele Vode 69 in Franc URBANC, Bele Vode 39. Tatjana COPAR, Šentvid pri Zavodnju 14 in Martin LENKO, Bele Vode 65. KRSTI \ mesecu aprilu so bili krščeni ŠPELA, DARKO in JANEZ. SVETNIŠKA PISARNA V ŠOŠTANJU Dr. Vladimir Korun, predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu Republike Slovenije bo v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, odprl svetniško pisarno, kjer bodo vrata odprta vsem, ki bi radi spoznali državnega svetnika, nanj naslovili kakšno vprašanje ali se z njim pogovorili. Dr. Korun bo imel uradne ure prvič v petek, 19. junija 1998, od 16. do 18. ure. Vabljeni! v Ljubija lepotah Slovenije je bilo že toliko povedanega, da besede dostikrat zvenijo kot oguljena fraza. Pa vendar se vsakič, ko stopiš vsaj korak od doma, spet zaveš, kako resnične so. Takšen kraj je tudi izvir in zgornji tok reke Ljubije, od koder večina nas dobiva odlično vodo. Rečica teče po meji naše in mozirske občine. Ze sam izvir je izredno slikovit in če vam je kdaj zares vroče, se v zanimivi soteski lahko lepo ohladite. Izvir in zgornji tok večkrat obiščejo tudi jamarji, saj je tukaj nekaj kraških jam. Marsikaj zanimivega najdejo tudi ljubitelji lepega cvetja, saj tukaj med drugim cvetita tudi zavarovani dišeči jeglič in modri gorski srobot. Soteska je zdaj precej samotna, včasih pa ni bilo tako, saj so tukaj imeli svoje mline in žage vsi bolj premožni Belovojčani, pa tudi Smihelčani. Baje je v najboljših časih tukaj stalo več kot deset mlinov in žag, pa tudi nekaj domačij. V eni od njih je že pred drugo svetovno vojno gospodaril možak, ki se je marsičesa lotil in si je postavil na Ljubiji elektrarno. To je bilo za takratne razmere nekaj posebnega. Sosedje so mu malo zavidali, malo pa so se mu posmehovali in o njem spesnili pesmico, ki jo želim oteti pozabi. Graščina Pod Svetim tam križem ena graščina stoji. V notranjosti njeni pa dinama gori. Ce ne boš gorela, te vrgel bom proč, s tem tudi izgubil bom d’narcev na moč. Pa meni za denar toliko ni, ugled in pa slava mene skrbi! L. M. V graščini za mizo graščinski sedi, sežgano dinamo v rokah vrti. Sprva gorela prav lepo si ti, sedaj ti pa nekaj pri srcu fali. Sem menda ti preveč vode dodal, sem tebe, uboga dinama, sežgal, Ce spet boš gorela, potem sem jaz ptič, ki takih pod Svetim tem križem ni nič. Pesnik podarja glasove Skozi okno prihaja nočnizruk drhtiva skupaj list papirja in jaz (Željko Perovič) Kiparske umetnine Ivana Napotnika v Mestni galeriji v Šoštanju so bile lep okvir za predstavitev pesniške zbirke Željka Peroviča Podarjeni glasovi. Knjižica je izšla pri tržaški založbi Mladika, ki edina predstavlja slovenska dela Italijanom. Ze pred leti je Željko Perovič zmagal na natečaju te založbe in dobil prvo nagrado za poezijo. Publicistka in književnica Zora Tavčar iz Trsta, žena popularnega Alojza Rebula, ki je tokrat predstavila Perovičevo poezijo, je poudarila, da so njegove pesmi pristne, iskrene, polne življenja in optimizma. Nadaljevala je, da je poezija koncentrat tistega, kar pesnik občuti in ta občutja preda drugim. Ni poezija to, da jo lahko bereš naprej in nazaj pa ti pove isto. Zato so Kette, Murn,... tudi Kajuh pesniki za zmeraj. Posebnost Perovičeve knjige je slikovna oprema. To so fotografije Iztoka Kodriča malih plastik kiparja Ljubomir a Melanška. Na večernem literarnem klepetu so sodelovali še pesnik Iztok Kodrič iz Rogatca, mlada Tajša Perovič in kitarist Silvo Ceh. Pesniki podarjajo besede. Pustimo, da se nas dotaknejo. MaM Naše in Rezmanovo Družmirje p etek, 15. maja 1998, pri Kugoniču v Družmirju, Prišli smo: eni zaradi nostalgije po tistem “nekoč je bila vas Družmirje”, drugi zaradi pesnika, vse pa nas je vodila želja, da “v živo” doživimo Družmirje, novo pesniško zbirko Petra Rez-mana. Ne eni ne drugi nismo bili razočarani; nasprotno: nekdanji Družmirčani in okoličani smo podoživeli tiste tragične trenutke, ko smo zapuščali svoj dom, ker “Bagri so dolgo, kot neme Zverine, čakali Ukaz”. Ljubitelji poezije pa smo srkali vase nevsakdanje metafore, ki so obudile v življenje potopljeno vas in njene prebivalce vsaj za nekaj skromnih trenutkov. Mnoge Rezmanove pesmi so zaradi poudarka na minljivosti izzvenele precej melanholično. Zdaj podirajo zadnje Hiše. Bagri so dolgo, kot neme Zverine, čakali na Ukaz. Danes zjutraj so stale, jutri zvečer bodo posejali Travo. Nič ne reče spomeniško Varstvo. Kdo ve, kateji Tesarji so podpisani na Spirovcih zadnje Hiše. Bagri vozijo čez Pogorišča. Pse je čisto za Izgubo spomina. Spremna beseda Iva Stropnika nam je razkrila motivno-tematsko osrčje Rezmanovih “družmirskih lirskih razglednic” in opozorila na pesnikovo subjektivno doživljanje konkretnega časa in prostora ter na njegovo iskanje smisla bivanja. 0 “potopljenem času” smo kramljali potem še pozno v noč. Dežne kaplje so nas izpod Kugoničeve češnje pregnale v staro hišo. Nekaj kosov starega pohištva ter na stene pritrjene povečane fotografije Družmirja so nas ob soju sveč pošastno spominjale na minljivost vsega materialnega. Tudi po zaslugi pesnika pa bo spomin na “potopljeni čas” ostal. ammmmmmmmmmmm M Ekskurzija mladinskih mentorjev ladinska komisija pri Gasilski zvezi Velenje je ob koncu svojega mandata za mladinske mentorje in druge, ki delajo z gasilsko mladino, priredila strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Namen ekskurzije je bil, da se vsaj delno nagradi vse, ki se trudijo za podmladek, saj je bodočnost našega gasilstva odvisna prav od mladih. V zadnjem času zlasti v mestnih društvih opažajo, da zanimanje za gasilstvo upada. Izlet pa naj bi bil tudi spodbuda za bodoče delo. Veselo razpoloženje je vladalo ves čas vožnje do Krškega, kjer so obiskali poklicno gasilsko enoto. Z zanimanjem so si ogledali opremo in strojni park ter prisluhnili vodji izmene, ki jim je predstavil svoje delo. Namen poklicne enote je skrb za požarno varnost zlasti v nuklearni elektrarni in tovarni celuloze, posreduje pa tudi v drugih intervencijah, prometnih nesrečah, pa tudi reševanju iz vode. Pot so nadaljevali do galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici. Tu so si ogledali Formo vivo, stalne razstave, lapidarij in postavitev plastik kiparja Boljke. Avtobus jih je nato skozi deževno Dolenjsko popeljal do kartuzije Pleterje, nato pa na Otočec. Po krajšem ogledu, kjer so zvedeli mnogo zanimivega, med drugim, da je otok od kopnega ločen z umetnim rečnim rokavom, so se odpeljali do Dolenjskih toplic. Tu so si ogledali Tabor mladih, ki ga ima Zveza društev prijateljev mladine. Oskrbnik jih je popeljal po taboru in razložil, kako potekajo razne dejavnosti skozi dan. Ker bo letovanje v tem taboru velenjska gasilska zveza letos organizirala že drugič, ni manjkalo raznih vprašanj v zvezi z bivanjem gasilske mladine. Zelo zadovoljni z vsem, kar so videli, so se v prijazni gostilni pomudili pri poznem kosilu, potem pa se med šalami in petjem vrnili domov. L. M. ODNI DROBIŽ V TRENDU Maj - mesec pomladi, cvetja in ljubezni Modne smernice so v tem letnem času romantične, nežne in predvsem ženstvene. Obleka je letos modna zapoved poletja: kratka ali dolga, s kratkimi rokavi ali brez, oprijeta po telesu. Zraven bomo nosile sandale in natikače z visokimi petami ali čisto nizke platnene copate. Bolj drzne bodo oblekle hlače na trapez in kratko majčko, čez pa obvezno oprijeto srajco ali sako. Bluze naj bodo pastelne, čisto lahke, tudi prozorne ali potiskane z bleščicami. . Obvezna so očala in svetla rutka, ki jo lahko zavežemo na zatilju v stilu Jackie Kennedy. Elegantni moški bodo odeti v barve peska. Nežni limona rumeni ali vijolični odtenki barve kravate in nogavic se morajo ujemati. Mladi fantje pa bodo nosili majice živih barv iz rebrastih materialov in ozke hlače ali kavbojke. M. H. GOSPODIČNA BOUTIQUE Prešernov trg 9, Šoštanj Našim zvestim kupcem ob 6. obletnici poklanjamo VROČE CENE: jeans srajce le 4990 SIT jeans brezrokavniki 3990 SIT kavbojke od 1990 SIT topi in bluze iz svile 1990 SIT kopalke od 2990 SIT Odprto ves dan! Metulj Veš, ne moreš na krilih metulja leteti, ne moreš vsega, kar bi hotel, v življenju imeti. Ne moreš, ker so krila metulja rahla kot sanje in na njih ne moreš leteti, če ne verjameš vanje. Milojka Petek, 29. maj - Predavanje z naslovom Umiranje otrok -dr. Metka Klevišar, Hospic - sejna soha ZD Velenje v PD Šoštanj organizira izlete: Sobota. 13. junij- Tradicionalni pohod na Smrekovec -vodniki: M. Korošec, M. Hudej, J. Drev, M. Pečnik, E. Dervarič Solmta. 27. junij - Ermanovec in Bevkov vrh - lahka pot -vodniki: A. Tamše, M. Pečnik, J. Drev - Prijave Trgovina Lina Jožica Andrejc 5 ČETRTEK, 21. MAJ 1998 STRM SPORT OK SOSTANJ-TOPOLSICA SPET V li Ul,I P o dolgi in naporni sezoni odhajajo tudi odbojkarji na zaslužen počitek. Potem ko so v kvalifikacijah začeli z dvema porazoma, so v nadaljevanju zbrali vse moči in si v naslednji sezoni zagotovili nastop v najelitnejši odbojkarski ligi Slovenije. 01. tem velikem uspehu gre zahvala vsem igralcem in trenerju, predvsem pa upravi kluba in vsem drugim, ki so vanje zaupali in pripomogli k zastavljenemu cilju. Postava: Dimeč, Zulič, Kravcov, Medved, S. in I). Sevčnikar, Mihalinec. Bevc, Zilnik, Kugovnič; trener Niko Jerončič. Šoštanj, 26. 4., Šoštanj-Topolšica : HSZ Izola 3:0 Čeprav so gostje s Primorske prišli v Šoštanj z nepopolno postavo, so domačini zaigrali zelo zbrano. Trener je dal priložnost tudi rezervnim igralcem. Kljub temu pa so gostje zbrali v treh nizih le deset točk. in so ga Topolščani dobili z rezultatom 16:14, so se ti povsem razigrali. Z raznovrstno igro v napadu in trdo v obrambi so povsem nadigrali nasprotnika ter razveselili svoje maloštevilne, a zelo glasne navijače. Lestvica po končanih kvalifikacijah: Krka 10, Šoštanj-Topolšica 6, Kamnik 6, Granit 6, Šempeter 2, Izola 0 točk. OK Šoštanj-Topolšica pa je ta teden gostil tudi odbojkarsko reprezentanco Slovenije do 18 let, ki se pripravlja na kvalifikacijsko tekmovanje za evropsko prvenstvo, ki bo konec meseca v Grčiji. Odigrali so prijateljsko tekmo, na kateri sta obe ekipi prikazali dobro igro, domači pa so zmagali z rezultatom 3:2. Robi Kugovnič Šoštanj, 6. 5., Šoštanj-Topolšica : Šempeter 3:0 V savinjsko-šaleškem derbiju je bila na terenu opazna le ena ekipa - ekipa Šoštanja-Topolšice. Gostje so začeli zelo motivirano, a je bila razlika v kvaliteti prevelika. Domačini so gladko osvojili vse tri nize in točke so ostale doma. Slovenska Bistrica, 9. 5., Granit : Šoštanj-Topolšica 0:3 Tekma je bila odločilnega pomena za obe ekipi, saj je zmagovalca popeljala v l.A ligo. Zato je že med ogrevanjem kipelo od želje po igri in dokazovanju. Po maratonskem prvem nizu, ki je bil vseskozi izenačen ŠOŠTANJ - MESTO NAMIZNEGA TENISA Visoko na lestvici slovenskih rekreativcev Komisija za rekreativni namizni tenis pri Namiznoteniški zvezi Slovenije je ob zaključku sezone 1997/98 objavila računalniško jakostno lestvico rekreativcev Slovenije. Šestih turnirjev, ki so potekali po slovenskih mestih od oktobra 1997 do marca 1998, se je udeleževalo od 130 do 160 tekmovalcev. Na lestvici najdemo znana imena slovenskega namiznega tenisa ter bivše profesionalne igralce, zato tekmovalci vselej nestrpno pričakujejo rezultate. Visoke uvrstitve igralcev šoštanjskega kluba Spin tudi letos dokazujejo, da sodi v sam vrh slovenskega rekreativnega namiznega tenisa. Med ženskami se je Jolanda Belavič uvrstila na 5. mesto. V kategoriji do 30 let je odličen drugi Bogdan Simončič. Med moškimi od 30 do 40 let je Ivan Zera zasedel 3. in Zoran Gajšek 6. mesto; Moški od 40 do 50 let: 4. mesto Franc llrilHTiiik. 8. mesto Spasoje Tešanovič; Moški od 50 do 60 let: 10. mesto Tone Leber; Moški nad 60 let: 6. mesto Janko Novak; Dvojice do 40 let: 2. mesto Tešanovič-Simončič, 4. mesto Zera-Gajšek; Dvojice nad 40 let: Leber-Novak 9. mesto. j boljši med Savo in Sav injo so doma ob Paki V zimskih mesecih tekmovalna žilica ni dala mini igralcem namiznega tenisa in ustanovili so Namiznoteniško ligo mest ob Savi in Savinji. Vanjo se je vključilo devet ekip. Ligo so razdelili na spomladanski in jesenski del. Prvega so v torek,19. maja, tudi zaključili. Tekmovanja so potekala po nemškem sistemu, v devetih kolih. Prvo mesto je že na začetku zavzel šoštanjski namiznoteniški klub Spin in ga vse do konca ni izpustil iz rok. Izjemno kakovostno premoč Šoštanjčanov kažejo tudi rezultati v posameznih kolih, saj so v najslabšem primeru izgubili le dve igri, večkrat pa tekmovanje zaključili z maksimalnim izkupičkom 12:0. Rezultati spomladanskega dela: 1. Spin Šoštanj, 2. Liboje, 3. Trbovlje. Jesenski del se bo pričel septembra. Invahdi v državnem vrhu V nedeljo,17. maja, je v Ljubljani potekalo VIL odprto državno prvenstvo invalidov Slovenije v namiznem tenisu, ki se ga je v okviru Medobčinskega društva invalidov udeležilo tudi nekaj Šoštanjčanov. Njihovi odlični rezultati so jih tudi tokrat postavljah med favorite in niso razočarali; Kot vedno so se domov vrnili z visokimi uvrstitvami. V ženski kategoriji je Jolanda Belavič zasedla 1. mesto in postala državna prvakinja. V moški konkurenci pa je zavidljive rezultate doseglo pet naših tekmovalcev. Janez Novak v kategoriji NT 7 in Roman Šinkovec v kategoriji NT 6 sta s 1. mestom postala državna prvaka. V kategoriji NT5 je Tone Leber osvojd 2. mesto, Roman Pongrac pa četrto. Stane Koren pa je v svoji kategoriji (NT 4) končal na 4. mestu. U. M. Gasilci slavnostno na Florjanovo N a nedeljo pred Florjanovim, 3. maja, je bilo tudi pri nas več maš, posvečenih gasilcem, saj je sveti Florjan njihov zaščitnik. V Gaberkah je mašo za vse pokojne gasilce daroval dekan, gospod Jože Pribožič. Gasilci so k maši prišli v sprevodu, ki je šel od Jeriča do cerkve. Imeli so dva gasilska prapora, enega je nosil L. Ledinek, za mladinsko društvo pa M. Borovnik. Cerkev je bila nabito polna. Vsi prisotni smo ob pogledu na čudovite uniforme ter vzorno vedenje gaberških gasilcev skoraj onemeli. Dekan je gasilcem zaželel čimmanj klicev Na pomoč. L M. Gaberško gasilsko društvo že leta vzorno skrbi za mlado generacijo. Med slednjimi so gasilske pionirke, ki pod vodstvom Petra Borovška redno pridno vadijo za tekmovanje. Vadijo sicer v svojih oblačilih, imajo pa tudi že lepe uniforme. 9. MAJ - PRAZNIK TOPOLŠICE Druženje ohranja tradicijo in zgodovinski spomin iz roda v rod zgodovinski igri narodov je bila Topolšici namenjena posebna vloga. V malem kraju pod Lomom je sklonil glavo predstavnik naroda, ki je hotel zavladati svetu. V spomin na dogodke pred 53. leti, ko je nemški generalpolkovnik A. Loehr podpisal kapitulacijo, so v Topolšici praznovali krajevni praznik s spominsko slovesnostjo, kresovanjem in Pohodom od lipe do lipe. Robert Goličnik s svojimi učenci je na vdušil polno dvorano Tradicionalni kres, ki je tudi letos združil mlade in stare do poznih ur, je prižgal častni gost Ivan Dolničar. Dogodek bi lahko opisah z besedami, ki jih je ob pogledu na kresove, ki so naznanjali konec vojne, v dnevnik zapisala učiteljica Marica Trohej iz Šoštanja: “kot bi se vsule zvezde iz neba, da okinčajo našo sveto osvobojeno zemljo”. Miri Vrčkovnik (na sliki z Ivanom Dolničarjem) že 14 let sodeluje pri postavitvi kresa na Ocepku in je eden od tistih z najdaljšim stažem: “Letos smo za kres porabili šest traktorjev stelje in podobnega ter en tovornjak lesa za postavitev pagode. Pohvaliti moram seveda celo ekipo. Po toliko letih smo že dobro uigrani in mislim, da bomo z našo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnje.” Gospa Ana Meža je bila rojena leta 1939 v družini Vrčkovnik v Topolšici. Že od šolskih let rada pesni in snuje verze za najrazličnejše priložnosti. Sedaj že 25 let živi v Zavodnjah. V pesmi, ki jo objavlja tukaj, so ponovno oživeli spomini na brezskrbno otroštvo in rodno Topolšico. MOJ ROJSTNI KRAJ Spomin se vrne v mlada letu, ko vračam se v svoj rojstni kraj. Topolšica, ti moja draga, pozdravljam te, otroštva raj! Iz Šoštanja asfaltna cesta vijuga tja, čez travnike, a že po štirih kilometrih se čudoviti svet odpre. Ob cesti je Gasilski dom, nad njim pa šola - kot takrat... Mnogo časa je preteklo, ko v njej bila sem zadnjikrat. Na griču cerk vico zagledam, je sveti Jakob njen patron, ko mesec julij se poslavlja, procesijo oznanja tamkaj zvon. Ze več kot petdeset je let minilo, ko generala Loera je sem peljala pot. V Topolšici podpisal je predajo in konec vojnih je bila grozot. Zdaj tu je tihi kot in mir. Toplica kraju rekli so vsi, kjer tople vode v njem izvir stoletja že iz globin kipi. Nekoč so matere nosile v koših tja plenice prat, sedaj pa voda iz pipe teče, po domek perilo pere avtomat. Ko nekdaj je še jetika morila, tu mladi so umirali ljudje. Stare stavbe: Breda, Smrečina, Mladika nam o tistih časih govore. Zal, da se bolezen je raztresla še v revne koče, stisnjene v breg, a marsikomu zdravje je vrnilo bogastvo zraka teh košatih smrek. O čistem zraku, kot je bil nekdaj, pa že zdavnaj ni sledi, ker strupeni dim iz elektrarne uničuje drevje in duše ljudi. Čeprav bili so drugi interesi, se bolnišnica Planika še drži. \ njej prijazno se osebje trudi, tam zavetje bolnih je ljudi. Topolšica je zdravilišče, ki je znano daleč prek meja. Sem v Vesno rad prihaja vsak, ki kaj na zdravje da. Tum zadaj Lom, kamnit in trden, v pomladnem soncu zažari. Ko drevje s cvetjem ga ogrne, najlepši se takrat mi zdi. Tja gor asfaltna cesta pelje, nekoč le steza vodila je v hrib. Pogled na rodno domačijo pospeši mojega srce utrip. Naš domek, nekdaj ves v cvetju, tak le v spominu mojem še živi... Očeta, mater že zemlja krije in tuje srečam tam ljudi. Kot mogo drugih iz tega kraja med pot speljala je v svet. Postajale so hiše vse bolj prazne, saj tu bilo težko je preživet. Pa vendar mnogi vračamo se radi v ta prelep naš gorski svet, ko še. dolina z meglo je prekrita, Lom že ves od sonca je ogret. Hvala mojim dobrim staršem, hvala za vse nekdanje lepe dni, ki so nam jih darovali v hišci, iz kamna zidani. Ana Meža Zavodnje, 10. 6.1997 KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE VPLIV PREHRANE NA VSEBNOST BELJAKOVIN V MLEKU IT zimskem obdobju krmljenja krav molznic običajno ■j rejci dosegajo visoko vsebnost beljakovin v mleku. K V temu pripomore lažji nadzor nad količino in kvaliteto I krme, ki jo pokladajo. Vsebnost mleka se začne spreminjati ob prehodu na poletni obrok, ko krave začno zauživati večje količine zelene krme (prilast, paša). Vsebnost beljakovin v mleku je vezana na prehrano in na delovanje mikroorganizmov v vampu. Ti mikroorganizmi t. i. surove beljakovine razgradijo do amonijaka in dušik iz njega izkoriščajo za tvorbo mikrobnih beljakovin, ki jih nato žival izkorišča za lastno oskrbo z beljakovinami. Amonijak, ki ga mikroorganizmi ne morejo izkoristiti, se resorbira v kri, v jetrih se pretvori v ureo in se nato izloči z urinom. Če je beljakovin v obroku veliko, se povečane količine uree izločajo tudi z mlekom. Drugi vir beljakovin za kravo pa so tiste beljakovine, ki se v vampu ne razgradijo, ampak jih prebavi v želodcu oziroma tankem črevesu. Ta dejstva moramo poznati, da lahko primerno usmerjamo oskrbo krav z beljakovinami. Da se mikroorganizmi v vampu lahko normalno razmnožujejo in rastejo, potrebujejo torej dovolj dušika (surovih beljakovin) v obroku. Previsoke količine beljakovinskih močnih krmil ali nepravilno dopolnjevanje poletnega obroka na mladi paši ali prilastu pomeni preveč amonijaka v vampu. To zavira razmnoževanje in normalno rast mikroorganizmov v vampu. Za normalno aktivnost mikroorganizmov je potrebno tudi veliko energije, ki jo rabijo za sintezo beljakovin. Zato je potrebno dodajati ustrezno količino energetsko bogatih močnih krmil (koruza, ječmen,...). Zagotovljena mora biti tudi ustrezna količina strukturne surove vlaknine, ki vzdržuje normalno kislost vsebine vampa. Zakisanje vampa prav tako preprečuje razmnoževanje in rast mikroorganizmov. Torej surova vlaknina v obroku (mrva,...) ne vpliva samo na vsebnost maščob v mleku, ampak tudi na vsebnost beljakovin v njem. Znano je, da se mikroorganizmi v vampu na novo vrsto krme v obroku zelo počasi prilagajajo in da moramo zato vsako spremembo obroka izvajati postopno. Tako kot krava, tudi mikroorganizmi za življenje potrebujejo rudninske snovi in vitamine. Brez pravilno izbrane mine-ralno-vitaminske mešanice ni pravega življenja mikroorganizmov in tudi v mleku je premalo beljakovin. Vse opisane zahteve vodijo k višji vsebnosti beljakovin v mleku in zagotavljajo popolno oskrbo krav s hranilnimi snovmi, višjo mlečnost, boljšo mlečno vztrajnost, več maščob v mleku, boljšo plodnost in zdravje krav. Nizka vsebnost beljakovin v mleku pomeni, da je prehrana krav neustrezna. Mleko pozimi vsebuje veliko beljakovin, poleti pa ima nižjo vsebnost beljakovin. Krave imajo genetske sposobnosti, da bi tudi poleti dajale mleko enake kakovosti. Vzroke za nižjo vsebnost beljakovin v mleku poleti najdemo v značilnostih poletne prehrane krav - visoke količine beljakovin, premalo energije, premalo surove vlaknine in nepravilna uporaba mineralno-vitaminskega dodatka. Zelo pomembna pa je tudi kakovost oziroma razgradljivost beljakovin. Tiste, ki se s pomočjo mikroorganizmov hitro razgradijo, se slabše izkoristijo. To so npr. beljakovine iz trave, detelj, določena beljakovinska krmila. Za boljšo izkoristljivost beljakovin iz beljakovinskih krmil so razviti postopki obdelave, ki znižujejo razgradljivost beljakovin -imenujemo jih “by pass” beljakovine ali zaščitene beljakovine. V poskusih so bili dokazani ugodni vplivi tanina v obroku krav na paši, ugotovili so da zvišuje vsebnost beljakovin v mleku. Priporočajo uporabo tanina v obdobju štirih mesecev paše. Zaščitene beljakovine so vključene tudi v krmne mešanice, ki se uporabljajo kot dodatek k poletnemu krmnemu obroku. Splošna ugotovitev je, da uporaba zaščitenih beljakovin izboljšuje izkoriščanje beljakovin iz obroka. Lidija Diklič, inž. kmet. PODLUBNIKI V NAŠIH GOZDOVIH anašnji slovenski gozd se močno razlikuje od prvotne- Zadnji vrhunec podlubnikov - gozdarji temu pravimo gradacija - se ga, v katerem je dinamično biološko ravnotežje temelji- je v Sloveniji pojavil v začetku devetdesetih let, zaradi vzajemnega lo na usklajenem delovanju naravnih mehanizmov. V delovanja različnih vplivov in sicer: dolgotrajne suše, imisij današnjem gospodarskem gozdu je okrnjena naravna škodljivih plinov ter brezvestnega sekanja nekaterih novopečenih pestrost drevesnih vrst ter s tem tudi biološka in mehanska stabilnost lastnikov gozdov, ki so pod vplivom raznih lesnih trgovcev iz gozda gozdov. Gospodarski gozd pogosto pustošijo ujme in razni škodljivci, jemali le najboljše, niso pa izvajali gozdnega reda in belili panjev. V iglastih gozdovih so to predvsem lubadarji, ki kažejo v prizadetih, Leta 1992 so naše gozdove že četrtič v zadnjih desetih letih prizadeli P biološko in mehansko nestabilnih gozdovih popolnoma drugačne razvojne zakonitosti kot v naravnih in odpornih gozdovih. Lubadarji so tipični prebivalci gozdov. Veliki so le nekaj milimetrov in preživijo pretežni del svojega življenja skriti pod lubjem gozdnega drevja. Razvoj večine vrst lubadarja poteka v območju prevodnega sistema, zato povzročajo pri svojih gostiteljih vedno usodne motnje. V normalnih letih, ko je njihovo število uravnoteženo, lubadarji le pospešujejo izločanje hirajočega drevja iz gozda. V suhih in vročih letih po raznih ujmah, ko drevje in tudi celotni sestoji oslabijo, pa se lubadarji tako namnožijo, da pričnejo napadati zdrava drevesa ali pa cele sestoje. Pri nas poznamo veliko vrst podlubnikov. Lahko rečemo, da ima praktično vsako drevo svojega lubadarja. V Sloveniji podlubniki najbolj ogrožajo smreko. Ugonobita jo lahko predvsem osmerozobi smrekov lubadar ah knaver in šesterozobi ali mali smrekov lubadar. Knaver roji od sredine aprila do konca maja in pa od konca junija do konca julija. Z rojenjem prične, ko se temperatura dvigne na 16 -17 stopinj Celzija. Naseljuje deblo in je za drevo najbolj usoden. Mali smrekov lubadar roji aprila in julija. Naseljuje veje in vrhač pri smreki. V letih s hudo in dolgotrajno poletno sušo napade tudi zdrava drevesa vseh starostnih stopenj. Knaver - Ips typographus huda in dolgotrajna suša ter vročina, kar je močno pospešilo razvoj lubadarja. Zaradi gradacije leta 92, je vlada Republike Slovenije sprejela posebno Uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 93. Na osnovi te uredbe so bili lastniki gozdov primorani brezpogojno izvršiti vse predpisane ukrepe v zvezi z zatiranjem lubadarja, ki jim jih je naložila gozdarska služba. Prav tako pa so bili za pravilno in pravočasno opravljene ukrepe upravičeni do stimulacije. Gozdarska služba je pripravila za boj proti lubadarju poseben načrt varstva gozdov, ki je obsegal karte z vrisanimi vsemi žarišči lubadarja ter lovnimi pastmi, lovnimi drevesi, številom napadenih dreves. Za preprečevanje namnožitve lubadarjev je treba pri gospodarjenju z gozdovi leto za letom izvajati preprečevalne ukrepe ali gozdno higieno (gozdni red, beljenje hlodovine in panjev, pravočasen posek in izdelava bolnih in po ujmah poškodovanih dreves). S temi ukrepi zadržujemo podlubnike pod železnim pragom, da jih lahko ob morebitnih gradacijah hitreje in uspešneje obvladamo. Tomaž GRADIŠNIK revirni gozdar K.E. Šoštanj H0SPICJS0J9CA S# SM RT JO (3) # # Dečka sta gledala babico, kako hodi gor in dol in prebira svoj molitvenik. Prvi je vprašal: Kaj pa babica dela? Drugi je odvrnil: Pifla se za svoj zaključni izpit. Načelno se zdi čisto pravilno, da imamo ljudi med enim in tridesetim letom za mlade, med 30. in šestdesetim za odrasle in po 60. ali 65. letu za stare. Toda potem sam nenadoma postaneš šestdesetletni k in se ne počutiš starega. Pozabljaš tudi, da te imajo mladi za starega. In biti star pomeni z eno nogo stati v grobu. Jasno je, da je smrt mnogo bliže kot rojstvo in kdaj pa kdaj se v skritem kotičku srca vprašaš, kako se boš soočil z lastno smrtjo. Mislim, da se v času življenja lahko pripravimo na umiranje, če živimo tako, da smo vsak trenutek pripravljeni umreti. To seveda ne pomeni nič drugega, kot da vedno znova spravimo v red, kar je bilo storjenega narobe, postajamo iskreni do sebe in do svoje okolice. Vsi nosimo v sebi dogodke, ki se nam ob koncu življenja - kot v filmu - še enkrat prikličejo v spomin. Predvsem nas zaposlujejo tisti, pri katerih se nismo vedli preveč dobro. Ti obremenjujoči dogodki so omejeni večinoma na razmerja z najbližjimi svojci. In teh obremenjujočih dogodkov se bomo morali osvoboditi, če nočemo zadnje poti hoditi v strahu in tesnobi. Nadvse žalostno je, da je človeško sporazumevanje v času, ko smo zdravi, tako zlorabljeno. Pričkanja, prepiri, boji za premoč in še marsikaj ovirajo odkrito razumevanje. Koliko smo si blizu v težkem času, je zato zelo odvisno od občutka, da smo si blizu v dobrih časih. Nihče, ki je preživel primeren stik s svojci, ne bo kar preprosto odšel s tega sveta. Poslovil se bo od vsakega člana družine posebej, od vsakega drugače. Opisanih je na tisoče primerov kot je na Zena je padla v komo, pet dni pozneje se je prebudila, toda vsakokrat samo za kratek čas, če je bil tisti član družine, od katerega se je hotela posloviti, sam pri njej v sobi. Ti trenutki so trajali samo nekaj minut. V tem času je popolnoma bistro mislila in govorila. Potem je zopet padla v komo in se ni več prebudila. MaM zdravstven; kotiček tiček BORELIOZA To je obolenje, ki se v zadnjih letih pojavlja vedno pogosteje, povzroča pa ga spiroheta Borrelia burgdorferi, ki živi v krvi malih glodalcev. Bolezen prenašajo klopi, pa tudi nekateri insekti, ki se okužijo s krvjo okuženih živali. Človek se torej okuži takrat, ko ga piči okužen insekt. Najpogosteje je to klop. Domneva se, da je v Sloveniji vsak četrti klop okužen s spiroheto, ki povzroča boreliozo. Bolezen se pojavlja, kot pri klopnem meningitisu, sezonsko oz. endemično, to je na določenih področjih in v poletnih mesecih, ko je toplo in veliko vlage. Ker okuženi klop prenaša na človeka tako meningitis kot boreliozo, je možno, da zbolimo istočasno za klopnim meningitisom in boreliozo. Zgleda, da se virus in spiroheta kar razumeta med sabo, saj ne napadata eden drugega. Za to sožitje pa klop seveda niti ne ve. Vsekakor je borelioza nevarnejša od klopnega meningitisa, saj ne povzroča le tega, temveč še številna organska obolenja in obolenja živčnega sistema. Kako točno poteka obolenje, še ni povsem jasno. Ve se, da bolezen prizadene kožo, možgane, možganske opne, živčevje, kosti ter nekatere notranje organe. Najmilejša oblika borelioze je kožna oblika, ki se pojavi lahko že po treh dnevih. Na koži se pojavi rdeč obroč, ki začne po desetih dneh v sredini bledeti. Takšna koža je topla, malo peče ali srbi. Na koži je lahko en sam obroč ali pa jih je več. Obroč se ponavadi širi (tudi do 70 cm). Pomembno je, da začnemo kožno boreliozo zdraviti z antibiotiki, da se skrajša zdravljenje oz. preprečimo nadaljnja obolenja m komplikacije. Poleg kožnih sprememb lahko povzroča obolenje po več tednih ali celo mesecih vnetje možganskih open, perifernega živčevja, možgan in notranjih organov. Celo po dveh letih od okužbe se lahko pojavi obolenje sklepov, ki preide v 50 odstotkih v kronično fazo. Poudariti moram, da je diagnoza borelioze včasih težka, kajti veliko je obolenj, ki imajo podobne znake. Vse oblike borelioze zdravimo z antibiotiki in običajno je zdravljenje uspešno. Preventiva je enaka kot proti klopnemu meningitisu, cepiva proti boreliozi pa še ni. Valter PIRTOVŠEK dr. med. \J {fA) unk,